Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 s spremembo), 13. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12), ter 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 17. novembra 2016 sprejel
o ureditvi javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Nova Gorica
(1) Ta odlok določa pogoje in način opravljanja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, zahteve, ki morajo biti izpolnjene, standarde komunalne opremljenosti, vrste nalog ter druge obveznosti, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na celotnem območju Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju: Občina), pravice in obveznosti Občine, izvajalca javne službe in uporabnikov, vire financiranja ter nadzor nad izvajanjem javnem službe.
(2) Namen tega odloka je zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe, trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja, nadzora nad izvajanjem javne službe ter uskladitev odloka s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in varovanje voda.
(1) Vsi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot je določeno v zakonih, podzakonskih predpisih ali Tehničnem pravilniku iz 10. člena tega odloka, s katerimi se ureja javna služba, in sicer:
1. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih ter komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
2. Padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3. Industrijska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
4. Komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
5. Javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
6. Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
7. Obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, v nadaljevanju: Uredba) ali obratuje na dan uveljavitve Uredbe in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
8. Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE;
9. Obstoječa mala komunalna čistilna naprava je naprava za katero veljajo pogoji iz Uredbe;
10. Tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
11. Obstoječa nepretočna greznica je greznica za katero veljajo pogoji iz Uredbe;
12. Obstoječa pretočna greznica je greznica, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve navedenega predpisa;
13. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;
14. Primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerim koli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz predpisov niso presežene;
15. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
16. Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
17. Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
18. Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
19. Vodovarstveno območje je območje določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
20. Posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
21. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
22. Zavezanec za plačilo storitev opravljanja javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je uporabnik storitve javne službe;
23. Omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode;
24. Okoljska dajatev je dajatev v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
25. Pogodba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode je pogodba, s katero so določena medsebojna razmerja med uporabnikom in izvajalcem javne službe;
26. Obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo Uredbe, ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
1. Uredba je Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15);
2. Kataster javne kanalizacije je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
3. Varovalni pas javne kanalizacije znaša 3m – levo/desno, merjeno od osi voda.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(izvajalec javne službe in upravljavec javne kanalizacije)
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljavec javne kanalizacije na območju Občine je javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d..
(1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta, dela objekta in upravljavec javnih površin iz 7. točke prvega odstavka 12. člena odloka
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
– eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
– upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(območja zagotavljanja javne kanalizacije)
(1) Občina zagotavlja javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode na celotnem območju Občine.
(2) Občina mora skladno z določili Uredbe zagotoviti javno kanalizacijo v aglomeracijah, ki so opredeljene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki je izvedbeni akt s katerim so določena območja poselitve, za katere je v predpisanih rokih obvezno zagotavljanje odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in njeno čiščenje na čistilni napravi.
(opredelitev objektov in naprav javne kanalizacije)
(1) Lastnik javne kanalizacije je Občina.
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije v lasti Občine so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne in padavinske vode;
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode;
– razbremenilniki visokih vod;
– zadrževalniki in pretočni bazeni;
– čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod;
– MKČN, ki jih zagotavlja Občina,
– drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnikov so:
– kanalizacijski priključek, z vsemi objekti in napravami,
– nepretočne greznice, obstoječe greznice, MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz petega odstavka 21. člena Uredbe,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi, lovilci mineralnih olj, lovilci olj in maščob rastlinskega oziroma živalskega izvora ter druge naprave na kanalizacijskem priključku.
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena načrtuje, gradi in vzdržuje uporabnik sam na lastne stroške.
(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena ravnati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
V primeru, da izvajalec javne službe nima urejene služnostne ali druge stvarne oziroma obligacijske pravice za dostop do zemljišča lahko zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije ali kadar je to potrebno zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi, po predhodnem obvestilu pristopa do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic tudi brez soglasja lastnika zemljišča.
(Program izvajanja javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s Programom izvajanja javne službe (v nadaljevanju: Program), ki ga pripravi za obdobje štirih koledarskih let skladno z Uredbo ter ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. Program potrdi župan. Potrjeni program izvajalec posreduje ministrstvu, pristojnemu za okolje. Enak postopek velja v primeru sprememb Programa.
(2) Izvajalec javne službe mora Program v obliki, ki je skladna z Uredbo, javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.
(1) Izvajalec pripravi Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno zakonodajo. Tehnični pravilnik sprejme mestni svet.
(2) Tehnični pravilnik podrobneje določa:
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje in uporabo javne kanalizacije;
– upravljanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja;
– dokumentacijo, ki je potrebna za izvajanje nalog iz 11. člena tega odloka ter drugo dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v Tehničnem pravilniku ter
– navodila in druge tehnične pogoje za izvajanje javne službe.
(1) S tem odlokom Občina pooblašča izvajalca javne službe, da na podlagi veljavne zakonodaje in javnega pooblastila izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, geodetski dejavnosti, drugimi predpisi ter Tehničnem pravilniku.
(2) Sredstva zagotavlja lastnik infrastrukture.
(3) Izvajalec javne službe sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja, ter pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja.
(4) Pri izvajanju nalog z javnim pooblastilom je izvajalec javne službe dolžan ravnati skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku.
III. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
(obseg storitev javne službe)
(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v skladu z 10. členom Uredbe ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode v skladu z 11. členom Uredbe;
2. redno vzdrževanje javne kanalizacije;
3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje;
4. prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata;
5. obdelava blata;
6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE;
7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin;
8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, večjih od 50 m2 in manjših od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh;
10. obveščanje uporabnikov javne službe;
11. izdelava programa izvajanja javne službe;
12. vodenje evidence o izvajanju javne službe;
13. poročanje o izvajanju javne službe in
14. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.
(3) Izvajalec javne službe izvaja še naslednje naloge:
1. preverjanje priključkov na javno kanalizacijo tako, da ni negativnih vplivov na okolico in na obratovanje javne kanalizacije;
2. interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi, puščanje ipd.);
3. pridobivanje podatkov o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode zaradi obračuna storitev;
4. izvajanje del skladno s programom izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
5. prve meritve in obratovalni monitoring čistilnih naprav za odpadne vode;
6. pregled malih komunalnih čistilnih naprav manjših od 50 PE po zakonodaji;
7. posredovanje podatkov, ki se nanašajo na javno službo, na zahtevo Občine za potrebe izvajanja njenih nalog;
8. opravljanje drugih nalog v skladu z veljavnimi predpisi.
(posebne in tržne storitve izvajalca javne službe)
(1) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe lahko opravlja posebne storitve v soglasju z Občino, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne službe.
(3) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in s soglasjem Občine.
(4) Izvajalec javne službe lahko opravlja tudi tržne dejavnosti.
(5) Če izvajalec poleg javne službe opravlja posebne storitve in drugo tržno dejavnost, mora zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje stroškov javnega in tržnega dela dejavnosti, ki jo opravlja.
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo so:
– odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
– čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje v skladu z 10. členom Uredbe in njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom Uredbe,
– odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko prvega odstavka 12. člena tega odloka zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
– čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
– obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo so:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter njena dodatna obdelava v skladu z določili Uredbe,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava v skladu z določili Uredbe,
– pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE v skladu z določili Uredbe,
– čiščenje komunalne odpadne vode in njena dodatna obdelava ter obdelava blata v primeru, da prevzem komunalne odpadne vode oziroma blata tehnično ni izvedljiv s cestnim motornim vozilom.
(2) Za objekte kmetijskega gospodarstva je obvezna storitev javne službe le storitev iz tretje alineje prejšnjega odstavka, če:
– gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
– lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prejšnjega odstavka predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
IV. OSKRBOVALNI STANDARDI
(opremljenost aglomeracije)
(1) Aglomeracija mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju opremljena z:
– javnim kanalizacijskim omrežjem,
– komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom Uredbe in dodatno obdelavo v skladu z 11. členom Uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju opremljena z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov ali na način iz petega odstavka 19. člena Uredbe za posamezne objekte, če Občina na podlagi ekonomske analize ugotovi, da bi opremljanje z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom Uredbe za celotno aglomeracijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov ali na način iz petega odstavka 19. člena za posamezne objekte.
(3) V aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena mora biti za padavinsko odpadno vodo, za katero v skladu s 7., 8. ali 9. točko prvega odstavka 12. člena tega odloka zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe, zagotovljeno, da:
– ima javno kanalizacijsko omrežje v tej aglomeraciji, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje, zmogljivost določeno tako, da je zagotovljeno odvajanje in čiščenje te padavinske odpadne vode, ali
– je ta aglomeracija opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje izključno te padavinske odpadne vode.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za skupino objektov v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena zagotovi opremljanje z malo komunalno čistilno napravo, če:
– bi priključitev teh objektov na javno kanalizacijsko omrežje te aglomeracije povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malo komunalno čistilno naprava za to skupino objektov,
– je taka mala komunalna čistilna naprava del javne kanalizacije in jo upravlja izvajalec javne službe in
– je v tej mali komunalni čistilni napravi zagotovljeno čiščenje v skladu s petim odstavkom 10. člena Uredbe in dodatna obdelava v skladu z 11. členom Uredbe.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za posamezen objekt v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, zagotovi upoštevaje določila Uredbe opremljanje z:
– malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– tipsko malo komunalno čistilno napravo,
– nepretočno greznico.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se opremljanje z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prejšnjim odstavkom lahko zagotovi tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo objekta.
(opremljenost območij izven meja aglomeracij)
(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:
– odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,
– čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu z določili Uredbe, ali
– čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK.
(2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena, na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prejšnjega odstavka, za komunalno odpadno vodo iz te stavbe zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ustreza določilom Uredbe.
(3) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena in je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjše od 50 PE, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi zbiranje v nepretočni greznici v skladu z določili Uredbe.
(4) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena, ta objekt opremi z malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, če za blato zagotovi ravnanje v skladu z določili Uredbe.
(5) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice iz tega člena zagotovi investitor ali lastnik objekta in je v njegovi lasti in upravljanju.
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, kjer so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena Uredbe, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo.
(2) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.
(3) Izvajalec javne službe mora po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje oziroma po pričetku obratovanja komunalne čistilne naprave lastnika objekta obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu mora posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v predpisanih rokih pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) Objekt, iz katerega se odvaja komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz obstoječega sistema odvajanja odpadne vode, loči sistem odvajanja odpadnih voda ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Prevzem komunalne odpadne vode in blata iz MKČN oziroma greznice zagotavlja izvajalec javne službe v skladu z določili Uredbe.
(5) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(6) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
(1) Pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka si mora uporabnik od izvajalca pridobiti soglasje k priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje. Za pridobitev soglasja, mora vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v Tehničnem pravilniku in s predpisi o graditvi objektov.
(2) Izvajalec je dolžan najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge:
– izdati soglasje k priključitvi ali
– v primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna, izdati odločbo o zavrnitvi soglasja.
(3) Lastnik objekta je dolžan izvajalca javne službe obvestiti o fizični izvedbi priključka najmanj petnajst dni pred izvedbo del. Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
(4) Pogodbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode skleneta uporabnik in izvajalec javne službe pred izvedbo dejanske priključitve na javno kanalizacijo.
(5) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.
(pogodba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode)
(1) S pogodbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode izvajalec javne službe in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti, obračun in plačevanje stroškov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode ter drugih storitev s pripadajočimi zakonskimi dajatvami.
(2) Uporabniki so dolžni skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v roku 30 dni od njenega prejema.
(3) Pogodbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode sklenejo z izvajalcem javne službe tudi uporabniki, ki so že priključeni na javno kanalizacijo, nimajo pa še sklenjene pogodbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
(2) V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca javne službe dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(3) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca javne službe več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(4) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih komunalnih voda na fekalni kanal in padavinskih voda na meteorni kanal.
(5) Za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere se lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov pod nadzorom izvajalca javne službe.
(2) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega voda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec javne službe in uporabnik.
(3) Če izvedba priključka ni možna na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška in priključnega voda predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča.
(4) Kanalizacijski priključek in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni v skladu s pridobljenim soglasjem in Tehničnim pravilnikom tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora povratne vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz stavb, ki so nižje od kote javne kanalizacije ali pa v njih obstaja nevarnost vdora povratne vode iz javne kanalizacije, se mora izvesti s prečrpavanjem na ustrezen nivo.
(5) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz 7. člena tega odloka, se mora izvajati po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo na stroške uporabnika. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(spremembe na priključkih in odjava priključka)
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega kanalizacijskega priključka, izvedba merilnega mesta industrijske odpadne vode in ostale spremembe se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo, uporabnik pa je dolžan sporočiti izvajalcu vsako spremembo, ki je vezana na odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode, in sicer v 15 dneh od nastale spremembe ter dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za spremembo.
(3) Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoča pod pogojem, da dotedanji uporabnik nima odprtih obveznosti do izvajalca javne službe iz naslova odvajanja in čiščenja na priključku, v nasprotnem primeru se priključitev novega uporabnika izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javno kanalizacijo.
(4) Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe vlogo za odjavo priključka v pisni obliki. Izvedbo ukinitve priključka izvrši uporabnik sam ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov pod nadzorom izvajalca javne službe. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov po poravnavi vseh obveznosti do izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
(padavinske in tuje vode)
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilnih voda, drenažnih voda, zalednih voda, vodotokov, izvirskih voda, površinskih voda z neutrjenih površin ter podtalnice.
(industrijske odpadne vode)
V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v vode in javno kanalizacijo in nimajo škodljivega vpliva na kanalizacijo in objekte, ter škodljivega vpliva na čiščenje v komunalni ali skupni čistilni napravi in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ter pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe pisno obveščati:
– na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,
– na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
– o rokih in času izvedbe pregledov v skladu z določili Uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz prejšnjega odstavka pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(4) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve.
(5) Če uporabnik predvidenega časa izvedbe storitve ne odpove oziroma ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi in s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške, razen stroškov ravnanja z blatom (obdelava blata v ČN), ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(6) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov izvedbe storitev iz drugega odstavka tega člena, če zaradi dokazane upravičene daljše odsotnosti (daljša bolniška odsotnost, višja sila ipd.) ni mogel odpovedati najavljenega časa izvedbe storitve.
V. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE
(cena odvajanja in čiščenja)
(1) Cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode se oblikujejo v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) V okviru javne službe se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin večjih od 50 m² in manjših od 100 m2,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin večjih od 50 m² in manjših od 100 m2.
(3) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena posamezne storitve javne službe v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. Zaračunana cena posamezne storitve je sestavljena iz:
– omrežnine v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena,
– cene posamezne storitve javne službe v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena,
– okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.
(4) Cena storitev javne službe iz prve in tretje alineje drugega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe in okoljske dajatve, iz druge, četrte in pete alineje drugega odstavka tega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja storitev javne službe. Okoljske dajatve se na računu prikažejo ločeno.
(5) Cena opravljanja storitev javne službe iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 na podlagi odčitka porabe vode na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta.
(6) Cena opravljanja storitev javne službe iz druge in pete alineje drugega odstavka tega člena, ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe in utrjene zasebne površine večje od 50 m2 in manjše od 100 m2, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(7) Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture javne službe in se obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov in na način, ki je določen v predpisu iz prvega odstavka tega člena.
(1) Količina opravljanja storitev javne službe iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena se zaračuna na podlagi iz javnega vodovoda odvzete vode in se meri v m3 na podlagi odčitka obračunskega vodomera.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec.
(3) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih se opravlja storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, predračunska cena obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s predpisom iz prvega odstavka 27. člena odloka. Za druge stavbe, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, uporabniki pa se oskrbujejo s kapnico, pa se predračunska cena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Sporočene podatke mora izvajalec upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
(4) V primerih, ko je na internem omrežju več uporabnikov, ki koristijo storitve iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni vodomeri, lahko izvajalec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Količina se poveča ali zmanjša za razliko med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na obračunskem vodomeru, ki se razdeli na vse uporabnike v objektu glede na porabo po internih vodomerih.
(5) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni vodomeri, se količina opravljenih storitev obračuna skladno s predpisom iz prvega odstavka 27. člena odloka.
(posebni primeri obračuna/pavšal)
(1) V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, se obračuna količina storitev glede na pavšalno porabo vode na osnovi povprečja porabe vode v obdobju zadnjega obračunskega leta, razen v primeru utemeljenih razlogov (daljša odsotnost zaradi bolezni, potovanja ipd.) za drugačen odčitek.
(2) Če izvajalec javne službe ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika. Ta mora sporočiti stanje vodomera, sicer se mu obračuna storitev v višini povprečne mesečne porabe zadnjega obračunskega leta, razen v primeru utemeljenih razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena za drugačen odčitek.
(1) Uporabnik je dolžan račun poravnati v roku, navedenem na računu.
(2) Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je taka pogodba posredovana izvajalcu javne službe. V takem primeru lastnik za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku, odgovarja v razmerju do izvajalca solidarno.
(3) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora izvajalec določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni obveznosti, izvajalec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani uporabnika. V takem primeru bo izvajalec prekinil dobavo vode do poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve.
Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe, če meni, da mu storitve niso bile pravilno obračunane. Del računa glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta mora uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku nadaljnjih osem dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja in okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti)
(1) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. Poraba pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo.
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti kot je to določeno s predpisi.
(vloga za oprostitev plačevanja okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti)
(1) Za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci zaprositi upravljavca vodovodnega omrežja z vložitvijo pisne vloge najkasneje do 15. 2. tekočega leta.
(2) Za popolno vlogo morajo priložiti naslednje priloge:
– fotokopijo zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu glede na predmet uveljavljanja oprostila,
– potrdilo o družinski skupnosti, če se ne zagotavlja ločeno merjenje porabe pitne vode,
– številko odjemnega mesta odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja, navedeno na računu upravljavca omrežja.
(3) Vloga se obnovi enkrat letno. Kolikor upravičenec ne obnovi vloge v roku iz prvega odstavka tega člena, mu izvajalec z mesecem marcem tekočega leta začne obračunavati polno okoljsko dajatev. Enako velja kolikor vlagatelj v roku ne priloži vseh zahtevanih prilog.
VI. GRADNJA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
(gradnja objektov in naprav javne kanalizacije)
(1) Pred pričetkom gradnje javne kanalizacije je Občina oziroma investitor dolžan obvestiti izvajalca javne kanalizacije o nameravani gradnji vsaj 10 delovnih dni pred pričetkom del.
(2) Gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javne kanalizacije pa opravlja izvajalec javne službe ali druga strokovna usposobljena oseba pod nadzorom izvajalca javne službe.
(3) Uporabnik, ki sofinancira gradnjo javne kanalizacije, s tem ne pridobi lastninske pravice na javni kanalizaciji.
(4) Ob izgradnji kanalizacijske infrastrukture je investitor dolžan na lastne stroške zagotoviti strokovni nadzor izvajalca javne kanalizacije.
(5) Javna kanalizacija mora biti grajena na način in iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve glede gradnje so navedene v Tehničnem pravilniku.
(6) Po izgradnji KČN izvajalec gradnje na svoje stroške izvede najmanj šestmesečno poskusno obratovanje čistilne naprave. V tem času se ob prisotnosti bodočega upravljavca ČN preveri delovanje sistema in zagotovi usposabljanje strokovnega kadra bodočega upravljavca za samostojno delo na ČN. Po koncu predpisanega obdobja poskusnega obratovanja je izvajalec del dolžan opraviti prve meritve in kontrolo delovanja čistilne naprave. Rezultati prvih meritev so sestavni del dokumentacije za primopredajo objekta Občini in za pridobitev uporabnega dovoljenja.
(7) V času poskusnega obratovanja čistilne naprave morata Občina in izvajalec javne službe zagotoviti priklop zadostnega števila kanalizacijskih hišnih priključkov oziroma uporabnikov na kanalizacijski sistem (zadostno število PE), ki omogoča zagon ČN in začetek njenega obratovanja. Optimalno število priključenih PE na čistilno napravo določita projektant in/ali tehnolog čistilne naprave.
(8) Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave in po pridobitvi uporabnega dovoljenja se lahko čistilna naprava obremeni do polne zmogljivosti.
(prenos novozgrajenih objektov in naprav)
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji z zapisnikom skupaj z vso potrebno dokumentacijo predati v last Občini brezplačno v skladu s Tehničnim pravilnikom, Občina pa prenese kanalizacijske objekte in naprave v najem izvajalcu javne službe.
VII. VAROVANJE KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV
(gradbena dela in obveznosti izvajalcev gradbenih del)
(1) Na javni kanalizaciji se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na kanalizaciji ali ovira njeno obratovanje in vzdrževanje.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu javne kanalizacije, si mora pred začetkom del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in dovoljenje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za poseg na območju trase ter ga obvestiti o pričetku del.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
(4) V primeru nastalih poškodb na javni kanalizaciji ali priključkih je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti izvajalca javne službe o kraju, času in vrsti poškodbe. V takem primeru mora povzročitelj, izvesti ustrezno sanacijo pod nadzorom izvajalca javne službe in pokriti vse nastale stroške.
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPORABNIKOV IN IZVAJALCA
Lastnik javne infrastrukture (Občina) je odgovoren za organizacijo in nadzor gospodarske javne službe ter varstvo potrošnikov in javnega interesa skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja občinsko gospodarsko službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Omogočiti mora varno in nemoteno delovanje sistema.
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– na javno kanalizacijo se lahko priključijo le s soglasjem izvajalca javne službe skladno z odobreno projektno in tehnično dokumentacijo;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MKČN ali nepretočno greznico;
– pridobiti soglasja, mnenja in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek in vse druge objekte in naprave v lasti uporabnika;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine v skladu z določili Uredbe;
– omogočiti izvajalcu pregled kanalizacijskega priključka in sestavo odpadne vode;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– pisno obvestiti izvajalca o začetku obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja skladno z določili Uredbe;
– pisno obvestiti izvajalca o začetku uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe skladno z določili Uredbe,
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa vodomera, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je novi uporabnik dolžan poravnavati;
– lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena Uredbe hraniti najmanj pet let;
– lastnik objekta iz prejšnje alineje mora izvajalcu na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnostih industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode;
– izpolnjevati druge obveznosti iz tega odloka.
(2) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov in ne povzroča motenj pri postopku čiščenja odpadne vode.
(3) Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova odpadna voda.
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti brez soglasja izvajalca javne službe. Za objekte, ki se priključujejo na javno kanalizacijo in za katere se pred izdajo uporabnega dovoljenja izvede tehnični pregled, morajo izvajalcu pred tehničnim pregledom dostaviti PID z vrisanimi komunalnimi vodi ter dokumentacijo, s katero se dokazuje vodotesnost in zanesljivost.
Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca pravico:
1. priključitve na javno kanalizacijo;
2. spremembe dimenzije priključka, trase;
3. izvedbe dodatnega priključka;
4. ukinitve priključka.
(obveznosti izvajalca javne službe)
V okviru storitev javne službe ima izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na celotnem oskrbovalnem območju obveznosti, ki so definirane v tem odloku.
(obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE)
(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena Uredbe morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata v skladu z določili Uredbe.
(2) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora:
– izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave v skladu s šestim odstavkom 17. člena Uredbe, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena Uredbe,
– hraniti dokumentacijo v zvezi z malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 28. člena Uredbe,
– izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti:
a) podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena Uredbe ali analizne izvide iz osmega odstavka 17. člena Uredbe,
b) dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka 28. člena Uredbe.
XI. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE IN PADAVINSKE VODE
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka)
(1) Uporabniku se prekine dobava pitne vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi;
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca javne službe;
– uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost;
– uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka;
– uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni izvedbo priključka;
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode;
– uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu;
– industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca javne službe ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode;
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje;
– uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.
(4) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti izvajalca javne službe. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna v primeru odstranitve objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih organov.
(prekinitve odvajanja in čiščenja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del)
(1) Izvajalec javne službe ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec javne službe obvesti uporabnike na krajevno običajen način.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima izvajalec javne službe pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.
(3) V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih voda objava za izvajalca javne službe ni obvezna.
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode na zahtevo uporabnika)
Zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika, zaradi združevanja več stanovanjskih ali poslovnih enot v eno in podobnih vzrokov lahko izvajalec na pisno zahtevo uporabnika začasno prekine dobavo pitne vode uporabniku. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačevati le omrežnino.
(prekinitev odvajanja odpadne vode zaradi višje sile)
V primeru višje sile ima izvajalec javne službe pravico, brez povračila stroškov, prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za zaščito in reševanje. Višja sila po tem odloku so: potres, požar, poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni kanalizaciji.
(prekinitev odvajanja zaradi zavarovanja kakovosti pitne vode)
(1) V primerih nedovoljenega izpusta odpadnih vod iz objektov in naprav uporabnika, ki bi ogrozilo vodne vire in distribucijo vode ali povzročilo onesnaženje pitne vode, izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja takoj, brez predhodnega obvestila prekine dobavo pitne vode in odvajanje odpadne vode.
(2) Ponovno priključitev objekta na infrastrukturo izvede izvajalec javne službe po sanaciji stanja.
(3) Pred ponovno priključitvijo na infrastrukturo je uporabnik dolžan poravnati vse nastale stroške.
(4) V primeru prekinitve odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v stavbah, gradbeno inženirskih objektih in ostalih objektih in napravah zaradi izlivov vode iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.
X. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
Javna služba se financira iz:
– cen storitev javne službe,
– občinskega proračuna in
– drugih virov.
(1) Cene javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se določajo skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom, potrdi pa mestni svet.
(pristojnost izvajanja nadzora)
(1) Nadzor nad delom izvajalca javne službe v skladu z določili Uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.
(2) Nadzor nad ravnanjem uporabnikov v skladu z določili tega odloka opravlja inšpekcijska služba občine.
(3) Pooblaščeni delavci izvajalca opravljajo strokovni nadzor nad določili izvajanja tega odloka. O kršitvah so dolžni obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.
(1) Uporabnik, ki je pravna oseba se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR, če:
– ravna v nasprotju z določili 17. in 18. člena,
– ravna v nasprotju z določili prvega in tretjega odstavka 19. člena,
– ravna v nasprotju z določili drugega odstavka 20. člena,
– ne ravna v skladu z določili 38. člena,
– kot upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE ravna v nasprotju z določilom 41. člena.
(2) Posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznujejo z globo 400,00 EUR, če ravnajo v nasprotju z določbami iz prejšnjega odstavka tega člena.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prilagoditev obstoječih objektov)
Lastnik obstoječega objekta oziroma obstoječe industrijske stavbe na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na način in v rokih skladno s 43. členom Uredbe.
(obvezne storitve za obstoječe objekte)
Ne glede na 15. člen odloka so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam iz Uredbe tudi:
– prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico,
– obdelava blata iz prejšnje alinej na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
(obveznosti lastnika obstoječega objekta)
Lastnik obstoječega objekta, ki je opremljen z obstoječo pretočno greznico, mora do prilagoditve zahtevam Uredbe hraniti dokumentacijo v skladu z določili Uredbe ter jo najpozneje v roku 15 dni predložiti izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo.
Tehnični pravilnik iz 10. člena tega odloka izvajalec javne službe pripravi najkasneje v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka in ga predloži občinski upravi v pregled pred sprejemom na Mestnem svetu Mestne občine Nova Gorica.
(1) Do izdelave katastra prispevnih površin za obračunavanje padavinskih voda iz javnih površin, streh ter utrjenih površin večjih od 50 m² in manjših od 100 m2 se stroški odvajanja in čiščenja padavinskih voda ne obračunavajo.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan izdelati kataster iz prejšnjega odstavka tega člena v roku treh let od uveljavitve odloka.
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati petnajsti dan po objavi.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 42/14).
(3) Postopki pričeti pred uveljavitvijo tega odloka se končajo na podlagi odloka iz prejšnjega odstavka.
Št. 007-4/2014-8
Nova Gorica, dne 17. novembra 2016
Mestne občine Nova Gorica
Marko Tribušon l.r.
