Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89, 24/92, 29/95, 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1), 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 1/10 in 101/10) je Občinski svet Občine Škofljica na 13. redni seji dne 17. 11. 2016 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Škofljica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče.
Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti javne infrastrukture.
1. v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža …). Upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do tretje gradbene faze. Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje,
2. izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, odprte športno-rekreativne površine …), ki je namenjena poslovni dejavnosti.
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz tretjega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu in na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske in poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer se upošteva:
a) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
b) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene odločitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus) pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča na katerem stoji stavba – fundus in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z zakonom o urejanju prostora.
Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se upošteva površina, skupno število točk po merilih iz tega odloka, vrednost točke, ki jo določi občinski svet in oprostitve, ki so določene na osnovi tega odloka.
Za nepokrite poslovne površine se upošteva samo 50 % površine.
Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik …), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik.
Za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za sakralne objekte se nadomestilo ne odmerja.
Nadomestilo se ne odmerja za funkcionalne enote, ki se uporabljajo:
– za potrebe verske skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,
– za potrebe Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih podobnih organizacij,
– za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja ipd.),
– za potrebe šolstva,
– za občinsko lastnino in lastnino občinskih društev.
Osnova za pripravo podatkov za odmero nadomestila je evidenca, ki vsebuje ustrezne podatke za odmero nadomestila o zgradbah in funkcionalnih enotah na območju občine.
Evidenco vodi pristojni občinski organ Občine Škofljica. Na podlagi podatkov iz te evidence odmeri nadomestilo in izda odločbo pristojni davčni organ.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
I. območje: Škofljica, Glinek, Gumnišče, Lanišče, Zalog, Lavrica;
II. območje: Pijava Gorica, Smrjene;
III. območje: Orle, Reber, Gornje Blato, Drenik, Gradišče, Vrh nad Želimljami, Želimlje, Pleše, Klada, Lisičje, Dole.
Stavbna zemljišča izven navedenih naselij, ki imajo možnost priključitve na javno vodovodno in električno omrežje se razporedijo v isto območje, kot najbližje naselje.
Pristojni občinski organ lahko na podlagi opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti razporedi del naselja v drugo območje, kot je za naselje določeno v 7. členu.
III. MERILA ZA DOLOČITEV TOČK
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave;
2. namembnost stavbnega zemljišča;
3. nenamenska uporaba stavbnega zemljišča;
4. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča;
5. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v pridobitni dejavnosti;
6. možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev;
7. motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
| Število točk |
a) vodovod | 20 |
b) električno omrežje | 20 |
c) javna kanalizacija | 40 |
d) telefonsko omrežje | 20 |
e) plinovod | 40 |
2. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
a) makadamska cesta | 20 |
b) asfaltna cesta | 40 |
Namembnost uporabe stavbnega zemljišča:
– Za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za stalno bivanje.
– Za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za počitniško uporabo – vikend.
– Za pridobitni poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno dejavnost ter nepokrite površine namenjene poslovni dejavnosti.
– Za nepridobitni poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za nepridobitno poslovno dejavnost.
– za nezazidano stavbno zemljišče se smatra zemljišče, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo.
Namembnost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Namembnost | I. območje | II. območje | III. območje |
Stanovanjski namen | 40 | 30 | 20 |
Počitniški namen – vikendi | 80 | 80 | 80 |
Poslovni namen – nepridobitni | 150 | 100 | 50 |
Poslovni namen – pridobitni | 200 | 150 | 100 |
Nezazidano stavbno zemljišče | 20 | 15 | 10 |
Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča glede na prostorsko izvedbeni načrt, ki ovira realizacijo oziroma izgradnjo infrastrukturnih objektov, se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Območje | Število točk |
I. območje | 1000 |
II. območje | 800 |
III. območje | 700 |
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se vrednoti za stanovanjski in počitniški namen glede na vrsto zidave zgradbe z naslednjimi točkami:
Vrsta zidave | I. območje | II. območje | III. območje |
Individualna samostojna hiša | 50 | 30 | 20 |
Vrstna hiša | 30 | 20 | 10 |
Hiša z gospodarskim poslopjem | 30 | 20 | 10 |
Blokovna gradnja | 20 | 10 | – |
Izjemne ugodnosti lokacije poslovnega prostora v pridobitni dejavnosti, glede na možnost ustvarjanja dohodka v zvezi z namenom uporabe, se posamezne funkcionalne enote razvrsti, glede na dejansko uporabo, v tri kategorije, ki se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
Kategorija | I. območje | II. območje | III. območje |
1. Kategorija | 200 | 100 | 50 |
2. Kategorija | 150 | 75 | 25 |
3. Kategorija | 100 | 50 | 20 |
Izjemne možnosti intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev v pridobitni dejavnosti se upoštevajo tako, da se posamezne funkcionalne enote razvrsti glede na dejansko uporabo v tri kategorije, ki se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
Kategorija | I. območje | II. območje | III. območje |
1. Kategorija | 200 | 100 | 50 |
2. Kategorija | 150 | 75 | 25 |
3. Kategorija | 100 | 50 | 20 |
Razvrstitev posameznih značilnih namembnosti po dejanski uporabi funkcionalne enote se razvrsti v kategorije po 14. in 15. členu v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka. Namembnosti, ki v prilogi niso opredeljene, se smiselno razporedi v kategorije glede na značilno namembnost uporabe v prilogi.
Za motnje pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske namene se določijo negativne točke glede na hrup, onesnaženost zraka. Podlaga za določitev stopnje motenosti glede hrupa in onesnaženosti zraka so veljavni podzakonski akti Vlade RS. Za motnje pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske namene se določijo negativne točke glede na hrup, onesnaženost zraka, na vlogo zavezanca.
Motenost se ovrednoti z naslednjim znižanjem števila točk:
| I. območje | II. območje | III. območje |
Hrup | 50 | 30 | 10 |
Onesnaženost zraka | 50 | 30 | 10 |
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino stanovanjske in poslovne površine ali površino nezazidanega stavbnega zemljišča, določene v 2. členu tega odloka in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Škofljica za vsako leto določi občinski svet s sklepom. Vrednost točke je lahko enotna za vse zavezance, lahko pa se razlikuje za posamezne skupine zavezancev.
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v polletnih obrokih v skladu z določili Zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti v skladu z Zakonom o davčnem postopku.
Zavezanci so dolžni na zahtevo Občine Škofljica posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina Škofljica, pri čemer za njihovo pravilnost odgovarjajo.
Zavezanci morajo prijaviti občinski upravi Škofljica nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena.
Občina Škofljica lahko v nekaterih primerih (elementarne in druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost itd.) skladno s predpisi o davkih občanov zavezance oprosti ali zniža plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
O oprostitvi odloča na podlagi pisnega zahtevka zavezanca, pristojni davčni organ, zadolžen za odmero nadomestila, po predhodnem mnenju socialne službe.
Občinski svet lahko v izjemnih primerih oprosti plačilo NUSZ tudi drugim zavezancem.
Pravna oseba, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo 850 EUR.
Z denarno kaznijo 250 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Medobčinski inšpektorat.
Osnova za prvo nastavitev evidence za nadomestilo po tem odloku so uradne državne evidence. Podatki, ki so osnova za nadomestilo po tem odloku, se ocenijo in se vsem zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev. Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci dolžni v določenem roku popraviti in posredovati občinski upravi. V kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih podatkov, se poslani podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero.
Z dnem pričetka uporabe tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 85/99 in 127/03).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2017 dalje.
Št. 007-17/2016
Škofljica, dne 17. novembra 2016
Ivan Jordan l.r.
PRILOGA iz 16. člena:
NAMEMBNOST UPORABE FUNKCIONALNE ENOTE | Kategorija po 14. členu | Kategorija po 15. členu |
PROIZVODNI NAMEN | | |
KMETIJSKA PROIZVODNJA IN GOZDARSTVO | | 1 |
KMETIJSKA PREDELAVA | | 1 |
PRIDOBIVANJE GRADBENIH SUROVIN | | 1 |
PREDELAVA GRADBENIH SUROVIN | | 1 |
PRIDOBIVANJE RUDNIN | | 1 |
PREDELAVA RUDNIN | | 1 |
PREDELAVA KOVIN | | 2 |
PREDELAVA LESA | | 1 |
IZDELAVA LESNIH IZDELKOV | | 2 |
IZDELAVA ELEKTRIČNIH IZDELKOV IN STROJEV | | 3 |
IZDELAVA VOZIL IN STROJEV | | 2 |
IZDELAVA TEKSTILA, OBLAČIL IN OBUTEV | | 3 |
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU | | 2 |
IZDELAVA PAPIRJA IN IZDELKOV | | 1 |
IZDELAVA KEMIČNIH IZDELKOV IN GORIV | | 1 |
IZDELAVA PREHRAMBENIH IZDELKOV IN PIJAČ | | 3 |
DRUGE PREDELOVALNE DEJAVNOSTI | | 2 |
USLUŽNOSTNI NAMEN (LOKAL) | | |
GOSTINSKI LOKAL | 1 | 2 |
TRGOVINA | 1 | 3 |
LEKARNA | 2 | |
CVETLIČARNA | 2 | |
POŠTA | 1 | |
BANKA, HRANILNICA | 1 | |
HOTEL, PRENOČIŠČA | 1 | 1 |
KNJIGARNA, PAPIRNICA | 2 | 3 |
PEKARNA | 2 | 3 |
SLAŠČIČARNA | 2 | 3 |
PRIREJANJE IGER NA SREČO | 1 | |
TURISTIČNA AGENCIJA | 1 | |
STORITVENI NAMEN (SERVIS) | | |
FRIZERSKI SALON | 2 | 3 |
KOZMETIČNI SALON | 2 | 3 |
FOTOGRAF | 2 | |
ČISTILNICA | 2 | 3 |
AVTOLIČARSTVO | 3 | 2 |
AVTOMEHANIKA | 3 | 2 |
AVTOKLEPARSTVO | 3 | 2 |
AVTOELEKTRIKA | 3 | 3 |
AVTOPRALNICA | 2 | 1 |
VULKANIZERSTVO | 3 | 2 |
PROMET | 2 | 2 |
RTV SERVIS | 2 | |
ELEKTRO SERVIS | 2 | |
FOTOKOPIRANJE IN DRUGO RAZMNOŽEVANJE | 2 | |
VIDEOTEKA | 1 | |
TISK IN ZALOŽNIŠTVO | | 3 |
VETERINARSTVO | 3 | 3 |
AVTOŠOLA | 2 | 2 |
SKLADIŠČENJE | 2 | 2 |
ZDRAVSTVENI NAMEN | | |
SPLOŠNA AMBULANTA | 2 | |
ZOBOZDRAVSTVENA AMBULANTA | 2 | |
FIZIOTERAPEVTSKA AMBULANTA | 2 | |
SPECIALISTIČNA AMBULANTA | 2 | |
IZOBRAŽEVALNI NAMEN | | |
UČILNICA | 3 | |
KULTURNI NAMEN | | |
VZGOJNO VARSTVENI NAMEN | | |
VRTEC | 3 | |
ŠPORTNO REKREACIJSKI NAMEN | | |
FITNES | 2 | |
TENIŠKO IGRIŠČE | 2 | 2 |
