Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13 in 93/15) ter 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 17/06) je Mestni svet Mestne občine Celje na 15. redni seji dne 29. 11. 2016 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov Mestne občine Celje
(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v Mestni občini Celje v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2) S tem odlokom se določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
(3) Ta odlok skladno s tretjim odstavkom 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju ZJZP) predstavlja koncesijski akt.
(opredelitev ključnih pojmov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– javni partner oziroma koncedent je Mestna občina Celje;
– zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
– uporabniki oziroma upravljavci objektov so tisti subjekti, ki za izvajanje svoje dejavnosti uporabljajo objekte Mestne občine Celje;
– objekti so stavbe v lasti (izključni ali večinski) Mestne občine Celje, ki so navedene v prilogah tega odloka;
– ukrep energetske sanacije zajema gradbeno, tehnološko in energetsko sanacijo objekta, ki ima za posledico izboljšanje energetske učinkovitosti objekta;
– pripravljalne storitve so vsi ukrepi, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;
– glavna storitev je storitev zagotavljanja in jamčevanja prihrankov energije ter energetsko upravljanje objektov;
– druge storitve so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;
– pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost ter javno-zasebno partnerstvo.
(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
Mestna občina Celje skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Direktivo o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11. členom ZJZP, Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva, s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije objektov Mestne občine Celje, s čimer se zagotavlja večjo energetsko učinkovitost javnih objektov, ki so opredeljeni v Prilogi 1 tega odloka, v obliki javno- zasebnega partnerstva.
III. MODEL, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(model javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
(1) Predmet koncesijskega razmerja je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v predlaganih objektih koncedenta, ki so opredeljeni v Prilogi 1 tega odloka, za kar bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za doseganje prihranka pri rabi energije v obsegu in za obdobje, kot bo to dogovorjeno v postopku izbire koncesionarja, po zaključeni izvedbi in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih investicijskih ukrepov pa bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov, storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka ter storitve energetskega upravljanja objektov koncedenta.
(2) Predmet koncesije iz predhodnega odstavka se lahko izvaja v več fazah oziroma segmentih. Delitev predmeta koncesije na posamezne faze ali segmente ter na to vezane pogoje koncedent in koncesionar opredelita v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.
(1) Območje izvajanja koncesije obsega objekte, ki so navedeni v Prilogi 1 tega odloka.
(2) V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb lahko koncedent nabor objektov iz Priloge 1 tega odloka in/ali ukrepov, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, v kolikor se za posamezen objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali v kolikor bi pridobljene smernice soglasodajalcev ali pogoji upravljavcev izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili, ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.
(3) Območje izvajanja koncesije se lahko razširi tudi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva. Sprememba z razširitvijo je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta, ki ga izda župan.
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za največ 15 let.
(3) Rok trajanja koncesije se s sklenitvijo aneksa k osnovni pogodbi lahko podaljša v primeru, da koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati ali v primeru, da je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določb predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(1) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:
– sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov rabe energije,
– drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti,
– lastnih sredstev koncesionarja,
– drugih virov (npr. sofinanciranje RS in EU iz kohezijskega sklada).
(2) Koncesionirana dejavnost se v primeru pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja financira tudi iz tega vira.
(3) V primeru sofinanciranja dejavnosti s strani koncedenta, ima le-ta pravico do soudeležbe na ustvarjenih energetskih prihrankih.
(4) Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.
V. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:
– izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije in energetskega upravljanja na območju izvajanja koncesije iz 6. člena tega odloka;
– izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika;
– izvajanje drugih obveznosti, opredeljenih v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške rabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja rabe energije.
(3) Koncesionar v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnih odstavkov.
(4) Koncesionar je dolžan po preteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, infrastrukturo, naprave in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predani infrastrukturi, napravah in opremi.
(5) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije;
– koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
– koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki so predmet pogodbe, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne pravice na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– zagotavljanje plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije, v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov.
(dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov)
Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:
– upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(javni razpis, pogoji in merila za izbor)
(1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb ZJZP.
(2) Objava javnega razpisa mora določati:
– predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
– navedbo pravne podlage, vključno s tem odlokom;
– ime in sedež koncedenta;
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
– začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
– postopek izbire koncesionarja;
– pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
– zahteve glede vsebine vlog;
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
– pogoje za predložitev skupne vloge;
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata;
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
– druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.
(3) Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati najmanj, da imajo zadostne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva. Ob tem mora koncedent pri oblikovanju pogojev zagotoviti dosledno upoštevanje načela konkurence, in sicer na način, da postavljeni pogoji omogočajo pridobitev širšega kroga ponudb.
(4) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke in ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih.
(5) Dodatne pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbor koncesionarja koncedent določi v okviru javnega razpisa.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana.
(3) Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(4) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo županu.
(5) Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.
(6) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 30 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem odloku.
(4) V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe tega odloka.
(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem, urejenih in določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence, pripravljati poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku, ki je opredeljen v zahtevi.
(2) Natančnejša vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja itd.).
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca. Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor.
(2) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik.
(3) Natančnejša vsebina in način izvajanja nadzora se lahko podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije ali
– s prevzemom koncesije,
na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-4/2015
Celje, dne 29. novembra 2016
Bojan Šrot l.r.
Priloga 1: Preglednica predlaganih objektov za energetsko sanacijo
1. Vrtec Tončke Čečeve, enota Gaberje, Vila
2. OŠ Hudinja
3. Vrtec Zarja, enota Živ Žav
4. Poslovni prostori Kocenova 4–8
5. Vrtec Zarja, enota Ringa raja
6. Vrtec Zarja, enota Iskrica
7. Vrtec Anice Černejeve, enota Mavrica
8. IV. OŠ Celje
9. Vrtec Tončke Čečeve, enota Center
10. I. OŠ Celje, glavna enota
11. I. OŠ Celje, dislocirana enota
12. OŠ Glazija
13. II. OŠ Celje
14. Celjski dom
15. Poslovni prostori na Kidričevi ulici 3
16. Poslovni prostori na Mariborski cesti 7
17. Glasbena šola Celje
18. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
19. Zavod CMLC
20. Muzej novejše zgodovine Celje
21. OŠ Frana Roša
22. Nogometni stadion Arena Petrol
23. Dvorana Zlatorog
24. Drsališče
25. Zdravstveni dom Celje
