Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Metlika na 14. redni seji dne 10. 11. 2016 sprejel
Občine Metlika
(vsebina statuta in izrazi)
(1) Ta statut določa območje Občine Metlika, njen status in simbole, naloge občine, temeljna načela za organizacijo, delovanje, oblikovanje in pristojnosti organov, ožje dele občine, neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini, premoženje in financiranje občine, njene akte in druga vprašanja skupnega pomena v občini, za katere tako določa zakon.
(2) V tem statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki moškega spola so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina Metlika (v nadaljevanju občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih krajevnih skupnosti in mestne skupnosti z naselji:
1. Krajevna skupnost Božakovo: Božakovo, Rakovec, Želebej.
2. Krajevna skupnost Dobravice: Dolnje Dobravice, Geršiči, Gornje Dobravice, Krivoglavice.
3. Krajevna skupnost Drašiči: Drašiči, Kamenica, Krmačina, Vidošiči, Železniki.
4. Krajevna skupnost Grabrovec: Grabrovec.
5. Krajevna skupnost Gradac: Gradac, Klošter, Okljuka.
6. Krajevna skupnost Jugorje: Božič Vrh, Jugorje pri Metliki, Mačkovec pri Suhorju, Sela pri Jugorju, Škemljevec.
7. Krajevna skupnost Krasinec: Krasinec.
8. Krajevna skupnost Lokvica: Dolnja Lokvica, Gornja Lokvica, Trnovec.
9. Mestna skupnost Metlika: Metlika, Križevska vas.
10. Krajevna skupnost Podzemelj: Boginja vas, Boršt, Grm pri Podzemlju, Kapljišče, Mlake, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Škrilje, Zemelj.
11. Krajevna skupnost Radovica: Bojanja vas, Krašnji Vrh, Radoši, Radovica.
12. Krajevna skupnost Rosalnice: Čurile, Radoviči, Rosalnice, Svržaki.
13. Krajevna skupnost Slamna vas: Boldraž, Slamna vas.
14. Krajevna skupnost Suhor: Bereča vas, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, Dole, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Malo Lešče, Ravnace.
(2) Sedež občine je v Metliki, Mestni trg 24.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom, po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(1) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja naloge določene z zakonom ter naloge, ki jih določi s splošnim aktom občine na podlagi zakona.
(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.
(1) Uradno glasilo občine je Uradni list Republike Slovenije.
(2) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenijein pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(3) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
(4) Splošni del proračuna se objavi v uradnem glasilu občine. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov se objavijo na spletni strani občine.
(uresničevanje lokalne samouprave)
(1) Občani občine so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine.
(2) Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko organov občine ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(3) Na podlagi zakona ali odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki nepremičnin na območju občine.
(grb, zastava, žig in praznik občine)
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik.
(2) Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok.
(3) Občina ima žig okrogle oblike. Žig ima na zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Metlika, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa ima navedbo sedeža občine: Metlika, Mestni trg 24. V sredini žiga je grb občine. Na žigih posameznih organov so v notranjem krogu še napisi: Občinski svet, Nadzorni odbor, Občinska volilna komisija, Posebna občinska volilna komisija.
(4) Uporabo, hrambo in velikost žigov določi župan s sklepom.
(5) Praznik občine je 26. novembra, v spomin na uničenje belogardistične postojanke leta 1942 na Suhorju pri Metliki.
(6) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene mestna in krajevne skupnosti, ki so navedene v drugem členu tega statuta.
(2) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Mestna skupnost ima status krajevne skupnosti.
(3) S tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo mestna in krajevne skupnosti.
(4) Mestna in krajevne skupnosti se lahko ustanovijo, ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev mestne ali krajevne skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali 15 %volivcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bil ustanovljen ožji del občine. Pobudo za ukinitev mestne ali krajevne skupnosti lahko da zbor krajanov ali 15 % volivcev s tega območja. Pobuda volivcev se poda po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Pobudo mora občinski svet obvezno obravnavati. Statut se spremeni po prej na zboru krajanov ali referendumu ugotovljeni volji prebivalcev mestne ali krajevne skupnosti o imenu in območju nove mestne ali krajevne skupnosti. Sprememba statuta, s katero se ustanovi ali ukine mestna ali krajevna skupnosti oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom ali splošnim aktom občine, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema program razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
(1) Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
(2) Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke:
– osebno ime,
– naslov stalnega in začasnega prebivališča,
– enotno matično številko občana,
– datum in kraj rojstva oziroma datum smrti,
– podatke o nepremičninah ter
– druge osebne podatke v skladu z zakonom.
(3) Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.
(4) Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne uporabnike državnega proračuna. Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski poti.
(5) Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
(6) Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti, v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam.
a. Skupne določbe
(1) Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni in neodvisni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Občina ima tudi posebno občinsko volilno komisijo za volitve člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti.
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.
(6) Če ni v zakonu ali v tem statutu določeno drugače, lahko organi občine sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organov občine.
(7) Mandatna doba organov občine traja štiri (4) leta, razen če zakon določa drugače.
(8) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, objavljanjem predlogov predpisov in drugih aktov občine, navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno-pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih v skladu z zakonom.
(5) Občina v skladu z veljavno zakonodajo zagotavlja dostop do informacij javnega značaja.
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava odloča v upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
(5) Direktorja občinske uprave, ki je za svoje delo odgovoren županu, imenuje in razrešuje župan.
b. Občinski svet
(1) Občinski svet občine šteje 19 članov, od tega se en član sveta voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti.
(2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. Osemnajst članov sveta se voli po proporcionalnem načelu, en član sveta, ki se voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti, pa se voli po večinskem načelu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
(konstituiranje občinskega sveta)
(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.
(2) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20-tih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev pa najkasneje v 10-tih dneh po drugem krogu volitev.
(3) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. Ko občinskemu svetu preneha mandat, preneha tudi članstvo imenovanim predstavnikom občinskega sveta v vseh občinskih organih. S konstituiranjem preneha tudi članstvo ostalih članov odborov in komisij občinskega sveta.
(4) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
(nepoklicnost in nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(3) Glede poslovanja občine s pravnimi in fizičnimi osebami, ki so povezane s funkcijo člana občinskega sveta, se upoštevajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije.
(4) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(pristojnosti občinskega sveta)
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.
(3) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
1. sprejema statut občine,
2. sprejema poslovnik občinskega sveta,
3. sprejema odloke in druge občinske akte,
4. sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
5. sprejema občinski proračun in zaključni račun,
6. v postopku sprejemanja občinskega proračuna sprejme letni načrt ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem občine,
7. sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,
8. razpisuje referendum,
9. v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
10. potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskih funkcionarjev,
11. imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
12. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
13. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem statutom, zakonom ali odlokom določeno drugače,
14. ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ukinitev statusa javnega dobra lokalnega pomena, na podlagi predhodno pridobljenega mnenja sveta mestne ali krajevne skupnosti na območju katere se to javno dobro nahaja,
15. ugotavlja izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev statusa javnega dobra lokalnega pomena,
16. odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
17. določa vrste lokalnih javnih služb in način njihovega izvajanja,
18. ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
19. daje soglasje ali mnenje k imenovanju direktorjev, ravnateljev in drugih vodilnih oseb javnih zavodov, kolikor ni drugače določeno z odlokom, ki ureja delovanje javnega zavoda,
20. imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
21. sprejme letni načrt na področju športa, kulture in socialnega varstva,
22. odloča o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ,
23. odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.
(3) Župan predstavlja in sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno, nima pa pravice glasovanja.
(4) Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen.
(5) Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
(6) Če je župan zadržan ali odsoten vodi sejo podžupan.
(7) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(8) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(9) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
(10) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(11) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
(12) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta, podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.
(pravice člana občinskega sveta)
(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(4) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(5) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(6) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu in članom občinskega sveta. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
(odločanje občinskega sveta)
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet ali če tako zahteva najmanj ¼ članov občinskega sveta.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.
(3) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev najmanj enkrat letno.
(predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta)
(1) Predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta ureja zakon.
(2) V primeru predčasnega prenehanja mandata članu občinskega sveta, temu preneha mandat tudi v vseh občinskih organih, v katere je bil imenovan kot predstavnik občinskega sveta.
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta občine ima pet članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet;
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini;
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev;
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznosti funkcionarjev;
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
(3) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.
(stalna delovna telesa občinskega sveta)
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo, finance in premoženje,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za urejanje prostora in komunalo,
– komisija za statut in poslovnik.
(2) Vsak odbor in komisija iz prejšnjega odstavka ima pet članov, od tega so najmanj trije člani občinskega sveta. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta.
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
(4) Podrobneje določa način dela komisije in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta.
(5) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za predsednika in člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
(ustanovitev občasnih delovnih teles)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
c. Župan
(1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2) Poleg tega župan predvsem:
1. predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
2. izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
3. skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta ter za zakonitost dela občine,
4. sklepa pravne posle o ravnanju s stvarnim premoženjem,
5. potrjuje investicijske dokumente za občinske investicije,
6. predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave,
7. določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
8. imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
9. usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
10. vodi prireditveni odbor Vinske vigredi,
11. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
(pristojnosti na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
1. skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
2. imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
3. sprejme načrt zaščite in reševanja,
4. vodi zaščito, reševanje in pomoč,
5. določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
6. ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
7. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
8. v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
9. predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
(pristojnosti v primeru izrednih razmer)
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.
(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajstih dni po sprejemu.
(3) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(5) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(6) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(7) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj 1 podžupana. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(2) Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.
(3) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana, obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga.
(4) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(5) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana, podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(nadomeščanje župana in podžupana)
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(3) Podžupan, ki ga določi župan, v primeru predčasnega prenehanja mandata župana, začasno, do nastopa mandata novoizvoljenega župana, opravlja funkcijo župana, razen če je župan razrešen.
(4) Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana kot tudi, če je župan razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
d. Nadzorni odbor občine
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, s pristojnostmi določenimi z zakonom.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov mestne in krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
(imenovanje članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
(2) Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
(delovanje nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega programa dela in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. Podpredsednik nadzornega odbora nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti.
(3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.
(4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1) Član nadzornega odbora se mora takoj, ko izve za okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov izločiti iz nadzora in odločanja na seji in o tem nemudoma pisno obvesti predsednika in ostale člane nadzornega odbora.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ali registrirana istospolna partnerska skupnost prenehala;
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali rejenec odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;
– je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program dela in predlog finančnega načrta. Letni program dela in njegove dopolnitve in spremembe nadzorni odbor objavi na svetovnem spletu. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu dela. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program dela, mora najprej dopolniti program.
(3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba).
(4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega programa dela, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.
(5) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
(6) Dokončno poročilo o izvedenem nadzoru nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi. V kolikor je nadzorovana oseba občina, se pošlje dokončno poročilo županu. Nadzorni odbor dokončno poročilo, ki je bilo izkazano vročeno nadzorovani osebi, objavi na svetovnem spletu.
(1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Nadzorni odbor ne sme fotokopirati ali drugače razmnoževati dokumentov, ki so predmet nadzora.
(osnutek poročila nadzornega odbora)
(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme ali zavrne osnutek poročila o nadzoru.
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. Osnutek poročila podpiše predsednik nadzornega odbora.
(5) Osnutek poročila ni informacija javnega značaja.
(1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi.
(2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
(postopanje nadzornega odbora)
(1) V priporočilih in predlogih mora nadzorni odbor določiti rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati odboru o njihovih izvajanjih oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva.
(2) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(3) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(javnost dela nadzornega odbora)
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z objavo letnega programa dela, sprememb programa dela in dokončnimi poročili, ki so izkazano vročena nadzorovani osebi, kar je objavljeno na svetovnem spletu. Nadzorni odbor posreduje županu in občinskemu svetu letno poročilo o svojem delu, ki se uvrsti na sejo občinskega sveta in se tako javno predstavi.
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(4) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(5) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
(6) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
(sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta.
e. Občinska uprava
(1) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(2) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave. Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
(3) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
(4) Podrobnejše delovanje občinske uprave določajo zakoni in drugi predpisi.
f. Drugi organi občine
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona, s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
(status mestne in krajevne skupnosti)
(1) Mestna in krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno, v skladu s tem statutom. Mestna in krajevne skupnosti ne morejo biti delodajalec.
(2) Mestna in krajevne skupnosti nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklenejo brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna, določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklenejo mestna in krajevne skupnosti, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3) Mestna in krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje obveznosti z denarnimi sredstvi, ki so jim zagotovljena za delovanje s proračunom občine za posamezno proračunsko leto. Mestna in krajevne skupnosti za svoje obveznosti ne morejo odgovarjati s premoženjem, ki jim ga prenese občina v upravljanje. Občina odgovarja za obveznosti mestne in krajevnih skupnosti subsidiarno.
(4) Mestno oziroma krajevno skupnost zastopa predsednik sveta mestne oziroma krajevne skupnosti.
(5) Mestna in krajevne skupnosti imajo svoj žig. Velikost, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.
(naloge mestne in krajevnih skupnosti)
(1) Mestna in krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce mestne in krajevne skupnosti. Mestna in krajevne skupnosti praviloma samostojno:
– upravljajo z lastnim premoženjem in s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo ali upravljanje,
– skrbijo za vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih javnih površin na svojem območju, če ni z odlokom določeno drugače,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem področju.
(2) Mestna in krajevne skupnosti lahko skrbijo za urejenost pokopališč, če ni z odlokom določeno drugače.
(3) Mestna in krajevne skupnosti izvajajo svoje naloge v skladu s področno zakonodajo in standardi, ki veljajo na posameznih področjih.
(4) Naloge iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z odlokom.
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine)
Mestna skupnost in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in investicij v javno razsvetljavo ter sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– dajejo mnenje k ukinitvi javnega dobra lokalnega pomena na njihovem območju,
– na področju družbenih dejavnosti sodelujejo s socialnimi službami, vzgojno-varstvenimi, zdravstvenimi, kulturnimi in športnimi organizacijami, organizirajo sosedsko pomoč in spodbujajo društveno dejavnost,
– dajejo pobude in predloge za uresničevanje drugih skupnih interesov občanov v posamezni mestni oziroma krajevni skupnosti,
– opravljajo druge naloge, ki jih določi občinski svet ali župan.
(svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti)
(1) Organ mestne skupnosti in krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci s stalnim prebivališčem na območju mestne oziroma krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Volitve članov sveta mestne skupnosti in krajevnih skupnosti se na podlagi razpisa župana opravijo hkrati z volitvami članov občinskega sveta.
(3) Število članov sveta posamezne mestne oziroma krajevne skupnosti določa odlok.
(4) Funkcija člana sveta mestne in krajevne skupnosti je častna.
(sklic prve seje sveta mestne in krajevnih skupnosti)
(1) Prvo sejo sveta novo konstituirane mestne skupnosti in krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset (20) dni po izvolitvi članov sveta mestne ali krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta.
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti skliče prejšnji predsednik sveta mestne oziroma krajevne skupnosti najkasneje dvajset (20) dni po izvolitvi članov sveta mestne ali krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta.
(3) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
(4) Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
(predsednik in podpredsednik sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti)
(1) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta mestne oziroma krajevne skupnosti.
(2) Predsednik sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti predstavlja in zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(3) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(seje sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti)
(1) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
(3) Predsednik sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet mestne skupnosti oziroma krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta mestne oziroma krajevne skupnosti.
(4) Za delovanje sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
(naloge sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti)
(1) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge mestne oziroma krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje mestne oziroma krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
(2) Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na predloge splošnih aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave predloga za obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu o tem pisno poročati.
(3) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta mestne in krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanja nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom določeno drugače.
(4) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov mestne oziroma krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(premoženje mestne in krajevnih skupnosti)
(1) Mestna in krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Mestna in krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki ureja javne finance, ki urejajo financiranje neposrednih uporabnikov občinskega proračuna in določbe tega statuta.
(3) Če mestna ali krajevnaskupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na ožje dele občin, ki nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine, če teh ni pa na občino.
(financiranje mestne in krajevnihskupnosti)
(1) Delovanje mestne in krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja mestne in krajevnih skupnosti se določijo z odlokom.
(3) Mestna in krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(4) Prihodki in odhodki mestne in krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in predlagajo njihovi sveti. Mestna in krajevne skupnosti so dolžne pripraviti predlog finančnega načrta za naslednje leto v roku, ki ga za vse proračunske uporabnike določi župan.
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.
(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti mestne in krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(7) Za izvrševanje finančnega načrta mestne in krajevnih skupnosti je odgovoren predsednik sveta mestne oziroma krajevne skupnosti. Mestna in krajevne skupnosti lahko imajo svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu izda župan.
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov mestne in krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9) Finančno računovodske storitve in postopke za oddajo javnih naročil po zakonu, ki ureja javno naročanje, za potrebe mestne in krajevnih skupnosti in njihovih organov zagotavlja občinska uprava.
(razpustitev sveta mestne in krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko na pisno utemeljen in obrazložen predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta mestne ali krajevne skupnosti ali zbora občanov mestne ali krajevne skupnosti razpusti svet mestne in krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem zaporednem sklicu svet mestne ali krajevne skupnosti ne sestane na sklepčni seji,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Ob razpustitvi sveta mestne ali krajevne skupnosti občinski svet razpiše predčasne volitve v svet mestne oziroma krajevne skupnosti. Do izvolitve novih organov mestne oziroma krajevne skupnosti opravlja naloge te skupnosti pooblaščenec, ki ga imenuje občinski svet.
(3) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine mestno ali krajevno skupnost, če ugotovi, da svet mestne ali krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog mestne ali krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
a. Zbor občanov
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta mestne ali krajevneskupnosti.
(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
(zahteva občanov za sklic zbora)
(1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
b. Referendum o splošnem aktu občine
(referendum o splošnem aktu občine)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj 100 volivcev v občini.
(4) Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
(5) Referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.
c. Svetovalni referendum
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
d. Drugi referendumi
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
e. Ljudska iniciativa
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.
(2) Občina lahko na podlagi pooblastila zakona določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(3) Vrste javnih služb ter način in oblike izvajanja občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
(1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.
(3) Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja dejavnosti javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
(1) Premoženje občine je finančno in stvarno premoženje v lasti občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
(2) Upravljanje in ravnanje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakoni in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje s stvarnim in finančnim premoženjem.
(3) Neodplačna pridobitev premoženja je možna v skladu z zakonom.
(4) O odtujitvi in pridobitvi premičnin in nepremičnin odloča občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin lahko odloča tudi župan do vrednosti, ki jo določi občinski svet z odlokom.
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(5) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del ter načrt razvojnih programov:
– Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
– Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
– Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni in drugimi predpisi.
(izvrševanje proračuna občine)
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila določena z zakonom, predpisi izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje podatke in informacije določene z zakonom.
(odlok o proračunu občine)
(1) Proračun občine in njegove spremembe sprejme občinski svet z odlokom.
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(5) Rebalans proračuna predlaga župan, če med izvajanjem v proračunskem letu ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste programe.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog, s sklepom občinskega sveta, podaljša še za tri mesece.
(uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo, oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu.
(zaključni račun proračuna)
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
(1) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki so predvidene v občinskem proračunu, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
(2) Obseg zadolžitev se določi v odloku o proračunu.
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo, samo če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju in poroštvu odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
(4) Občine morajo o zadolževanju oseb javnega sektorja in izdajanju poroštev po tem členu in zadolževanju po prejšnjem členu obveščati ministrstvo, pristojno za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(finančno poslovanje občine)
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
a. Splošni akti občine
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
(poslovnik občinskega sveta)
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
(2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti mestne in krajevnih skupnosti.
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2) Proračun občine, sprememba proračuna občine, rebalans proračuna in zaključni račun proračuna se sprejemajo z odlokom.
(3) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
b. Posamični akti občine
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti – odločbo ali sklepom – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
(pooblastila v upravnih zadevah)
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE
(1) Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
(2) Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
(3) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(4) Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervinent, če bi bile lahko v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
(mnenja o predlogih predpisov)
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI
(medobčinsko sodelovanje)
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami in državo.
(2) Občina lahko sodeluje tudi s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze in z njimi združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja ter druge organe in službe za opravljanje skupnih zadev.
(4) Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združuje v združenja.
(organ skupne občinske uprave)
V aktu o ustanovitvi skupnega organa, ki ga je občina ustanovila skupaj z drugimi občinami, se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(1) Občina Metlika je pobratena z občino Ronchi dei Legionari iz Italije, občino Wagna iz Avstrije in občino Ozalj iz Hrvaške.
(2) Zaradi negovanja in razvijanja prijateljskih in strokovnih vezi na področju gospodarstva, športa, kulture, mladine in drugih področij občina navezuje in ohranja stike z domačimi in tujimi občinami.
XI. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(financiranje mestne in krajevnih skupnosti)
(1) Do 31. 12. 2017 se mestna skupnost in krajevne skupnosti financirajo iz prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, iz deleža sredstev občinskega proračuna, in sicer deleža povprečnine, lastnih sredstev in drugih virov.
(2) Odstotek sredstev zagotovljene porabe za financiranje mestne in krajevnih skupnosti se določi za vsako leto posebej, ob pripravi proračuna za naslednje leto.
(3) Delež teh sredstev se za mestno in vsako krajevno skupnost določi na naslednji način:
določen % x povprečnina | x | število prebivalcev mestne oziroma krajevne skupnosti |
število prebivalcev občine |
(4) Sredstva zbrana z vplačili nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se v višini 70 % namenijo mestni oziroma krajevni skupnosti, kjer so bila zbrana (in se prvenstveno uporabljajo za pridobivanje in opremljanje gradbenih parcel in za investicije na področju komunalne infrastrukture te mestne oziroma krajevne skupnosti).
(5) Pripadajoča sredstva mestne oziroma krajevne skupnosti iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se zmanjšajo za strošek električne energije v posamezni mestni oziroma krajevni skupnosti, ki se krije neposredno iz občinskega proračuna.
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Metlika(Uradni list RS, št. 14/09 in 38/10).
(2) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Sklep o prazniku Občine Metlika (Uradni list RS, št. 88/99).
(objava in začetek veljavnosti)
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2016
Metlika, dne 10. novembra 2016
Darko Zevnik l.r.
