Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718)
Razglašam Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. decembra 2016.
Št. 003-02-9/2016-2
Ljubljana, dne 14. decembra 2016
Borut Pahor l.r.
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2017 IN 2018 (ZIPRS1718)
1. SPLOŠNI DOLOČBI
(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2017 in za proračun Republike Slovenije za leto 2018 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, poraba sredstev kohezijske politike, namenski prihodki in prejemki države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, višina povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, prevzemanje obveznosti, najnujnejši ukrepi za zniževanje izdatkov proračuna države in proračunov občin, izračunavanje presežkov ter urejajo druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2017 in 2018, razen če je za posamezni proračun ali posamezni člen tega zakona določeno drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih tega zakona določeno drugače.
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. »veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi spremembami, nastalimi z izvrševanjem proračuna;
3. »veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe, nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem letu in tiste spremembe v prihodnjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
4. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
5. »politike« so področja, na katerih država deluje in predstavljajo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki ter izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
6. »glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem;
7. »podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in predstavljajo zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki prispevajo k doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
8. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
9. »ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki predstavljajo določeno programsko zaključeno celoto in ki prispevajo k doseganju skupnih neposrednih učinkov;
10. »skupina projektov« je sestavljena iz več projektov, ki se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
11. »evidenčni projekt« je načrt financiranja še ne določenih projektov, za katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni;
12. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega podprograma enega neposrednega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
13. »proračunska vrstica« je postavka-konto, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
14. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
15. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
16. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za skupno kmetijsko in ribiško politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
17. »sredstva kohezijske politike« so sredstva proračuna EU in namenska sredstva proračuna za slovensko udeležbo, namenjena izvajanju kohezijske politike;
18. »sredstva Solidarnostnega sklada EU« so finančna pomoč, ki predstavlja finančni prispevek EU in je namenjena financiranju ukrepov odprave posledic po večji naravni nesreči, ki je prizadela državo članico;
19. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
20. »postavke kohezijske politike« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje kohezijske politike in tiste postavke slovenske udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje kohezijske politike;
21. »sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
22. »postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
23. »namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen, kot ga ta določi;
24. »postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
25. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
26. »organ upravljanja« je tisti neposredni uporabnik, ki je odgovoren za področje kohezijske politike ali za področje sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje razvoja podeželja in skupne ribiške politike;
27. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sredstev finančnih mehanizmov ter sofinanciranje programov donacij;
28. »TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem prispeva k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET;
29. »obratna sredstva« so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga ter stroški dela;
30. »investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme ter ostalih opredmetenih osnovnih sredstev;
31. »množična migracija« je preseljevanje velikega števila ljudi, ki se preseljujejo, ker nujno potrebujejo mednarodno zaščito ali iz kakšnega drugega razloga in želijo predvsem prečkati Republiko Slovenijo.
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU, in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) V posebnem delu proračuna so finančni načrti neposrednih uporabnikov prikazani po politikah, glavnih programih in podprogramih.
(3) V NRP se prikazujejo načrtovani izdatki po skupinah projektov, projektih in ukrepih ter virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov oziroma ukrepov.
(spremembe institucionalne strukture proračuna)
Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom ali rebalansom proračuna. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal njegovo ustanovitev.
3.1. Splošno
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Veljavni NRP tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom, razen kadar ta zakon določa drugače.
(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
(zagotavljanje sredstev za stroške dela)
Neposredni uporabnik mora najkasneje do 31. januarja 2017 na svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti zadosten obseg pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.
(status določenih prihodkov proračuna)
(1) Prilivi namenskih sredstev EU in namenskih sredstev finančnih mehanizmov se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) oziroma kot sredstva financerja finančnih mehanizmov in izkazujejo kot obveznosti do EK oziroma kot obveznosti do financerja finančnih mehanizmov.
(2) Obresti od namenskih sredstev EU so prihodek proračuna. Do prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna se obresti štejejo kot sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.
(3) Obresti od namenskih sredstev finančnih mehanizmov so prihodek proračuna, razen če financer določi drugače.
(status poslovnih dogodkov)
(1) Spremembe, nastale pri upravljanju s tistim državnim in občinskim dolgom, ki zapade v plačilo v prihodnjih proračunskih letih, spremembe nastale pri ponovnem odkupu vrednostnih papirjev na trgu s premijo ali diskontom na neodplačano glavnico, ki je bil izveden brez denarnega toka, prevzem dolga, konverzije terjatev v kapitalsko naložbo, odpis dolga ali terjatev, naložbe prostih denarnih sredstev na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu ZJF in naložbe denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (v nadaljnjem besedilu: EZR) države oziroma občine v centralno banko, banke in hranilnice, naložbe EZR države v državne zakladnice držav Ekonomske in monetarne unije in nakupe zakladnih menic ter vloge v sistemu EZR države oziroma občine se izkazujejo samo v bilanci stanja.
(2) Prejemki oziroma izdatki, nastali z zavarovanjem kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom, se evidentirajo kot terjatve in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
(povračila stroškov za udeležbo na sestankih Sveta EU in za udeležbo v misijah Združenih narodov)
(1) Sredstva povračil, namenjenih kritju stroškov predsedstva in delegacij za zasedanja Evropskega sveta in Sveta EU, ter sestanke, organizirane v okviru Evropskega sveta in Sveta EU ter stroškov udeležbe v misijah Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: povračila stroškov), se do prenosa na podračun izvrševanja proračuna izkazujejo kot obveznosti do Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov. Kot stroški se štejejo stroški, ki jih kot take priznava Generalni sekretariat Sveta EU oziroma Združeni narodi.
(2) Povračila stroškov se prenašajo na podračun izvrševanja proračuna v obsegu že plačanih stroškov in upravičeno izkazanih v listini o uporabi sredstev v zvezi s plačilom stroškov oziroma Memorandumu o soglasju.
(3) Uporabniki proračuna so v tekočem letu upravičeni do povračila stroškov največ do obsega sredstev, ki ga je država prejela za ta namen od Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov.
(4) Povračila stroškov uporabnikom proračuna za preteklo leto niso dovoljena.
(5) Obresti od sredstev povračil stroškov so prihodek proračuna.
(6) Podrobnejša navodila o povračilih stroškov izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance.
(odpiranje postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)
(1) Za izvajanje projektov, ki se financirajo iz namenskih sredstev finančnih mehanizmov in namenskih sredstev EU lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva med letom odpre postavke. Pravice porabe na navedenih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe.
(2) Na predlog neposrednega uporabnika proračuna države lahko ministrstvo med letom odpre tudi postavke na podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije in na podprogramu 030104 – Predsedovanje EU. Pravice porabe na navedenih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko ministrstvo za izvajanje projektov, ki se financirajo iz sredstev kohezijske politike na predlog neposrednega uporabnika in ob predhodnem soglasju organa upravljanja, med letom odpre proračunske postavke, če se pravice porabe na navedenih postavkah zagotovijo s prerazporeditvami.
(ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih 2017 in 2018)
(1) Če vlada na podlagi vplačanih prejemkov proračuna med tekočim letom oceni, da bodo prihodki za manj kot 3 % nižji glede na načrtovane ali če bodo izdatki za manj kot 3 % višji od načrtovanih v sprejetih proračunih za leti 2017 oziroma 2018, poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, do višine zmanjšanih prihodkov oziroma do višine povečanih izdatkov, uporabi ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, razen pravic porabe za izvajanje skupnih evropskih politik in namenskih prejemkov proračuna.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku, vlada pa določi, na katere pravice porabe se z ukrepom poseže. Ukrepi se lahko nanašajo na pravice porabe, iz katerih se financirajo en ali več od naslednjih namenov: izdatki za blago in storitve, subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, v katerih niso zajeta sredstva za stroške dela, tekoči transferi v tujino oziroma investicijski odhodki ter investicijski transferi.
(3) Pravice porabe iz naslova ukrepa proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe se prerazporedijo v splošno proračunsko rezervacijo.
(povečanje odhodkov in izdatkov proračuna)
(1) Obveznosti na:
1. politiki 24 – Plačila v EU;
2. politiki 21 – Pokojninsko varstvo;
3. politiki 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi;
4. podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije;
5. postavki, s katere se zagotavlja kratkoročno posojilo na podlagi tretjega odstavka 30. člena Zakona o sistemu jamstva za vloge (Uradni list RS, št. 27/16);
6. postavkah namenskih sredstev EU;
7. postavkah namenskih sredstev finančnih mehanizmov;
8. postavkah na glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč,
9. postavkah, iz katerih se financirajo ukrepi odprave posledic po večji naravni nesreči in je zanje država prejela finančno pomoč iz sredstev Solidarnostnega sklada EU,
ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade plačujejo tudi nad to višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo s prerazporeditvami.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se sredstva za pokrivanje obveznosti iz 8. in 9. točke prvega odstavka tega člena, ob izjemnih okoliščinah, ki so ugotovljene v skladu z merili in po postopku iz 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZFisP), zagotovijo z dodatnim zadolževanjem države. Dodatno zadolževanje je dopustno le v obsegu razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v državnem proračunu in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) določi s sprejemom spremembe okvira v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.
(1) Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.
(2) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov se tisti prejemki sredstev na podračune 845 in 846 pri Finančni upravi Republike Slovenije, ki so bili vplačani zadnji dan proračunskega leta in razdeljeni po blagajnah javnega financiranja prva dva delovna dneva v letu, ki sledi letu, v katerem so bila sredstva vplačana, v posamezni blagajni javnega financiranja štejejo kot prihodki leta, v katerem so bili dejansko vplačani na podračun 845 in 846.
3.1.1. Poraba sredstev kohezijske politike
(pristojnost organa upravljanja in organa za potrjevanje)
(1) Organ upravljanja je poleg pristojnosti, določenih v Uredbi (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320); zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/1839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede specifičnih ukrepov za Grčijo (UL L št. 270 z dne 15. 10. 2015, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU, pristojen tudi za nadzor nad upravljanjem in izvajanjem programov, sofinanciranih s sredstvi kohezijske politike. Če ugotovi nepravilnosti, organ upravljanja naloži popravljalne ukrepe posredniškemu organu, zahteva zadržanje izplačil s postavk kohezijske politike pri posameznem posredniškem organu ter predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.
(2) Organ za potrjevanje je poleg pristojnosti, določenih v Uredbi 1303/2013/EU, pristojen tudi za spremljanje in nadzor nad vračili sredstev kohezijske politike. Organ za potrjevanje o prejetih vračilih poroča organu upravljanja štirikrat letno, najkasneje do 10. dne v mesecu, ki sledi obdobju poročanja.
(sredstva kohezijske politike)
(1) Prejeta sredstva kohezijske politike so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za izvajanje kohezijske politike.
(2) Prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za izvajanje kohezijske politike, se pridobivajo kot povračila za predhodno plačane upravičene izdatke iz proračuna.
(1) Upravičencu do sredstev kohezijske politike se izplačilo iz proračuna izvrši na podlagi zahtevka za izplačilo, ki je pripravljen na podlagi računa ali druge enakovredne knjigovodske listine in druge dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: dokazila), ki je bila zahtevana za pridobitev sredstev kohezijske politike. Pri stroških dela na projektih tehnične podpore in operacijah neposrednega uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, je neposredna podlaga za izplačilo pogodba o zaposlitvi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v skladu z 2. točko prvega odstavka 33. člena tega zakona izplačilo sredstev kohezijske politike iz proračuna lahko izvede brez dokazil, če se upravičenec do sredstev kohezijske politike zaveže, da bo dokazila za izplačilo posredoval najkasneje v 180 dneh po prejemu sredstev.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za izvajanje kohezijske politike izplačilo iz proračuna lahko izvede na podlagi zahtevka za izplačilo, ki ne vsebuje dokazila o plačilu, računa ali druge enakovredne knjigovodske listine, en dan pred dnevom plačila izvajalcu, če:
– je upravičenec občina, posredni uporabnik proračuna ali nosilec javnih pooblastil,
– predloži drugo dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu in
– se zaveže, da bo dokazilo o plačilu računa ali druge enakovredne knjigovodske listine posredoval posredniškemu organu najkasneje v osmih dneh po prejemu sredstev.
(4) Če upravičenec dokazil ne predloži v roku iz drugega odstavka tega člena oziroma če upravičenec računa ali druge enakovredne knjigovodske listine ne predloži v roku iz tretje alineje prejšnjega odstavka, se mu zadržijo nadaljnja izplačila s postavk kohezijske politike.
(neupravičena poraba sredstev kohezijske politike)
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da so bila sredstva kohezijske politike neupravičeno porabljena, najkasneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da posredniški organ zahteva plačilo od upravičenca. Organ upravljanja zahtevo za plačilo predloži posredniškemu organu in z njo sočasno seznani organ za potrjevanje in revizijski organ.
(2) Če je neupravičena poraba sredstev kohezijske politike ugotovljena pri posredniškem organu, ki je v vlogi upravičenca, organ upravljanja najkasneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da organ za potrjevanje zahteva plačilo od posredniškega organa in z zahtevo sočasno seznani revizijski organ.
(3) Posredniški organ oziroma organ za potrjevanje najkasneje v petnajstih delovnih dneh po prejemu zahteve iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zahteva plačilo od upravičenca oziroma od posredniškega organa.
(4) Če je neupravičeno porabo sredstev povzročilo pomanjkljivo delovanje sistema pri organu upravljanja, posredniškemu organu ali izvajalskem organu ali v primeru iz drugega odstavka tega člena mora vračilo sredstev na način, kot je določen v 41. členu tega zakona, zagotoviti organ, pri katerem je bila ugotovljena neupravičena poraba sredstev kohezijske politike.
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da posredniški organ ne izvaja kohezijske politike v skladu z izvedbenim načrtom operativnega programa, ki ga je sprejela vlada, ga pozove, da najkasneje v 30 dneh odpravi neskladnost.
(2) Če posredniški organ neskladnosti ne odpravi v roku iz prejšnjega odstavka, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.
(3) Če je organ upravljanja naložil popravljalne ukrepe posredniškemu organu, ki se ne nanašajo na odpravo neskladnosti po prvem odstavku, in jih ta ni izvedel v roku 60 dni od njihovega prejema, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.
(4) Če posredniški organ v primeru neupravičene porabe sredstev ne zahteva plačila od upravičenca v roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.
(5) Ko posredniški organ odpravi pomanjkljivosti, s tem seznani organ upravljanja, ki takoj pozove ministrstvo, da odpravi zadržanje izplačil s posameznih postavk kohezijske politike.
(6) Organ upravljanja o izvedenih zadržanjih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena četrtletno seznanja vlado.
(prerazporejanje pravic porabe na postavkah kohezijske politike)
(1) Če posredniški organ 15 dni pred iztekom obdobja, za katerega so zadržana izplačila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, ne ravna skladno z zahtevami organa upravljanja, ta predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.
(2) Organ upravljanja predlaga vladi prerazporeditve pravic porabe s postavk kohezijske politike v okviru sprejetega operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike.
(3) Pred posredovanjem predloga prerazporeditve pravic porabe iz prejšnjega odstavka organ upravljanja o tem pisno obvesti tisti posredniški organ, kateremu se pravice porabe na postavkah kohezijske politike zmanjšujejo.
(4) Po opravljeni prerazporeditvi pravic porabe organ upravljanja spremeni izvedbeni načrt v obsegu izvedene prerazporeditve.
Določbe 14. do 19. člena tega zakona se uporabljajo tudi za porabo sredstev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
3.2. Namenski prejemki in izdatki proračuna
(namenski prihodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna za leti 2017 in 2018 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvega odstavka 80. člena ZJF, tudi:
1. sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način, določen s predpisom ministra;
2. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države, ki se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
3. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
4. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma za zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma za zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
5. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 88. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ) in po 50. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidene v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki po 3.h členu ZKZ se do višine pravic porabe, predvidene v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
7. prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09 in 69/15 – ZOPPGSR), ki se do višine pravic porabe predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki koncesijske dajatve Luke Koper, d.d., ki pripadajo proračunu Republike Slovenije, ki se uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno prometno infrastrukturo;
9. prihodki po prvem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15), ki se uporabijo za namene, določene v zakonu;
10. prihodki obveznega prispevka za promocijo iz 9. člena Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11. prihodki iz dajatev od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega in občasnega dela upokojencev, ki v skladu z drugim odstavkom 27.f člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT) predstavljajo prihodek podračuna iz 4. točke 42. člena tega zakona;
12. prihodki po tretjem odstavku 33. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; v nadaljnjem besedilu: ZGGLRS), se porabijo za namene, določene v četrtem odstavku 33. člena navedenega zakona;
13. prihodki iz 2. točke prvega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 8/16 – odl. US), ki se porabijo za odškodnino za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 101/05, 114/06 – ZUE in 86/10).
(namenski prejemki proračuna)
Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so skladno s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP). Ti prejemki se v letih 2017 in 2018, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, ki je pristojno za sanacijo zadevnih podjetij in gospodarstva, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kot prvotno;
2. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2017 in za leto 2018 vplačajo na podlagi ZUKLPP, se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu,
3. kupnine od prodaje kapitalskih naložb na podlagi tretjega odstavka 79. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1), se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.
3.3. Prerazporejanje pravic porabe
(osnova za prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo neposredni uporabniki)
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča predlagatelj finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez omejitev in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa tega predlagatelja v sprejetem proračunu, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko predlagatelj finančnega načrta, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ upravljanja)
(1) O prerazporeditvah med različnimi postavkami slovenske udeležbe in med različnimi postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta brez omejitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek o prerazporeditvah med različnimi postavkami slovenske udeležbe in med različnimi postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike, med različnimi programskimi obdobji, odloča vlada na predlog organa upravljanja, ki ga predloži ministrstvu, ta pa vladi.
(prerazporeditve, o katerih odloča ministrstvo)
(1) Ministrstvo lahko samostojno in brez omejitev po 24. in 25. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti politike 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi.
(2) Na predlog predlagatelja finančnega načrta, ki znotraj istega podprograma zagotavlja pravice porabe drugemu predlagatelju finančnega načrta, o prerazporeditvi pravic porabe odloča ministrstvo.
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 24. in 25. člena tega zakona med:
1. podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 20 % podprograma v sprejetem proračunu;
2. glavnimi programi posameznega ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % glavnega programa v sprejetem proračunu;
3. politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike ne sme presegati 5 % politike v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča ne glede na omejitve iz 24., 25 in 26. člena tega zakona in prejšnjega odstavka o prerazporeditvah pravic porabe:
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3. na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov in med temi postavkami;
4. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
5. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
6. na postavke v politiki 21 – Pokojninsko varstvo;
7. na postavke v politiki 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi;
8. na postavke v politiki 24 – Plačilo v EU;
9. med postavkami politik iz 6., 7. in 8. točke tega odstavka;
10. na postavke v glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
11. na postavke v podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije, med njimi in z njih;
12. na postavke v podprogramu 030104 – Predsedovanje EU, med njimi in z njih;
13. med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna;
14. s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače;
15. z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa, ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto;
16. na postavke glavnega programa 0401 E – upravljanje in informacijska infrastruktura.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ki so navedene v prejšnjem odstavku samo na način, kot je določen v prejšnjem odstavku.
(4) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev predlagatelj finančnega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in v sodelovanju z organom upravljanja ter ga predloži ministrstvu, ta pa vladi.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU ali v breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU oziroma namenskih sredstev finančnih mehanizmov zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU oziroma v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU ali na namenska sredstva finančnih mehanizmov. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
3.4. Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
(pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov, zakonov ter drugih predpisov)
Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov, zakonov ter drugih predpisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom, zakonom ali drugim predpisom.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih proračunih.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2017 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2018 in ki zapadejo v plačilo v letu 2018, v višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2018. V letu 2017 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2019, do višine 60 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2018 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2018 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2018 in ki zapadejo v plačilo v letu 2019, v višini 60 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2018. V letu 2018 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2020, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2018 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna.
(4) Neposredni uporabnik, v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3. pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(6) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna in pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča vlada. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek o prevzemanju obveznosti zaradi sprememb določb pogodbe o zakupu ali najemu, ki nimajo finančnih posledic, ali sprememb, ki so posledice tečajnih razlik, odloča neposredni uporabnik.
(spremljanje in spremembe NRP)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in ukrepov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov oziroma ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma ukrepov.
(3) Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti NRP z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim NRP za tekoče leto je dopustna le v delih, kjer se projekti oziroma ukrepi financirajo z namenskimi prejemki.
(4) O spremembi veljavnih ukrepov in o spremembi projektov do 20 % izhodiščne vrednosti, odloča neposredni uporabnik.
(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma evidenčnih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti.
(6) Ministrstvo na predlog predlagatelja finančnega načrta uvrsti ukrep v veljavni NRP, če je ukrep skladen s predpisi, ki določajo pogoje za uvrstitev ukrepa v NRP.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena ministrstvo na predlog predlagatelja finančnega načrta uvrsti projekt v veljavni NRP oziroma spremeni vrednost projekta nad 20 % izhodiščne vrednosti, kadar gre za:
1. uvrstitev projektov z vrednostjo do 300.000 eurov,
2. spremembo vrednosti projektov do 100.000 eurov,
3. ponovno uvrstitev projektov, ki so že bili del veljavnega NRP v preteklih letih in se jim vrednost spreminja do največ 100.000 eurov,
4. uvrstitev ali spremembo vrednosti projektov, katerih namen je odprava posledic naravnih nesreč,
če je projekt skladen s predpisi, ki določajo pogoje za uvrstitev oziroma spremembo projekta v NRP.
(8) Ne glede na peti in sedmi odstavek tega člena odloča o uvrstitvi projektov v veljavni NRP in o spremembah projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti za področje kohezijske politike ali za področje sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje razvoja podeželja in skupne ribiške politike organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom.
(9) Ne glede na četrti odstavek tega člena odloča o spremembah veljavnega NRP za projekte na področju kohezijske politike do 20 % izhodiščne vrednosti organ upravljanja.
(10) V breme evidenčnih projektov ni dovoljeno prevzemati obveznosti.
(11) Za sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin.
(12) Proračunski viri v veljavnem NRP se za prihodnja leta lahko povečujejo ali zmanjšujejo znotraj politike sprejetega NRP posameznega predlagatelja finančnega načrta za posamezno leto, pri čemer povečanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % tega glavnega programa pri posameznem predlagatelju finančnega načrta za posamezno leto.
(13) Ne glede na prejšnji odstavek se proračunski viri na namenskih postavkah ter postavkah centraliziranih evropskih programov v veljavnem NRP za prihodnja leta usklajujejo brez omejitev.
(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena se lahko spremembe proračunskih virov na proračunskih postavkah s področja kohezijske politike za finančno perspektivo 2014–2020 v veljavnem NRP za prihodnja leta usklajujejo brez omejitev znotraj skupne višine sprejetega NRP na teh proračunskih postavkah za posamezno leto.
(plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila, o katerih se odloča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in če drug zakon določa, da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku v celoti ugodeno, začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z zakonom določen za sprejem odločitve v upravnem postopku. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske udeležbe;
4. s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov in pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri transferih;
5. tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
6. obveznosti iz naslova povračil sredstev med neposrednimi uporabniki;
7. obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
8. prispevkov za humanitarno pomoč prizadetim državam ob naravnih nesrečah in drugih nesrečah velikih razsežnosti;
9. obveznosti, povezanih z migranti;
10. zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., ki ga ta izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;
11. povezana s servisiranjem javnega dolga in upravljanja z denarnimi sredstvi, vključno z likvidnostnim zadolževanjem in poroštvi,
12. obresti na denarna sredstva pri Banki Slovenije.
(4) Minister lahko določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov občinam in posrednim uporabnikom se izvrši en dan pred dnevom plačila občine ali posrednega proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina ali posredni proračunski uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu. Če je nesporen le posamezni del predložene dokumentacije, se izplačilo izvrši v nespornem delu, razlika pa po prejemu popolne dokumentacije.
(6) Plačilo za ukrep »podpora lokalnemu razvoju«, ki ga v skladu z Uredbo 1303/2013/EU vodi skupnost v okviru finančne perspektive 2014–2020, se lahko izvede en dan pred dnevom plačila vodilnega partnerja izvajalcu, če vodilni partner predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu.
(7) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do največ 45 dni.
(8) Določbe tega člena, razen petega odstavka, veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen se če občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(9) Ne glede na določbe tega člena je lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90 dni.
(10) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za občine rok za vračilo sredstev kohezijske politike, na podlagi izrečenega finančnega popravka, največ 90 dni.
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila dovoljena:
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2. za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
3. do višine 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu;
4. za plačilo:
– pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (npr. šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
– pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
– akontacij stroškov za službena potovanja;
– varščine na javni dražbi;
– predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka po 233. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US in 38/16 – odl. US);
5. če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če EK zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če EK izstavi zahtevek za vračilo ali če se v proračunskem nadzoru ugotovi, da so bila sredstva porabljena nenamensko ali v nasprotju s predpisi.
(3) Pri predplačilih iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti tudi, da bo prejemnik sredstev, najkasneje v 180 dneh po prejemu predplačila, neposrednemu uporabniku posredoval dokazila o upravičeni porabi sredstev in tudi, da prejemnik sredstev do nadaljnjih predplačil po sklenjeni pogodbi ne bo več upravičen, če v navedenem roku dokazil ne bo posredoval ali če se ob kontroli dokazil izkaže, da dokazila ne izkazujejo upravičenosti porabe v višini predplačila.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se neposrednemu uporabniku v pogodbi ni treba dogovoriti, da bo prejemnik sredstev najkasneje v 180 dneh po prejemu predplačila neposrednemu uporabniku posredoval dokazila o upravičeni porabi sredstev, če pogodbena vrednost ne preseže 20.000 eurov in če se pogodbene obveznosti v celoti izvedejo v tekočem letu.
(5) Če prejemnik sredstev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(6) Ne glede na 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena predplačila nad 100.000 eurov ni dovoljeno dogovoriti brez soglasja ministra.
(7) Določbe 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
(pogoji za izdajo soglasja)
(1) Minister izda soglasje iz šestega odstavka 33. člena tega zakona, če:
1. ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice porabe za ta namen;
2. je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem letu;
3. ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti;
4. je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen.
(2) Listine, s katerimi se izkaže izpolnjevanje pogojev, in način predložitve listin za namene iz prejšnjega odstavka določi minister.
(investicije in investicijsko vzdrževanje stvarnega premoženja)
(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja skladno z 11. in 12. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15) in v NRP. Načrt pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja mora biti usklajen z NRP.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je ta izdatek nujen za nepredvidena popravila, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letih 2017 in 2018 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 300 eurov na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. decembra predhodnega leta.
3.5. Druge posebnosti izvrševanja proračuna
(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in poravnav)
(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega ali posrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega ali posrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma sklenjena poravnava, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obveznosti za pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite sodne odločbe, plačujejo v breme sredstev državnega pravobranilstva, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.
(3) Če iz pravnomočne sodne ali dokončne upravne odločbe in poravnave izhaja, da se obveznosti poravnajo postopno in v več prihodnjih letih, se pravice porabe v višini posamezne letne obveznosti zagotovijo v letu, v katerem je posamezni del obveznost po pravnomočni sodni ali dokončni upravni odločbi in poravnavi treba plačati.
(1) Neposredni uporabnik lahko z ustanovo, katere ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: ustanova), na podlagi sprejetega programa dela, sklene neposredno pogodbo o financiranju oziroma sofinanciranju delovanja in programa dela ustanove, če je ustanova ustanovljena za opravljanje storitev splošnega pomena na področju mednarodnega sodelovanja.
(2) Ustanovi se sredstva iz proračuna zagotavljajo trimesečno, z napovedjo denarnega toka in na podlagi trimesečnih načrtov za izvrševanje finančnega načrta ustanove.
(3) Trimesečni načrt za izvrševanje finančnega načrta ustanove je pregled načrtovanih izdatkov za posamezno četrtletje ali drug dokument, ki je enakovredna podlaga za izplačilo načrtovanih izdatkov ob istočasnem poročanju o posameznih plačanih obveznostih v zadnjem četrtletju.
(4) Ustanova mora napoved denarnega toka, najkasneje do 15. dneva v tekočem mesecu za tekoči mesec in prihodnja dva meseca, posredovati pristojnemu neposrednemu uporabniku proračuna skupaj s seznamom plačanih obveznosti po ekonomskih namenih v preteklih treh mesecih iz naslova opravljanja javne službe.
(5) Če plačane obveznosti v preteklih treh mesecih po seznamu iz prejšnjega odstavka niso izkazane v višini sredstev, ki jih je ustanova prejela, se razlika poračuna pri nakazilu sredstev ustanovi za naslednje tri mesece.
(6) Skrbnik pogodbe mora vsaj enkrat letno preveriti namensko porabo sredstev po seznamu iz četrtega odstavka tega člena z izvirnimi listinami.
(zmanjšanje obsega sredstev za financiranje posrednih uporabnikov proračuna)
Če neposredni uporabnik v postopku izdaje soglasja k finančnemu načrtu posrednega uporabnika proračuna iz svoje pristojnosti ugotovi, da je v finančnem načrtu posrednega uporabnika izkazan presežek prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja javne službe, neposredni uporabnik v obsegu izkazanega presežka prihodkov nad odhodki zmanjša obseg sredstev za financiranje javne službe posrednega uporabnika proračuna in mu izda soglasje tako, da bo finančni načrt posrednega uporabnika uravnotežen v delu, ki se nanaša na javno službo.
(obveščanje računovodske službe)
Neposredni uporabniki morajo vsako obvestilo o spremembi upnika ali osebe, kateri je treba izpolniti obveznost, nemudoma posredovati pristojni računovodski službi, skupaj z ustrezno knjigovodsko dokumentacijo.
(ureditev porabe sredstev skupnih evropskih politik v Republiki Sloveniji)
Vlada lahko izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik.
(vračila namenskih sredstev EU in namenskih sredstev finančnih mehanizmov)
(1) Neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU ali namenska sredstva finančnih mehanizmov, mora za vračilo neporabljenih ali neupravičeno porabljenih prejetih namenskih sredstev iz EU ali namenskih sredstev finančnih mehanizmov zagotoviti pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta in takoj pristopiti k izterjavi teh sredstev od prejemnika sredstev. Če za plačilo teh obveznosti neposredni uporabnik nima načrtovanih pravic porabe, lahko za ta namen tudi med letom odpre novo proračunsko vrstico, na katero v okviru svojega finančnega načrta in v skladu s predpisanimi postopki prerazporedi pravice porabe.
(2) Na zahtevo pristojnega organa neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru EZR države. Na zahtevo pristojnega organa EU izvede vračilo s podračuna EZR države na račun EU pristojni organ, določen skladno s predpisi EU.
(3) Na zahtevo pristojnega organa za potrjevanje, določenega v sporazumu za izvajanje finančnega mehanizma, neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva finančnega mehanizma, izvede vračilo na podračun v okviru EZR države. Na zahtevo financerja izvede vračilo s podračuna EZR države organ za potrjevanje.
3.6. Proračunski skladi
Proračunski skladi v letih 2017 in 2018 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja investicije v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija;
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo);
4. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15 in 63/16 – ZDoh-2R; v nadaljnjem besedilu: ZUJF);
5. podračun, ustanovljen na podlagi 128. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16);
6. podračun, ustanovljen na podlagi 162. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15);
7. podračun, ustanovljen na podlagi prvega odstavka 33. člena ZGGLRS;
8. podračun, ustanovljen na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDH-1.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
(odpis dolgov do Republike Slovenije po ZJF)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 1.000.000 eurov v posameznem letu.
(2) V obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo vsi dolgovi, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije in se kot taki vodijo v poslovnih knjigah pri neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikih.
(1) V primerih, ko skupni dolg posameznega dolžnika do istega neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna ne presega višine 25 eurov, se v poslovnih knjigah razknjiži in se ne šteje v kvoto iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, postopkov izterjave za zneske, ki brez obresti ne presegajo 250 eurov oziroma zneskov, ki so določeni v predpisih EU, ni treba izvesti za namenska sredstva EU, kadar predpisi EU, ki se uporabljajo neposredno, to omogočajo.
(upravljanje denarnih sredstev sistema EZR in upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu ZJF, vključenih v sistem EZR)
(1) Ne glede na drugi odstavek 68. člena ZJF lahko upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine nalaga denarna sredstva sistema EZR države oziroma občine za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev, tudi v hranilnice, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države za obdobje, ki ni daljše od treh let.
(3) Ne glede na drugi odstavek 68. člena ZJF lahko upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države tudi v državne zakladnice držav evropske monetarne unije in v nakupe zakladnih menic teh držav pod pogojem, da Republika Slovenija ni njena upnica po zakonu, ki opredeljuje dodelitev posojila državi evropske monetarne unije.
(4) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko državni proračun prosta denarna sredstva na računih, vključenih v sistem EZR države, nalaga tudi v pravne osebe, ustanovljene za namen zagotavljanja finančne stabilnosti v euroobmočju.
(5) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko v letu 2017 reprogramira kratkoročna posojila posrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna v posojila z ročnostjo za obdobje do treh let, pod pogojem, da so bila posojila s strani upravljavca sredstev sistema EZR države dana do vključno 24. oktobra 2016.
(posebnosti razpolaganja z državnim finančnim premoženjem)
(1) Ne glede na določbe ZSDH-1 in 80.č člen ZJF v letni program prodaje finančnega premoženja države ni treba vključiti kapitalskih naložb, katerih knjigovodska vrednost ne presega 25.000 eurov in naložb, pridobljenih skladno s 1. in 2. točko drugega odstavka 76. člena ZJF.
(2) Ne glede na prvi odstavek 80.č člena ZJF v letni program prodaje finančnega premoženja države ni treba vključiti posamične terjatve Republike Slovenije do višine 7.000.000 eurov, pri čemer skupni obseg vseh terjatev posameznega leta, ki ne bodo vključene v letni program prodaje finančnega premoženja države, ne sme presegati 30.000.000 eurov.
(3) O prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada enkrat letno za preteklo leto, najkasneje do 31. maja, poroča državnemu zboru. Poročilo mora vsebovati najmanj:
– opis finančnega premoženja,
– dejansko vrednost premoženja,
– razloge za prodajo ali druge oblike razpolaganja,
– višino kupnine ali višino drugega plačila.
(4) Izvajalci gospodarske javne službe v energetskih dejavnostih in druge gospodarske družbe s tega področja, v katerih ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, morajo imeti v svojih ustanovnih aktih določila, ki dopuščajo pridobitev kontrolnega deleža v osnovnem kapitalu družbe posameznemu vlagatelju neposredno ali skupaj z obvladovanimi (povezanimi) družbami oziroma osebami, ki delujejo usklajeno, z nakupom ali z dokapitalizacijo le s soglasjem vlade. Za pridobitev kontrolnega deleža, za katerega zaprosi potencialni investitor na podlagi tega člena, se šteje vsaka pridobitev oziroma povečanje že obstoječega deleža v osnovnem kapitalu te družbe tako, da ta po takšni pridobitvi presega 25 % osnovnega kapitala te družbe.
(5) Ne glede na prvi odstavek 19. člena ZSDH-1 z naložbami Republike Slovenije, pridobljenimi na podlagi zakona, ki ureja dedovanje, upravlja in razpolaga ministrstvo.
(zagotavljanje sredstev za pridobivanje kapitalskih naložb države)
(1) Slovenski državni holding (v nadaljnjem besedilu: SDH) mora pred odločitvijo o odplačni pridobitvi kapitalske naložbe v last Republike Slovenije pridobiti potrditev ministrstva, da so v tekočem letu v proračunu zagotovljene pravice porabe v zadostni višini.
(2) Ministrstvo na podlagi sklepa SDH o odplačni pridobitvi kapitalske naložbe v last Republike Slovenije, družbi, v kateri bo Republika Slovenija pridobila naložbo, izvede izplačilo iz proračuna v roku, ki je za plačila obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna določen v prvem odstavku 32. člena tega zakona.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA SEKTORJA IN PREVZEM DOLGA
(obseg zadolževanja države za leti 2017 in 2018)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 3.557.644.842 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 3.371.153.924 eurov.
(3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister ali oseba, ki jo minister pisno pooblasti, odloča o sklepanju poslov iz 3. točke šestega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek minister ali oseba, ki jo minister pisno pooblasti, o sklepanju poslov iz 3. točke šestega odstavka tega člena za namen financiranja primanjkljaja oziroma odplačila glavnic dolga proračuna države, odloča na podlagi letnega programa financiranja, ki ga sprejme vlada.
(5) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(6) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov,
2. prevzem dolga in
3. izdaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se začasno prenesejo pravni osebi, ki financira primanjkljaj oziroma odplačilo glavnic dolga proračuna države, ali izdaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se začasno prenesejo banki ali hranilnici, v kateri so bili izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, če se ti dolžniški vrednostni papirji prenesejo kot nadomestilo za prejem dolžniških vrednostnih papirjev Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. Kot začasni prenos vrednostnih papirjev se šteje, če se prejemnik s pogodbo zaveže, da bo še pred dospelostjo vrednostnih papirjev izdajatelju vrednostnega papirja vrnil enako število vrednostnih papirjev iste serije in da bo izdajatelju vrednostnega papirja najkasneje v treh delovnih dneh od prejema vrnil vsak znesek obresti ali drug donos, ki ga je prejel iz naslova vrednostnega papirja oziroma bi ga prejel, če bi bil njegov imetnik.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se v obseg zadolževanja iz prvega in drugega odstavka tega člena šteje znesek, ki ga država prejme na podlagi pogodbe iz 3. točke prejšnjega odstavka.
(8) Če se zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, določenih v pogodbi iz 3. točke šestega odstavka tega člena, spremeni stanje dolga države, se te spremembe izkazujejo samo v bilanci stanja.
(9) Skupni nominalni znesek dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi 3. točke šestega odstavka tega člena, ki se začasno prenesejo pravni osebi, ki financira primanjkljaj oziroma odplačilo glavnic dolga proračuna države, ne sme presegati 1.000.000.000 eurov.
(10) Skupni nominalni znesek dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi 3. točke šestega odstavka tega člena, ki se začasno prenesejo banki ali hranilnici, v kateri so bili izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ne sme presegati skupnega nominalnega zneska dolžniških vrednostnih papirjev Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., ki jih banke ali hranilnice prenesejo državi za čas trajanja prenosa.
(11) Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek tega člena se lahko država v letih 2017 in 2018 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 70.000.000 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti državni zbor.
(12) Poleg zadolževanja za namene prvega, drugega in enajstega odstavka tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska 1.800.000.000 eurov.
(likvidnostno zadolževanje sistema EZR države)
(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema EZR države se lahko upravljavec sredstev sistema EZR države likvidnostno zadolžuje zunaj tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema EZR države poteka prek zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem EZR države in ima na ta dan izkazan dolg do upravljavca sredstev sistema EZR države.
(obseg poroštev države za leti 2017 in 2018)
(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2017 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.200.000.000 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2018 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.000.000.000 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
(pravice porabe za plačilo dolgov in poroštev države)
Unovčena poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.
(obseg zadolževanja in poroštev posrednih uporabnikov proračuna države in nefinančnih družb v pretežni lasti države v letih 2017 in 2018)
(1) Posredni uporabniki proračuna države in nefinančne družbe, v katerih ima država prevladujoč vpliv, se v letu 2017 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.200.000.000 eurov.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in nefinančne družbe, v katerih ima država prevladujoč vpliv, se v letu 2018 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 800.000.000 eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem letu.
(4) Kot prevladujoč vpliv se šteje, če je država 50 % ali več lastnik premoženja družbe oziroma če država izvaja nadzor nad poslovno politiko družbe.
(največji možni obseg iz naslova zavarovanj pred različnim tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena kvota za zadolževanje Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.)
(1) Skladno s 5. in 8. členom Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04, 56/08 – ZSIRB in 82/15; v nadaljnjem besedilu: ZZFMGP) se za leto 2017 določi:
1. največji skupni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 350.000.000 eurov.
(2) Skladno s 5. in 8. členom ZZFMGP se za leto 2018 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 350.000.000 eurov.
(3) Poroštvena kvota iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva v kvoto iz 50. člena tega zakona.
6. VIŠINA POVPREČNINE, OMEJITEV SREDSTEV NAD PRIMERNO PORABO, ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV OBČINAM ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJ, DODATNO ZADOLŽEVANJE OBČIN IN SPREJEMANJE OBČINSKIH ODLOKOV
(1) Če vlada z reprezentativnimi združenji občin ne doseže dogovora iz drugega odstavka 11. člena ZFO-1, se v predlog proračuna vključi povprečnina, ki jo določi vlada. Vlada pri določitvi povprečnine upošteva stroške za financiranje na novo z zakonom določenih nalog, ki jih bodo občine začele opravljati v naslednjem proračunskem letu, in izračun ministrstva, v katerem upošteva stroške nalog, ki so jih občine že opravljale na podlagi zakonov, pred letom, za katerega se določa povprečnina.
(2) Povprečnina, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, znaša:
– za proračunsko leto 2017: 530,00 eurov,
– za proračunsko leto 2018: 536,00 eurov.
(omejitev sredstev nad primerno porabo)
(1) V letu 2017 občinam, pri katerih prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1, izračunani na podlagi 14. člena ZFO-1, presegajo primerno porabo, ti prihodki pripadajo samo do višine primerne porabe.
(2) V letu 2018 občinam, pri katerih prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1, izračunani na podlagi 14. člena ZFO-1, presegajo primerno porabo, ti prihodki pripadajo do višine primerne porabe, nad višino primerne porabe pa le do polovice razlike med primerno porabo in prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1, izračunani na podlagi 14. člena ZFO-1.
(zagotavljanje sredstev občinam za sofinanciranje investicij)
(1) Ne glede na drugi odstavek 21. člena ZFO-1 se v letu 2017 in 2018 sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, zagotavljajo v višini 5 % skupne primerne porabe občin, pri čemer se v letu 2017 2 % sredstev zagotavljata v obliki nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, 3 % sredstev pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države, v letu 2018 pa se 3 % sredstev zagotavlja v obliki nepovratnih sredstev iz državnega proračuna in 2 % sredstev v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države.
(2) Zadolžitev iz prejšnjega odstavka se ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občin iz drugega odstavka 10.b člena ZFO-1.
(3) Dodatno zadolžitev po prvem odstavku tega člena odobri ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj, ki obseg dodatne zadolžitve določi v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena ZFO-1. Za to zadolžitev ni treba pridobiti soglasja ministrstva po šestem odstavku 10.a člena ZFO-1.
(4) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko v skladu s prvo do četrto alinejo drugega odstavka 23. člena ZFO-1 uporabijo tudi za plačilo tistih stroškov projektov strukturne in kohezijske politike EU, ki so nujno potrebni za izvedbo projekta, vendar jih organ upravljanja v navodilih iz pete alineje drugega odstavka 23. člena ZFO-1 ne pripozna kot upravičene stroške. Med te stroške sodi tudi nepovračljiv davek na dodano vrednost, plačan v zvezi z njimi.
(5) Sredstva iz drugega odstavka 21. člena ZFO-1 se v obsegu iz prvega odstavka tega člena lahko, ne glede na drugi odstavek 23. člena ZFO-1 porabijo tudi za upravljanje z dolgom občine.
(dodatno zadolževanje občin)
(1) Občina se lahko, v skladu s predpisi o zadolževanju občin, dodatno zadolži za lastni delež pri financiranju investicije ali za vračilo izrečenih finančnih popravkov za investicijo, ki je sofinancirana iz proračuna EU, če takšna zadolžitev ne presega največjega obsega možnega zadolževanja iz drugega odstavka 10.b člena ZFO-1 za več kot 2 odstotni točki in višina dodatne zadolžitve v primeru zadolžitve za lastni delež pri financiranju investicije v posamezni občini ne presega zneska 750.000 eurov.
(2) Obseg zadolževanja občine iz prejšnjega odstavka se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun.
(3) Ministrstvo izdaja soglasja k dodatni zadolžitvi iz prvega odstavka tega člena do skupnega obsega 10 milijonov eurov.
(zadolževanje za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Ne glede na 10.b člen ZFO-1 občini, ki na dan 31. decembra 2016 presega največji obseg možnega zadolževanja, ministrstvo izda soglasje k zadolžitvi za upravljanje z dolgom občinskega proračuna skladno z 10.c členom ZFO-1 tudi, če se s to zadolžitvijo zadolženost občine ne bo znižala do največjega obsega možnega zadolževanja občine.
(sprejemanje občinskih odlokov)
Kot uporaba prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ) ter uporaba 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) se šteje tudi sprejemanje občinskih odlokov v skladu s VI. poglavjem ZSZ.
7. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV
(razpolaganje s sredstvi za plače)
Neposredni in posredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
(priprava finančnih načrtov uporabnikov proračuna)
(1) Predlagatelji finančnih načrtov proračuna države morajo izvajati naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne prekoračijo obsega sredstev stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih načrtih, razen kadar gre za prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti v okviru istega predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba posledica prerazporeditve javnega uslužbenca v drug organ ali kadar ta zakon določa drugače.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov v 15 dneh po objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom.
(3) V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine, v 15 dneh od spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna, posrednemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.
(4) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih uporabnikov proračuna iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne preseže skupnega obsega sredstev tekočih transferov, določenega v finančnem načrtu posameznega neposrednega uporabnika.
(5) Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti skladno z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki državnega proračuna posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj občina, najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki občinskih proračunov posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje občinski upravi najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(9) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena posredovati sprejeta letna poročila o delu v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njihovemu finančnemu načrtu in programu dela.
(10) Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, lahko v svojem finančnem načrtu med letom prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve do višine 2 % obsega sredstev za stroške dela v sprejetem finančnem načrtu.
(11) Ne glede na določbe zakonov, predpisov in splošnih aktov, sprejme finančni načrt posrednega uporabnika proračuna vlada oziroma župan, če ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana.
(12) Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno ministrstvo ali občinska uprava v 60 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje, soglasje zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, se po poteku 60 dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 % realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.
(13) Če posredni uporabniki ne posredujejo finančnega načrta in programa dela v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njegovemu finančnemu načrtu in programu dela, v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se posrednemu uporabniku proračuna zagotavlja največ 80 % realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.
(14) Ne glede na določbe tega člena, neposredni uporabnik proračuna države, tistim posrednim uporabnikom proračuna občin s področja izobraževanja, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, izda le soglasje k sistemizaciji delovnih mest v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za izvajanje programa osnovnih in glasbenih šol.
(finančni načrt ZPIZ in ZZZS)
(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) in ZZZS morata pri pripravi finančnega načrta upoštevati temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo državnega proračuna.
(2) ZPIZ in ZZZS morata svoje finančne načrte, skladne s prejšnjim odstavkom, posredovati v soglasje Vladi Republike Slovenije najkasneje v 30 dneh po objavi proračuna države v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo neposredni uporabniki proračuna države pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:
1. državni proračun;
2. proračun občin;
3. ZZZS in ZPIZ;
4. druga javna sredstva za opravljanje javne službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5. sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu;
6. nejavnih sredstev za opravljanje javne službe;
7. sredstev prejetih donacij;
8. sredstev Evropske unije ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;
9. sredstev ZZZS za zdravnike pripravnike in specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike;
10. sredstev iz sistema javnih del;
11. sredstev raziskovalnih projektov in programov ter sredstev za projekte in programe, namenjenih za internacionalizacijo in kakovost v izobraževanju in znanosti;
12. sredstev za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14, in 14/15 – ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se financirajo njihove plače.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt, kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom in pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Neposredni uporabniki proračuna države in posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2017 in 2018 tako, da se:
– določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2016;
– oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka na podlagi soglasja vlade lahko število zaposlenih v kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika proračuna države preseže dovoljeno število zaposlenih v njegovem kadrovskem načrtu za največ 10 zaposlitev za najdlje za 2 leti, če gre za zaposlitev za določen čas za čas trajanja izvedbe strukturnih reform.
(5) Zaposlitev za določen čas iz prejšnjega odstavka je možna, če ima organ državne uprave zagotovljena sredstva za stroške dela.
(7) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se zaradi izjemnih oziroma utemeljenih razlogov v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS, lahko določi višje dovoljeno število zaposlenih, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.
(8) Posredni uporabnik proračuna države in občine mora spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.
(9) Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.
(10) Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna države in občine in način spremljanja njihovega izvajanja.
(prekoračitev obsega sredstev za stroške dela in prerazporejanje sredstev)
(1) Ne glede na prvi odstavek 61. člena tega zakona predlagatelji finančnih načrtov proračuna države lahko prekoračijo obseg sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za obseg namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po uveljavitvi proračuna države.
(2) Ne glede na deseti odstavek 61. člena tega zakona uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, v svojem finančnem načrtu med letom lahko prerazporedijo sredstva na plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi njihovega finančnega načrta.
(1) Posredni uporabniki proračuna države in občin ter ZZZS in ZPIZ morajo, najkasneje do 15. avgusta tekočega leta, pristojnemu ministrstvu oziroma županu posredovati polletno poročilo.
(2) V polletnem poročilu iz prejšnjega odstavka se izkazujejo:
– podatki o sprejetem finančnem načrtu tekočega leta,
– podatki o realizaciji sprejetega finančnega načrta v obdobju januar–junij tekočega leta in
– ocena realizacije sprejetega finančnega načrta do konca tekočega leta.
(3) Če iz ocene realizacije sprejetega finančnega načrta izhaja, da bo posredni uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek odhodkov nad prihodki, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna, ZPIZ oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta.
(4) Šteje se, da je odgovorna oseba posrednega uporabnika predstojnik oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem uporabniku izvaja pravice in obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za njegovo finančno poslovanje.
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 6. in 63. člena tega zakona opravljajo inšpektorji v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 60. in 61. člena tega zakona opravljajo inšpektorji Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna.
8. USKLAJEVANJE DENARNIH OBVEZNOSTI DRŽAVE
(prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF)
(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine, kot sta določena s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
(usklajevanje pokojnin v letu 2017 in zagotavljanje sredstev ZPIZ-u v letih 2017 in 2018)
(1) Pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz prvega odstavka 3. člena, prejemki iz 389., četrtega odstavka 392., 404. in 405. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 63/13 – ZIUPTDSV, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, se ne glede na določbe 105., 106. in 107. člena ZPIZ-2 v januarju 2017 uskladijo v višini 1,15 %.
(2) Ne glede na tretji odstavek 52. člena ZSDH-1, v letih 2017 in 2018, Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. ali njen pravni naslednik, nakaže ZPIZ vsako leto 50 milijonov eurov, in sicer v letu 2017 najkasneje do 29. septembra, v letu 2018 pa najkasneje do 28. septembra.
(usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom)
Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZUTPG) se do 31. decembra 2018 ne usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prve alineje 5. člena ZUTPG.
(predložitev premoženjskih bilanc)
Ne glede na drugi, tretji, četrti in peti odstavek 93. člena ZJF neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov premoženjsko bilanco predložijo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(prerazporeditev sredstev med izkazi)
(1) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko ministrstvo za namen servisiranja javnega dolga samostojno prerazporedi pravice porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja v višini manjkajočih pravic porabe za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v letu 2017 in 2018.
(2) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko ministrstvo za namen iz tretjega odstavka 79. člena ZSDH-1 samostojno prerazporedi pravice porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun prihodkov in odhodkov.
(zagotavljanje sredstev za množične migracije)
(1) V proračunu se del predvidenih proračunskih prihodkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot proračunska rezervacija za množične migracije, ki se v proračunu posebej izkazuje.
(2) Sredstva proračunske rezervacije za množične migracije se uporabljajo za stroške, povezane z migranti.
(3) Poleg sredstev iz prvega odstavka tega člena se sredstva za stroške množičnih migracij zagotavljajo tudi na drugih integralnih postavkah, postavkah EU in namenskih postavkah donacij.
(4) O uporabi sredstev proračunske rezervacije za množične migracije odloča vlada na predlog ministrstva, ki predlog pripravi na pobudo neposrednega uporabnika.
(5) Dodeljena sredstva proračunske rezervacije za množične migracije se razporedijo v finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika.
(6) Neposredni uporabniki pravice porabe za množične migracije iz prvega in tretjega odstavka tega člena evidentirajo v posebnem podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije.
(7) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vseh stroških, ki so pri vseh neposrednih uporabnikih nastali v povezavi z množičnimi migracijami, poroča ministrstvu četrtletno, najkasneje do 15. v mesecu, ki sledi četrtletju, v katerem so bila sredstva porabljena.
(zagotavljanje sredstev za predsedovanje EU)
(1) V proračunu se del predvidenih proračunskih prihodkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot proračunska rezervacija za predsedovanje EU, ki se v proračunu posebej izkazuje.
(2) Sredstva proračunske rezervacije za predsedovanje EU se uporabljajo za stroške, povezane s pripravo na predsedovanje EU in s predsedovanjem EU.
(3) Poleg sredstev iz prvega odstavka tega člena se sredstva za stroške predsedovanja EU zagotavljajo tudi na drugih integralnih postavkah, postavkah EU in namenskih postavkah donacij.
(4) O uporabi sredstev proračunske rezervacije za predsedovanje EU odloča vlada na predlog ministrstva, ki predlog pripravi na pobudo neposrednega uporabnika.
(5) Dodeljena sredstva proračunske rezervacije za predsedovanje EU se razporedijo v finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika.
(6) Neposredni uporabniki pravice porabe za predsedovanje EU evidentirajo v posebnem podprogramu 030104 – Predsedovanje EU.
(letni dodatek za leto 2017)
(1) Ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena ZPIZ-2 se letni dodatek v letu 2017 izplača uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja v naslednjih zneskih:
1. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 390,00 eurov;
2. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414,01 eurov do 518,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 250,00 eurov;
3. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518,01 eurov do 622,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 190,00 eurov;
4. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 622,01 eurov do 750,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 140,00 eurov;
5. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 622,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 190,00 eurov;
6. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 622,01 eurov do 750,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 140,00 eurov;
7. uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka in drugega ter tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, katerih pokojnina oziroma nadomestilo presega 750,00 eurov, se letni dodatek ne izplača.
(2) V znesku pokojnine iz 1., 2., 3., 4. in 7. točke prejšnjega odstavka se upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(3) Pri določitvi višine letnega dodatka iz prvega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v mesecu januarju 2017, preračune v eure po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2017.
(4) Ne glede na prvi odstavek 98. člena ZPIZ-2 se letni dodatek izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij tekočega leta.
(5) ZPIZ za pridobitev podatkov o znesku tuje pokojnine iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti posreduje uživalcem pokojnine, ki imajo na dan 1. januarja 2017 prebivališče v:
– drugi državi;
– Republiki Sloveniji, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu;
– Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo poleg pokojnine še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja,
obvestilo o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka, skupaj z obrazcem, ki se šteje kot dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(6) Dokazilo o višini zneska pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, izplačane v januarju 2017, so uživalci pokojnine dolžni na prejetem obrazcu vpisati in posredovati ZPIZ. Znesek pokojnine prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja se preračuna v eure po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2017.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena se uživalcu pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki predloži dokazilo o višini pokojnine prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja do 30. aprila 2017, letni dodatek izplača do 30. septembra 2017, če pa predloži dokazilo o višini pokojnine prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja do 30. septembra 2017 se letni dodatek izplača do konca leta 2017. Uživalcu pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki do 30. septembra 2017 ne predloži dokazila o višini zneska tuje pokojnine izplačane v januarju 2017, se letni dodatek ne izplača.
(8) Uživalcu pokojnine iz petega odstavka tega člena, kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, se letni dodatek po 96. členu ZPIZ-2 izplača v sorazmernem delu.
Z ukrepom finančnega inženiringa iz petega odstavka 106.f člena ZJF država zagotavlja del sredstev tudi za investicije in obratna sredstva.
(izjema od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek)
Ne glede na drugi odstavek 71. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13 in 90/14 – ZDU-1I) znaša taksa v letu v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000 eurov.
10. IZRAČUNAVANJE PRESEŽKOV INSTITUCIONALNIH ENOT SEKTORJA DRŽAVA
(izračunavanje presežkov institucionalnih enot sektorja država)
Institucionalne enote sektorja država, ki so v skladu z opredelitvijo v 4. točki 2. člena ZFisP uvrščene v sektor S.13 in ki morajo presežke porabljati skladno s 5. členom ZFisP, presežke izračunavajo na naslednje načine:
1. državni in občinski proračuni izračunavajo zbrane presežke preteklih let po denarnem toku, in jih zmanjšajo za neplačane obveznosti, razen za neplačane obveznosti iz naslova odplačila glavnic dolga, za neporabljene donacije in za neporabljena namenska sredstva;
2. ZPIZ izračunava zbrani presežek preteklega leta po denarnem toku;
3. ZZZS izračunava zbrane presežke preteklih let po denarnem toku, in jih zmanjša za neplačane obveznosti, neporabljena namenska sredstva ter neporabljene donacije;
4. javni skladi izračunavajo zbrane presežke preteklih let po denarnem toku, in jih zmanjšajo za neplačane obveznosti, razen za neplačane obveznosti iz naslova odplačila glavnic dolga ter za neporabljene donacije in za neporabljena namenska sredstva;
5. javne agencije in javni zavodi izračunavajo zbrane presežke preteklih let po denarnem toku, in jih zmanjšajo za neplačane obveznosti, neporabljena namenska sredstva, ki so namenjena za financiranje izdatkov v prihodnjem obdobju in ki so evidentirana na kontih časovnih razmejitev, ter za neporabljena sredstva za investicije.
(1) Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:
– ravna v nasprotju z 60. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj na plačnih kontih;
– pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka 61. člena tega zakona;
– ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 45 dneh po poteku roka iz šestega oziroma osmega odstavka 61. člena tega zakona;
– prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
– ne pripravi kadrovskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 63. člena tega zakona;
– število zaposlenih preseže število, določeno s kadrovskim načrtom iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona, razen v primeru iz četrtega odstavka 63. člena tega zakona;
– ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 65. člena tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če v nasprotju z devetim odstavkom 63. člena tega zakona ne zagotovi ločenega računovodskega spremljanja dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.
(3) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega uporabnika proračuna države, ki v nasprotju s 6. členom tega zakona do 31. januarja 2017 na svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta, ni zagotovila zadostnega obsega pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.
(razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna)
(1) Vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:
– pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 61. člena tega zakona;
– ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega in osmega odstavka 61. člena tega zakona;
– ne pripravi kadrovskega načrta ali če ga pripravi v nasprotju z izhodišči iz drugega in tretjega odstavka 63. člena tega zakona;
– prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
– je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna oseba posrednega uporabnika ne more vplivati.
(2) Predlog za razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu pa občinska uprava.
(3) Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine oseba, za razrešitev katere ni pristojna vlada oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika organu, pristojnemu za njegovo imenovanje.
(rok za sprejem predpisa)
Vlada izda predpis iz desetega odstavka 63. člena tega zakona najkasneje v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.
(prenehanje veljavnosti zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15 in 46/16), v delu, ki se nanaša na leto 2017.
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.
Št. 411-02/16-5/44
Ljubljana, dne 6. decembra 2016
EPA 1487-VII
dr. Milan Brglez l.r.
