Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15), 49.b do 51. člena Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD-1/ (Uradni list RS, št. 77/10), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12; v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 3/15) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 3. izredni seji dne 7. 12. 2016 sprejel
o oskrbi s pitno vodo v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: »javna služba«) na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljnjem besedilu »Občina«), in sicer:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– splošne določbe,
– vrsto in obseg storitev javne službe,
– vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
– pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe,
– javna pooblastila izvajalca javne službe,
– zbirke podatkov in obveščanje,
– prenos zgrajene javne infrastrukture v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka,
– kazenske določbe,
– druge elemente potrebne za izvajanje javne službe.
(1) Izrazi in drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi ali tehničnem pravilniku o javnem vodovodu.
(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba s pitno vodo v nestanovanjskih stavbah in gradbenih inženirskih objektih ter nestanovanjskih prostorih v stanovanjskih stavbah, in sicer ne glede na to, ali se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
– se voda uporablja za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
– oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
– oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
– oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3.
(4) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov se izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in pod pogoji, ki jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok.
(5) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo.
(1) Občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na območju, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, in sicer:
– območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar,
– območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja dva pogoja:
a. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
b. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Območja iz prvega odstavka tega člena so:
1. OBMOČJE 1: Območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, |
ID_AGL_RS | ID_AGL_OBC | NASELJE | IME AGLOMERACIJE |
3099 | 1 | Kupetinci – zgornji | Kupetinci |
378 | 2 | Terbegovci – del | Terbegovci |
652 | 3 | Slaptinci | Slaptinci |
663 | 4 | Selišči | Selišči |
3094 | 5 | Stanetinci – Petek | Stanetinci |
648 | 6 | Žihlava – del; Stara Gora – del | Žihlava |
643 | 7 | Blaguš – del; Biserjane; Jamna; Sveti Jurij ob Ščavnici | Sv. Jurij ob Ščavnici |
671 | 8 | Kupetinci – del | Zasadi |
660 | 9 | Bolehnečici | Bolehnečici |
625 | 10 | Grabonoš – vas | Grabonoš |
653 | 11 | Rožički vrh – del | Stanetinci |
382 | 12 | Mali Moravščak | Mali Moravščak |
646 | 13 | Dragotinci – vas | Dragotinci |
622 | 14 | Kokolajnščak – del; Gabrc – del | Gibina |
606 | 15 | Kraljevci – del Grabonoš – vrh | Grabonoški vrh |
633 | 16 | Čakova | Čakova |
645 | 17 | Dragotinci – vrh | Dragotinci |
650 | 18 | Rožički Vrh | Stanetinci |
614 | 19 | Kraljevci – del, Sovjak – del; Kutinci – del | Sovjak |
626 | 20 | Sovjak – del; Ženik; Brezje | Ženik |
15181 | 21 | Kočki vrh – del | Župetinci |
655 | 22 | Stanetinci – del | Stanetinci |
3103 | 23 | Stanetinci – Kosmajer | Stanetinci |
|
2. OBMOČJE 2: Območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, |
ID_AGL_RS | ID_AGL_OBC | NASELJE | IME AGLOMERACIJE |
14987 | 24 | Galušak – del | Slavšina |
650 | 25 | Rožički vrh – Jurkovič | Stanetinci |
650 | 26 | Rožički vrh – Fras | Stanetinci |
|
3. OBMOČJE 3: Območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda |
ID_AGL_RS | ID_AGL_OBC | NASELJE | IME AGLOMERACIJE |
0 | 27 | SLAPTINCI | Kranjc |
0 | 28 | KUTINCI | Kutinci 9 |
0 | 29 | ŽIHLAVA | Murkovič |
0 | 30 | DRAGOTINCI | CP Dragotinci |
0 | 31 | GRABONOŠ | Grabonoš – Plohl |
0 | 32 | TERBEGOVCI | Lackovič |
0 | 33 | STARA GORA | Kocbek |
0 | 34 | BLAGUŠ | Blaguš 40 |
0 | 35 | TERBEGOVCI | Zamuda |
0 | 36 | BREZJE | Brezje 8 |
0 | 37 | TERBEGOVCI | Terbegovci 22 |
0 | 38 | SLAPTINCI | Topolnik |
0 | 39 | STANETINC | Stanetinci |
0 | 40 | GRABONOŠ | Grabonoš AC |
0 | 41 | DRAGOTINCI | Dragotinci 42 |
0 | 42 | KUPETINCI | Kupetinci – vas |
0 | 43 | TERBEGOVCI | Klemenčič |
0 | 44 | ROŽIČKI VRH | Rožički vrh 5 |
0 | 45 | KOKOLAJNŠČAK | Ljubec |
0 | 46 | ČAKOVA | Čakova 6 |
0 | 47 | BLAGUŠ | Blaguš |
0 | 48 | Mali MORAVŠČAK | HABJANIČ |
0 | 49 | SLAPTINCI | Preloge – Gasa |
0 | 50 | GALUŠAK | GALUŠAK 12–14 |
0 | 51 | KUPETINCI | Kupetinci 16 |
0 | 52 | KOČKI VRH, KRALJEVCI | Kočki Vrh – Kraljevci |
0 | 53 | KRALJEVCI | KRALJEVCI |
0 | 54 | GRABŠINCI | Grabšinci |
0 | 55 | TERBEGOVCI | Spodnji Terbegovci |
0 | 56 | STARA GORA, TERBEGOVCI | Leskovar |
0 | 57 | TERBEGOVCI | Neger |
0 | 58 | KUPETINCI | Kupetinci |
0 | 59 | SELIŠČI | VESELI GRIČ |
0 | 60 | SELIŠČI | Žunič |
0 | 61 | GALUŠAK | Rojkošak |
0 | 62 | KOKOLAJNŠČAK | Kokolajnščak 24 |
0 | 63 | TERBEGOVCI | Tancoš |
0 | 64 | GRABŠINCI | Trbuc |
0 | 65 | KOKOLAJNŠČAK | Mala Gibina |
0 | 66 | GALUŠAK | Renkovci |
0 | 67 | KRALJEVCI | Kraljevci 11 |
0 | 68 | KRALJEVCI | Kraljevci 8, Kpčki vrh 15 |
0 | 69 | GRABONOŠ | Grabonoš 28, 29 |
0 | 70 | GRABONOŠ | Grabonoš 24–26 |
0 | 71 | GRABONOŠ | Grabonoš 22 |
0 | 72 | ČAKOVA | Čakova 1,2 |
0 | 73 | ČAKOVA | Čakova 9,10 |
0 | 74 | DRAGOTINCI | Dragotinci 41 |
0 | 75 | DRAGOTINCI | Dragotinci 7 |
0 | 76 | ROŽIČKI VRH | Rožički Vrh 19–23 |
|
4. OBMOČJE 4: Območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda |
ID_AGL_RS | ID_AGL_OBC | NASELJE | IME AGLOMERACIJE |
0 | 77 | GRABŠINCI | Murkovič |
0 | 78 | STANETINCI | Stanetinci 37, 37a |
0 | 79 | SELIŠČI | Petric |
0 | 80 | GALUŠAK | Galušak |
0 | 81 | ROŽIČKI VRH | Rožički vrh 67 |
0 | 82 | SELIŠČI | Šlemer |
0 | 83 | KUPETINCI | Kupetinci 17–19 |
0 | 84 | TERBEGOVCI | Kontarovci |
0 | 85 | ŽIHLAVA | Hodnik |
0 | 86 | TERBEGOVCI | Senekovič |
0 | 87 | KUPETINCI | Kupetinci 10 |
0 | 88 | ROŽIČKI VRH | Rožički vrh 22–24 |
|
5. OBMOČJE 5: Ostala območja – lastna oskrba s pitno vodo |
ID_AGL_RS | ID_AGL_OBC | NASELJE | IME AGLOMERACIJE |
0 | 89 | TERBEGOVCI | Belšak |
0 | 90 | KUTINCI | Zorko |
0 | 91 | KUTINCI | Kreft |
0 | 92 | KUTINCI | Knez |
0 | 93 | KRALJEVCI | Kraljevci 7 |
0 | 94 | GRABONOŠ | Grabonoš 20 |
0 | 95 | GRABŠINCI | Šprinzer |
0 | 96 | KUTINCI | Kutinci – Renkovci |
0 | 97 | BLAGUŠ | Blaguš 28a |
0 | 98 | TERBEGOVCI | Vrbnjak |
0 | 99 | BISERJANE | Biserjane 9 |
0 | 100 | GRABONOČ | Grabonoš 21 |
0 | 101 | TERBEGOVCI | Šijanec |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(zagotavljanje javne službe)
(1) Občina zagotavlja javno službo na območju občine, s soustanovitvijo javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: »izvajalec«), ki izvaja javno službo v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavnimi državnimi, občinskimi predpisi, programom oskrbe s pitno vodo ter sklenjenimi pogodbami.
(2) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo na osnovi vodnega dovoljenja za namen za katerega je pridobljeno vodno dovoljenje.
(3) Izvajalec lahko z uporabo javnega vodovoda izvaja storitve tudi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe.
(program oskrbe s pitno vodo)
(1) Izvajalec pripravi program oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi.
(2) Program pregleda pristojni organ občinske uprave in ga uskladi z izvajalcem javne službe. Usklajen program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(3) Za pregled, uskladitev in potrditev sprememb programa oskrbe s pitno vodo, se smiselno uporabljajo določila predhodnega odstavka.
(določitev izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe je Javno podjetje Prlekija d.o.o. za območje celotne Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
(1) Izvajalec v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov zagotavlja:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe in njihovih obveznostih redno vzdrževanje javnega vodovoda,
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod do dolžine priključka do 200 m,
– vodenje evidenc v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– poročanje v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
– preverjanje rednega vzdrževanja interne vodovodne napeljave, internega požarnega omrežja in internih hidrantov,
– preverjanje rednega vzdrževanja vodomernih mest in dostopov do njih in
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz desete alineje prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(vzdrževanje priključkov)
(1) Redno vzdrževanje priključkov iz pete alineje prvega odstavka predhodnega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je vsak priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskih vodomerov v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
– interventno vzdrževanje v primerih nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskih vodomerov in podobno).
(2) V primeru rednega vzdrževanja priključka izvajalec od uporabnika ne more zahtevati uskladitve obstoječega priključka v skladu z novim tehničnim standardom.
III. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(gospodarska javna infrastruktura)
(1) Gospodarska javna infrastruktura za izvajanje javne službe na območju občine je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in električno opremo, črpanje, prečrpavanje in hramba vode ter priprava vode …), del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
(2) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro in jih je prepovedano prodati ali obremeniti.
(3) Gospodarska javna infrastruktura iz tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi.
(4) Z gospodarsko javno infrastrukturo na podlagi uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, upravlja izvajalec.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO
(pogoji zagotavljanja javne službe)
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
– javni vodovod in priključitev na javni vodovod,
– izpolnjevanje obveznosti občine, izvajalca, in uporabnikov.
(vodovodni priključek na javni vodovod)
(1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode.
(3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
(6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(7) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za katere odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena.
(8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi iz prejšnjega odstavka, za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
(9) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja izvajalca le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec dolžan voditi posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz tega odstavka se šteje kot posebna storitev.
(10) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem dovoljenju izvajalca, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča.
(11) V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec določi pogoje za priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga določa ta odlok za soglasje za priključitev. Izvajalec in lastnik stavbe ali objekta, ki se priključuje, za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena podpišeta pogodbo, v kateri se opredelijo predvidena količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji.
(12) Pogoje in način priključitve določa tehnični pravilnik.
(priključitev na javni vodovod)
(1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod je priključitev stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod, bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod.
(2) Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik izvajalcu podati vlogo za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost z naslova komunalnega prispevka.
(3) Priključek na javni vodovod uporabniku izvede izvajalec, pri čemer je potrebno uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določajo pogoji v izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod skladno z določili tehničnega pravilnika.
(4) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik.
(5) V primeru, ko izvajalec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo ustrezno urejenih priključkov, so uporabniki dolžni takoj vgraditi ustrezne obračunske vodomere, ki so skladni s predpisi o meroslovju, ter urediti vodovodne priključke v skladu s Tehničnim pravilnikom, najpozneje ob obnovi vodovodnega omrežja.
(6) V primeru neustreznih obračunskih vodomerov, izvajalec uporabnikom zaračunava porabo po pavšalu. Priključitev stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod ni obvezna v primeru, da tehnično ni mogoča, ali bi s tem nastali nesorazmerni stroški.
(upravljanje vodovodnega priključka)
(1) Vodovodni priključek do obračunskega vodomera, vključno z obračunskim vodomerom, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec.
(2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajen obračunski vodomer.
(3) Merilno mesto in način vgradnje obračunskega vodomera opredeljuje tehnični pravilnik.
(4) Uporabnik je dolžan zavarovati obračunski vodomer pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem izvajalca omogočati nemoten dostop.
(5) Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav iz tretjega odstavka tega člena, dolžan v roku treh dni o tem obvestiti izvajalca, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku.
(zamenjava obračunskega vodomera)
(1) Izvajalec je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo obračunskih vodomerov ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Izvajalec lahko poškodovan obračunski vodomer, v nujnem primeru zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, uporabnika pa je o tem dolžan naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
(3) V primeru, da je za poškodbo obračunskega vodomera kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil. Izvajalec je poškodovan obračunski vodomer dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma do plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.
(trajna ukinitev vodovodnega priključka)
(1) Trajna ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka najmanj 15 dni pred rušitvijo stavbe. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.
(2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(3) Izjemoma je dovoljena ukinitev vodovodnega priključka tudi v primerih, kadar priključena stavba trajno in/ali občasno ni naseljena oziroma trajno in/ali občasno ni v uporabi, ter v drugih izjemnih primerih. Takšne izjemne primere ukinitve vodovodnih priključkov posebej presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja.
(obnova vodovodnega priključka)
(1) Vodovodni priključek se mora obnoviti:
– če je njegovo stanje takšno, da povzroča okvare in posledično onemogoča oskrbo s pitno vodo,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– praviloma tudi takrat, kadar se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska javna infrastruktura, v kolikor priključek več ni ustrezen,
– kadar se poveča potreba po vodi z večjim premerom cevi priključka.
(2) Stroški obnove priključka v obstoječem tehničnem standardu so upravičeni strošek omrežnine.
(vzdrževanje vodovodnega priključka)
(1) Del priključka stavbe na javni vodovod, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, spada v redno vzdrževanje izvajalca.
(2) Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe ter delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopuščati in izvedene storitve javne službe plačevati v okviru cene javne službe.
(3) Izvajalec je odgovoren za škodo, ki jo utrpi uporabnik zaradi nerednega ali nestrokovnega vzdrževanja vodovodnega priključka.
(dostopnost javnega vodovoda, hidrantov in priključkov)
Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z zunanjim vodomernim jaškom in obračunskim vodomerom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. V varovalnem pasu, določenim s tehničnem pravilnikom ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.
(prekinitev dobave vode iz razlogov na strani uporabnika)
(1) Izvajalec lahko prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega pisnega obvestila in na stroške uporabnika, če:
– uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno zahteva zaporo vode,
– je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,
– interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec pomanjkljivosti ne odpravi,
– stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v javnem vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec te pomanjkljivosti ne odpravi,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo,
– uporabnik bistveno poveča odjem vode brez soglasja izvajalca,
– uporabnik izvajalcu ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda in vzdrževanja vodovodnega priključka ali rednega vzdrževanja in popravila vodovodnega priključka,
– uporabnik ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritev na internem omrežju,
– uporabnik samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na priključku na javni vodovod,
– uporabnik ne uredi priključkov v skladu z zahtevami izvajalca,
– uporabnik krši objavljene ukrepe varčevanja z vodo, oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
– uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode,
– uporabnik pri urejanju okolice ne upošteva določb tega odloka in tehničnega pravilnika,
– uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
– uporabniki v večstanovanjskem objektu ne poskrbijo za ustrezno ureditev medsebojnih razmerij kot to določa ta odlok in drugi predpisi in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode po veljavnih predpisih,
– uporabnik ne poravna obveznosti z naslova javne službe, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi zapadlega neplačanega dolga prekinjena dobava vode ter
– ima podlago v dokončni odločbi inšpektorja.
(2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo nosi uporabnik.
(3) Vsakemu odjemalcu, ki ga je doletela sankcija iz prvega odstavka (razen prve alineje), se mora zagotoviti možnost nujnega minimalnega zagotavljanja vode za pitje in osnovno higieno, na posebej določeni lokaciji na območju občine, ki jo določi župan v roku 15 dni od uveljavitve tega odloka.
(prekinitev dobave vode uporabnikom iz razlogov na strani izvajalca)
(1) Izvajalec ima pravico za krajši čas prekiniti oskrbo z vodo zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih in času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen oziroma primeren način.
(2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del, okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč, ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo.
(3) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od štiriindvajset (24) ur, mora izvajalec uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe pitne vode, pri čemer se nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.
(4) Izvajalec ima v primerih prekinitve dobave vode, dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec mora pravočasno izvesti priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma za omejeno nadomestno oskrbo z vodo. V okviru priprav izdela ustrezne načrte ter načrte dejavnosti.
(5) V primeru, ko je nepredvidena prekinitev ali motnja oskrbe s pitno vodo krajša od dveh ur, objava izvajalca ni obvezna.
(ukrepi ob pomanjkanju vode)
(1) V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, izvajalec izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode.
(2) Uporabniki morajo strogo upoštevati objavljene ukrepe varčevanja s pitno vodo.
(evidentiranje količin odvzete vode iz javnega vodovoda)
(1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino porabljene vode.
(2) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode ali
– povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali
– pavšalne porabe vode v primeru da uporabnik nima ustrezne vodomerne naprave.
(3) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje obračunskih vodomerov, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
(4) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do obračunskega vodomera ter za uporabnika prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
(5) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje obračunskega vodomera v roku 8 dni po prejemu obvestila izvajalca.
(6) Uporabnik ima poleg rednih kontrol pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik sam.
(7) Dokler priključek ni urejen in opremljen z ustreznim obračunskim vodomerom, se poraba pitne vode obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe vode, ki znaša 1,2 m3 na dan na vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba vode določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine, določenih z veljavnimi predpisi.
(obračun porabljene vode v primerih, ko dejanske porabe ni mogoče odčitati)
(1) V primeru, če izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka pred okvaro vodomera do ugotovitve okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
(2) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma največ za predhodno obdobje enega leta.
(3) Za obračun porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila Uredbe o metodologiji.
(večstanovanjski objekti)
(1) Pri večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah je treba urediti skupni vodovodni priključek na javni vodovod in vanj vgraditi skupni obračunski vodomer, ki služi mesečnemu odčitavanju celotne porabljene količine vode, ki jo porabi posamezna večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba, hkrati pa zagotavljati dobavo vode in obračun porabljene vode za vsak posamezni stanovanjski ali poslovni del stavbe, oziroma enoto posebej, ter dobavo vode in obračun porabljene vode v skupnih prostorih.
(2) V večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah so uporabniki posameznih delov stavbe oziroma enot, dolžni po veljavnih predpisih skleniti pogodbe z upravnikom, ki ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni upravniku sporočati vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
(3) V primeru, da večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba nima upravnika, uporabniki med seboj izberejo osebo, ki zanje ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni tej osebi sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
(4) Vodomernih naprav, ki se nahajajo v okviru interne vodovodne napeljave stavbe, izvajalec ne odčitava in ne vzdržuje.
(5) Pri urejanju dobave, porabe in obračunavanja vode v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila drugih predpisov, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih in poslovno- stanovanjskih stavb.
(obračun storitev javne službe)
Pri obračunu storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, se upoštevajo določila veljavnih predpisov, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev in soglasje k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in urejanju prostora.
(gradnja in obnova javnega vodovoda)
Izvajalec izvaja upravljavski nadzor nad gradnjo in obnovo cevovodov, objektov in naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda.
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega, kvalitetnega in enakovrednega zagotavljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki mora biti enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Posamezni uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku,
– ukiniti vodovodni priključek v primeru, da so izpolnjeni pogoji za ukinitev.
Uporabnikova obveznost je:
– zagotavljati dostop izvajalcu za namene opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru stavbe,
– izvajalcu zagotavljati dostop za namene odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera,
– izvajalcu zagotavljati dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na vodovod ali na gradbenem inženirskem objektu,
– pisno obveščati izvajalca o vseh spremembah, ki so pomembne za izvajanje in obračun storitev javne službe: spremembe lastništva, naslova, plačnika, oddaja zgradbe ali dela zgradbe v najem in drugih spremembah, in sicer v roku 15 dni od nastanka takšne spremembe. Spremembe je mogoče uveljaviti potem, ko so poravnane vse obveznosti uporabnika do izvajalca.
– urejati medsebojno delitev stroškov v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe iz objav v primeru višje sile ali prekinitve oskrbe s pitno vodo,
– urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca in skladno s tehničnim pravilnikom,
– pisno obveščati izvajalca o morebitnem odvzemu pitne vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje izvajalca,
– redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante tako, da ne ogroža sebe ali drugih,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostope do njih,
– zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzaljo in fizičnimi poškodbami,
– skleniti pogodbo o izvajanju javne službe z izvajalcem,
– zagotoviti izvajalcu dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javnem vodovodu,
– v roku 8 dni od obvestila izvajalca, omogočiti zamenjavo obračunskega vodomera oziroma vzdrževanje ali zamenjavo priključka,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
(zagotavljanje pogojev vzdrževanja priključkov)
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka morajo lastniki nepremičnin dovoliti prehod ali dostop preko svojih nepremičnin, kadar je tak prehod ali dostop potreben.
(uporaba javnih hidrantov)
(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave, praviloma namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja zagotavlja lastnik.
(2) Uporaba hidrantov in poraba vode iz hidrantnega omrežja je dovoljena le v posebnih primerih in na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca.
(3) Ne glede na določbe predhodnega odstavka, je uporaba vode iz hidrantnega omrežja dovoljena brez predhodnega soglasja izvajalca v primerih gašenja požarov in drugih intervencij ob naravnih in drugih nesrečah, vendar mora v tem primeru uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini odvzete vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. Plačnik stroškov za odvzeto vodo je v teh primerih občina.
(4) Gasilska društva so dolžna izvajalca obveščati o ugotovljenih nedovoljenih odvzemih vode ter sporočiti tudi morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti hidrantov.
(5) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati hidranti katerih lokacijo odvzema vode določi izvajalec. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode. Mesto in pogoje odvzema ter način plačila odvzete vode predpiše izvajalec v posebnem soglasju, ki ga predhodno izda za takšne namene.
(6) Izvajalec javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnih priključkov in poskusno priključitev na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora izvajalec javne gasilske službe občine obvestiti izvajalca.
(7) V primeru ugotovitve nedovoljenega odvzema vode iz javnega hidranta, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
(uporaba hidrantov v internem omrežju)
(1) Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
(2) Lastnik internega hidrantnega omrežja, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, je dolžan urediti priključek v skladu s tehničnim pravilnikom v roku enega leta od uveljavitve tega Odloka oziroma v roku 6 mesecev po evidentiranju.
(dovoljen odvzem vode iz hidrantov)
(1) Na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, je dovoljen odvzem vode iz hidrantov na javnem vodovodu za namene čiščenja občinskih cest, zalivanja zelenic, izpiranja kanalov, utrjevanja cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, za vaje za preprečevanje požara, za protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern in za druge namene, v kolikor ni razpoložljive tehnološke vode ter kadar razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri izvajalcu.
(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom predhodno sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca.
(zagotavljanje delovanja po uporabi hidrantov)
(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta in pri izvajalcu naročiti ponovno plombiranje hidranta. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške popravila okvare povzročitelj.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti (izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah).
(uporaba javnega vodovoda)
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda le tako, da ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.
(1) Na območju javnega vodovoda je prepovedana oskrba s pitno vodo iz drugega vira in je obvezna uporaba storitev javne službe.
(2) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira.
(1) Uporabnik nosi stroške:
– prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter celotne stroške izvedbe novega in obnovo obstoječega priključka stavbe na javni vodovod, kadar se z obnovo povišuje tehnični standard priključka;
– odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam.
(2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca.
(sredstva za vzdrževanje priključkov in zamenjavo vodomerov)
Sredstva za pokrivanje stroškov rednega vzdrževanja vodovodnih priključkov in stroškov rednega vzdrževanja in zamenjave ter overitev obračunskih vodomerov, se zagotavljajo v okviru cene javne službe oziroma v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javnih služb.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVO OBLIKOVANJE
41. člen
(viri financiranja javne službe)
Viri financiranje javne službe so:
– cene storitev javne službe, ki jo plačujejo uporabniki,
– subvencije cene javne službe, ki jo plačuje Občina iz proračuna,
– drugi viri.
(1) Pri oblikovanju cen in subvencioniranju se uporablja Uredba o metodologiji ter ustanovitveni akti izvajalca.
(2) Oblikovanje cen javne službe in subvencioniranje, ter organi, postopki in roki za pripravo elaboratov in potrjevanje cen, so podrobneje določeni v Uredbi o metodologiji, odloku o ustanovitvi izvajalca in v pogodbi, ki jo Občina sklene z izvajalcem za namene izvajanja javne službe in najema javne infrastrukture.
(1) Obračunsko obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cen javne službe traja eno koledarsko leto.
(2) V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene GJS, ali v primeru sprememb predpisov, lahko pristojni organi, ki odločajo o elaboratu, cenah in subvencioniranju, določijo tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.
VII. ZBIRKE PODATKOV IN OBVEŠČANJE
44. člen
(kvaliteta pitne vode in obveščanje uporabnikov)
(1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri izvajalcu, ki jih objavi na krajevno običajen način.
(2) Izvajalec mora v svojih internih aktih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti pitne vode in ugotovitvah notranjega nadzora, in pri tem upoštevati, da mora biti obveščanje izvedeno najmanj enkrat letno.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, mora izvajalec vsako leto pripraviti letno poročilo, s katerim mora seznaniti uporabnike na krajevno običajen način.
45. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Občinska uprava Občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe in pri tem spoštovati določila predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, oziroma Občina in izvajalec uredita trajno medsebojno izmenjavo podatkov o izvajanju javne službe.
46. člen
(1) Izvajalec pripravi in predloži pristojnemu organu občine ali v primeru skupne infrastrukture in cene javne službe pristojnemu organu občin Svetu ustanoviteljic v potrditev tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se podrobno opredelijo pogoji in normativi za gradnjo javnega vodovoda, priključevanje uporabnikov, dobavo pitne vode, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav, izvajanje javne službe in drugi pogoji.
(2) Tehnični pravilnik se sprejme najpozneje do 31. 12. 2016. Njegove spremembe in dopolnitve Občina uradno objavi na krajevno običajen način in začne veljati petnajsti dan po objavi.
47. člen
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju s petim odstavkom 33. člena.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(kazni za uporabnike – pravne osebe)
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju z 19. členom,
– ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena,
– ravna v nasprotju s 25. členom,
– ravna v nasprotju z 31. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 35. členom,
– ravna v nasprotju s 36. členom,
– ravna v nasprotju s 37. členom in
– ravna v nasprotju z 38. členom.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(kazni za uporabnike – fizične osebe)
Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju z 19. členom,
– ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena,
– ravna v nasprotju s 25. členom,
– ravna v nasprotju z 31. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 35. členom,
– ravna v nasprotju s 36. členom ali
– ravna v nasprotju s 37. členom,
– ravna v nasprotju z 38. členom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(vpogled v topografsko karto)
Vpogled v temeljno topografsko karto iz petega odstavka 3. člena tega odloka z vrisanimi oskrbovalnimi območji je na voljo na spletnih straneh Občine in izvajalca.
(veljavnost dosedanjega odloka)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati sledeči akti:
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 30/10 in 106/12);
– Tarifni pravilnik.
(2) Tehnični pravilnik preneha veljati z dnem objave novega tehničnega pravilnika.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0016/2016
Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 7. decembra 2016
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Miroslav Petrovič l.r.
