Na podlagi drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C in 40/14 – ZIN-B) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje vraničnega prisada
Ta pravilnik določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje vraničnega prisada (v nadaljnjem besedilu: bolezen), pogoje za prenehanje veljave ukrepov zaradi bolezni ter način poročanja in obveščanja.
(obveščanje, poročanje in prijavljanje bolezni)
(1) Obveščanje, poročanje in prijavljanje poteka v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.
(2) O sumu ali pojavu bolezni mora uradni veterinar takoj obvestiti pristojno zdravstveno službo.
II. SUM NA VRANIČNI PRISAD
(postavitev suma in ukrepi ob sumu)
(1) Sum je podan, če se pojavijo klinični znaki oziroma pato-anatomske spremembe, značilne za bolezen, navedeni v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Veterinar, ki postavi sum, odvzame vzorce krvi klinično bolnih živali za potrditev oziroma izključitev bolezni in jih pošlje v preiskavo. V primeru pogina obvesti pristojno območno enoto Nacionalnega veterinarskega inštituta ter pošlje v preiskavo trupla živali.
(3) Veterinar izda imetniku živali pisno navodilo, s katerim določi ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni.
(4) Ukrepi ostanejo v veljavi do izključitve suma ali potrditve bolezni.
(5) Če je sum izključen, veterinar o prenehanju ukrepov obvesti imetnika živali.
Bolezen je potrjena na podlagi kliničnih znakov in rezultatov opravljenih preiskav.
(1) Uradni veterinar na okuženem gospodarstvu opravi epizootiološko poizvedbo, ki zajema najmanj:
1. obdobje, v katerem je bila bolezen domnevno prisotna na gospodarstvu, preden je bila prijavljena ali se je pojavil sum;
2. možen izvor bolezni na gospodarstvu ter popis vseh gospodarstev z živalmi, ki bi se lahko okužile ali kontaminirale iz istega izvora;
3. premike ljudi, vozil, živali in njihovih proizvodov, trupel, krme ali drugih materialov z in na gospodarstvo, s katerimi bi se bolezen lahko prenesla.
(2) Uradni veterinar na okuženem gospodarstvu odredi naslednje ukrepe:
1. prepoved prometa z živalmi in njihovimi proizvodi, ki bi na podlagi epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega odstavka lahko predstavljali tveganje za prenos in širjenje bolezni;
2. usmrtitev živali, pri kateri rezultat diagnostične preiskave ni bil negativen;
3. prepoved klanja in odpiranja trupov;
4. cepljenje prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev;
5. neškodljivo uničenje trupel poginulih živali;
6. neškodljivo uničenje ali razkuževanje gnoja, gnojevke, gnojnice in drugega okuženega materiala ter čiščenje in razkuževanje opreme in pribora, ki prihaja v stik s potencialno kužnim materialom;
7. razkuževanje mesta, kjer je poginila žival;
8. dezinsekcijo in deratizacijo;
9. druge ukrepe za sanacijo gospodarstva.
(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se živali, ki po preteku najdaljše inkubacijske dobe (21 dni) ne kažejo kliničnih znakov bolezni, z dovoljenjem uradnega veterinarja lahko odpremijo v klavnico.
(4) Ne glede na določbe 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko uporabi ali da na trg za prehrano ljudi mleko klinično zdravih živali, če se v registriranem ali odobrenem obratu toplotno obdela pod uradnim nadzorom vsaj pri temperaturi pasterizacije.
(5) Neposredno ogrožene živali se lahko zaščiti z antibiotiki. V tem primeru se cepljenje iz 4. točke drugega odstavka tega člena opravi ne prej kot 10 dni po zaključeni uporabi antibiotikov oziroma v skladu z navodili proizvajalca cepiva oziroma antibiotika.
Razkuževanje iz 6. in 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena opravi organizacija, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo, koncesijo za opravljanje dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije.
(območje vraničnega prisada)
(1) Po potrditvi bolezni Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava) določi območje vraničnega prisada in informacije o območju vraničnega prisada objavi na svoji spletni strani.
(2) Uprava določi območje vraničnega prisada na podlagi enega ali več naslednjih dejavnikov:
– geografskih, administrativnih in ekoloških dejavnikov;
– rezultatov epizootiološke poizvedbe iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika;
– položaja in bližine drugih gospodarstev;
– predhodno določenih območij vraničnega prisada;
– pojavov bolezni.
(3) Uradni veterinar na območju vraničnega prisada odredi cepljenje prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev.
(4) Prežvekovalci in enoprsti kopitarji, ki se ženejo na pašo na območje vraničnega prisada, se vsaj tri tedne pred premikom cepijo proti bolezni.
(5) Prežvekovalci in enoprsti kopitarji, ki se krmijo s krmo z območja vraničnega prisada, se vsaj tri tedne pred začetkom krmljenja s takšno krmo cepijo proti bolezni.
(1) Ukrepi na okuženem gospodarstvu ostanejo v veljavi vsaj 21 dni po tem, ko so bili izvedeni vsi odrejeni ukrepi in je bilo opravljeno razkuževanje.
(2) Ukrepi na območju vraničnega prisada ostanejo v veljavi 50 let od uvedbe območja vraničnega prisada.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje vraničnega prisada (Anthrax) (Uradni list RS, št. 85/99).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2016
Ljubljana, dne 16. decembra 2016
EVA 2016-2330-0092
Mag. Dejan Židan l.r.
za kmetijstvo, gozdarstvo
Priloga
Klinični znaki | Pato-anatomske znaki |
– povišana telesna temperatura – mišični tremor – pospešen srčni utrip in dihanje – polnokrvnost sluznic – krči in kolaps tik pred poginom – nenaden pogin – začetni nemirnosti sledi izrazita potrtost – edematozne otekline (vrat, prsni del in pleče), – polnokrvnost sluznic – krvav izcedek iz telesnih odprtin – krvava driska | – ni mrtvaške otrplosti ali je nepopolna – iz telesnih odprtin se lahko izceja temna kri – kadaver hitro razpada – pogoste krvavitve po serozah in sluznicah – kri je temna in slabo strjena |
