Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15), Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15), Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) ter sklepa Nadzornega sveta JKP Slovenske Konjice z dne 25. oktobra 2016 in sklepa Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice št. 032-0018/2016-5/5 (121) z dne 24. novembra 2016 izdaja JKP d.o.o. Slovenske Konjice kot izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Slovenske Konjice (v nadaljevanju izvajalec)
o obračunavanju stroškov odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode
Ta pravilnik določa:
– način ugotavljanja stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode in
– način obračunavanja odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode za uporabnike, ki niso uporabniki obvezne občinske gospodarske javne službe, vendar se za odvajanje in čiščenje njihovih odpadnih voda uporablja gospodarsko javno infrastrukturo.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku:
– Industrijski uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki odvaja industrijsko odpadno vodo in za odvajanje ali čiščenje uporablja javno infrastrukturo.
– Industrijski zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti povzroča obremenitve okolja z odvajanjem odpadne vode iz industrije, obrti in obrtni ali drugi gospodarski dejavnosti podobne odpadne vode, ki po nastanku niso podobne komunalni odpadni vodi. Kot upravljavec naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, izvaja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.
(2) Ostali izrazi imajo pomen, kot ga določa zakonodaja s področja varstva okolja.
(1) Izvajalec na podlagi podatkov o zavezancih za industrijsko odpadno vodo, ki odvajajo letno več kot 4.000 m3 odpadne vode ali ugotovljene prekomerne obremenitve odpadne vode, ki jo posamezni uporabnik odvaja v javno kanalizacijo, uvrsti takega uporabnika med industrijske zavezance.
(2) Podlaga za ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode in za obračunavanje odvajanja in čiščenja odpadne vode posameznega industrijskega zavezanca je Poročilo o obratovalnem monitoringu s strani pooblaščenega izvajalca in veljavno okoljevarstveno dovoljenje, če je le-to izdano.
(3) Izvajalec z industrijskim zavezancem sklene pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode. V pogodbi se določi cena storitve odvajanja in cena storitve čiščenja za posameznega industrijskega zavezanca za naslednje obračunsko leto na podlagi veljavnih cen v skladu s tem pravilnikom.
(1) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vse odpadne vode, komunalne in industrijske odpadne vode, pri čemer le-te ne smejo škodljivo vplivati na delovanje naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(2) Odpadne vode morajo ustrezati zahtevam:
– Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15),
– Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15),
– Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15),
– Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15),
– Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 46/14).
II. SESTAVA ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
Odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, morajo po sestavi ustrezati normativom v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(1) Če obremenitev industrijskih odplak presega dovoljene vrednosti za izpust v javno kanalizacijo kot določa predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, mora industrijski uporabnik zagotoviti ustrezne objekte za predčiščenje industrijskih odpadnih voda pred priključkom na javno kanalizacijo.
(2) V posameznih izrednih primerih lahko upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja dovoli večje koncentracije, če je kasnejša razredčitev z ostalimi odpadnimi vodami v samem kanalizacijskem sistemu takšna, da ne vpliva na delovanje čistilnih naprav.
(3) Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne smejo redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadne vode ne smejo imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
III. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE
(1) Industrijski uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 15 m3 industrijske odpadne vode, ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje, dolžan urediti stalno merilno mesto za odvzem vzorcev industrijske odpadne vode. Merilno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Ureditev in vzdrževanje stalnega merilnega mesta zagotovi investitor, lastnik ali upravljavec naprave ali objekta.
(2) Uporabnik mora omogočiti upravljavcu javne kanalizacije neoviran dostop do merilnega mesta, pregled merilnega mesta ter izvedbo nenapovedanih kontrolnih meritev.
(3) Pooblaščenemu izvajalcu za izvedbo meritev industrijske odpadne vode mora industrijski uporabnik omogočiti neoviran dostop do merilnega mesta za odvzem vzorcev.
(1) Lastnosti industrijske odpadne vode se ugotavlja z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
(2) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem procesu proizvodnje ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, morajo v okviru obratovalnega monitoringa zagotoviti trajne ali občasne meritve parametrov in količine odvedene industrijske odpadne vode.
(3) Obseg meritev, pogostost meritev in čas vzorčenja je predpisan s predpisom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda.
(1) Vzorec industrijske odpadne vode za redno, trajno ali občasno meritev oziroma analizo se praviloma odvzame v prisotnosti predstavnika industrijskega uporabnika in predstavnika izvajalca, ki izpolni obrazec Zapisnik o odvzemu vzorca.
(2) Kadar se z analizo ugotovi, da industrijska odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad dovoljenimi koncentracijami, mora industrijski uporabnik takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu povrniti morebitno škodo na objektih javne kanalizacije.
(okvare na napravah uporabnika)
V primeru večjih okvar na napravah posameznega industrijskega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust industrijskih odpadnih voda v javno kanalizacijo, ki ne ustreza predpisom, se opravijo izredne analize industrijske odpadne vode na stroške industrijskega uporabnika in obvesti pristojni inšpekcijski organ za varstvo okolja.
(Poročilo o obratovalnem monitoringu)
(1) Industrijski uporabnik mora dostaviti izvajalcu do 15. februarja za preteklo leto Poročilo o obratovalnem monitoringu, ki je podlaga za ugotavljanje vrednosti koncentracije snovi ter drugih parametrov za izračun faktorja obremenitve.
(2) Če industrijski uporabnik ne dostavi obratovalnega monitoringa ali če poročilo o obratovalnem monitoringu ni izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu oziroma če poročilo o obratovalnem monitoringu ne vsebuje bistvenih podatkov o vrednotenju izmerjene emisije in oceno letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih voda, izvajalec ovrednoti vrednosti koncentracije snovi ter drugih parametrov za izračun faktorja obremenitve na podlagi lastnih kontrolnih meritev.
IV. IZRAČUN PRISPEVKA ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE
Stroški za odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih voda se obračunavajo mesečno na podlagi dejanskih količin očiščene odpadne vode. Količine se odčita na merilcih pretoka oziroma jo lahko določita izvajalec in industrijski uporabnik na podlagi obratovalnega monitoringa.
(1) Prispevek za odvajanje odpadne vode se določi s pomočjo formule:
Podv = Q x Fh x Codv
Podv = prispevek (v EUR/mesec)
Q = količina odvedene odpadne vode (v m3/mesec)
Fh = faktor hidravlične obremenitve iz drugega odstavka tega člena
Codv = cena za odvajanje 1 m3 komunalne odpadne vode (v EUR/m3)
(2) Faktor hidravlične obremenitve (Fh) se določi glede na volumski pretok industrijske odpadne vode v preteklem koledarskem letu, in sicer:
Fh | Volumen (m3/leto) |
1,00 | ≤ 4.000 |
1,10 | > 4.000 ≤ 10.000 |
1,15 | > 10.000 ≤ 20.000 |
1,18 | > 20.000 ≤ 50.000 |
1,20 | > 50.000 ≤ 200.000 |
1,22 | > 200.000 |
(3) Faktor hidravlične obremenitve sistema se upošteva pri industrijskih onesnaževalcih, ki ob proizvodnih konicah ali ob dotoku meteorne vode v času intenzivnih padavin prekomerno obremenijo javni kanalizacijski sistem, povečajo stroške in povzročajo motnje delovanja skupne čistilne naprave.
Prispevek za čiščenje odpadne vode se določi s pomočjo formule:
Pčiš = Q x F x Cčiš
Pčiš = prispevek (v EUR/mesec)
Q = količina odvedene odpadne vode (v m3/mesec)
F = skupni faktor obremenitve odpadne vode (vsota faktorjev osnovne in dodatne obremenitve)
Cčiš = cena za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode (v EUR/m3)
(izračun skupnega faktorja obremenitve)
(1) Skupni faktor obremenitve industrijske odpadne vode (F) se izračuna s pomočjo naslednje formule:
F = Fo+ Fd
(2) Fo = faktor osnovne obremenitve, ki zajema množino usedljivih snovi, skupni dušik in skupni fosfor ter kemijsko potrebo po kisiku
Fd = faktor dodatne obremenitve, ki se obračuna v primeru preseganja mejnih vrednosti za izpust v kanalizacijo
(3) Komunalno onesnaženje odpadne vode kot osnovna obremenitev je določena z vsebnostjo usedljivih snovi (5 ml/l), kemijskega onesnaženja (600 mg O2/l, izmerjeno po dikromatni metodi), dušika (40 mg N/l) in fosforja (5 mg P/l). V primeru, da so te vrednosti prekoračene, se obračuna faktor osnovne obremenitve industrijske odpadne vode s pomočjo naslednje formule:
Fo = faktor osnovne obremenitve
A = množina usedljivih snovi v ml/l
Ntot = celokupni dušik N v mg/l
Ptot = celokupni fosfor P v mg/l
KPKd = kemijska potreba po kisiku (mg O2/l)
(4) V primeru, da je katerikoli kvocient (KPKd/600; Ntot/40; Ptot/5) manjši od 1, se vrednost tega kvocienta zaokroži na vrednost 1,00.
(5) Če odpadna voda vsebuje tudi škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz določenih virov onesnaževanja, se k faktorju osnovne obremenitve prišteje tudi faktor dodatne obremenitve. Osnova za izračun faktorja dodatne obremenitve je koncentracija tistega parametra, ki presega zakonsko dovoljeno mejno vrednost:
Fd = faktor dodatne obremenitve
C = vsebnost odpadne snovi v preiskovanem vzorcu vode
Cmdk = maksimalna dopustna vsebnost odpadne snovi v vodi
(6) Če odpadna voda vsebuje hkrati več odpadnih snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti, se faktorji dodatnega onesnaženja za te snovi medsebojno seštevajo.
(7) Za parametre se uporabljajo vrednosti, določene v predpisu o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, oziroma v posebnem predpisu glede na posamezni vir onesnaževanja.
(izpust odpadne vode v kanalizacijsko omrežje)
(1) Industrijski uporabnik mora izpuščati industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna maksimalna obremenitev po posameznem parametru ne presega onesnaženja povprečne dnevne vrednosti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične preobremenitve javne kanalizacije oziroma čistilne naprave.
(2) Uporabnik mora v javno kanalizacijo odvajati odpadno vodo, ki je v skladu s soglasjem upravljavca javne kanalizacije in skupne čistilne naprave ter s predpisi, ki urejajo odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. Soglasje s pogoji izvajalec izda pred izpustom v javno kanalizacijo.
(3) Industrijski uporabnik mora omogočiti upravljavcu javne kanalizacije neoviran dostop do merilnih mest in njihov pregled, ter izvedbo dodatnih kontrolnih meritev.
(4) Uporabnik mora obveščati upravljavca javne kanalizacije o količinskih in kakovostnih spremembah industrijske odpadne vode, ki bi lahko povzročile motne v delovanju komunalne ali skupne čistilne naprave.
(1) V primeru predvidenih večjih izpustov industrijskih odpadnih voda mora uporabnik o tem pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 24 ur pred predvidenim izpustom. Izvajalec javne službe pa obvesti uporabnika o možnostih in načinu sprejetja izpusta industrijske odpadne vode.
(2) V primeru nepredvidenih povečanih izpustov ter v primeru nepredvidenih povečanih koncentracij (višja sila, okvare ipd.) mora uporabnik takoj obvestiti izvajalca preko telefona in o dogodku izvajalcu dostaviti zapisnik.
(kontrolne meritve izvajalca)
(1) Izvajalec lahko kadarkoli izvede kontrolne meritve odpadne industrijske vode, ki jo uporabnik odvaja v javno kanalizacijo. Način izvajanja kontrolnih meritev mora biti enak načinu izvajanja meritev za obratovalni monitoring, ki ga izvaja uporabnik. Vzorci za kontrolne meritve odpadne vode se odvzamejo na merilnem mestu.
(2) O ugotovitvah oziroma analizi odvzete industrijske odpadne vode izvajalec obvesti industrijskega uporabnika s poročilom, iz katerega mora biti razvidno najmanj: naziv in naslov uporabnika, čas, in kraj odvzema vzorca, čas opravljanja analize, oseba, ki je opravila analizo, uporabljena merilna metoda, rezultat analize, mejne vrednosti ter odstopanje od mejnih vrednosti merjenih parametrov, podpis odgovorne osebe izvajalca javne službe in podpis odgovorne osebe analitika.
(3) Kadar se s kontrolno meritvijo oziroma analizo izvajalca ugotovi, da industrijska odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad dovoljenimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije izvajalcu povrniti morebitno škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne meritve. Morebitno škodo na objektih in napravah javne kanalizacije oceni cenilec gradbene stroke.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Slovenske Konjice, dne 13. oktobra 2016
mag. Franc Dover l.r.
