Na podlagi tretjega odstavka 21. člena, 22. člena, petega odstavka 24. člena, sedmega odstavka 26. člena, drugega odstavka 46. člena in četrtega odstavka 54. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15) izdaja ministrica za zdravje v soglasju z ministrico za okolje in prostor
o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L št. 159 z dne 29. 6. 1996, str. 1) določa:
1. pogoje za izdajo dovoljenj v primerih, ko načrtovane doze presegajo mejne vrednosti za posameznega izpostavljenega delavca, ki opravlja izjemne naloge, in obvezne ukrepe, ki jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca;
2. vsebino in obseg ocene varstva pred sevanji;
3. pogoje in roke za pregled ocene varstva pred sevanji, obvezne vsebine pregledov ocene varstva pred sevanji in druge pogoje v zvezi z obveznostjo pregledovanja ocene varstva pred sevanji;
4. metodologijo za ocenjevanje doze zaradi zunanjih ionizirajočih sevanj in doze zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo;
5. mejne vrednosti doz, če so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonu;
6. način zbiranja podatkov, shranjevanje dokumentacije glede meritev zunanjih doz, metodologijo za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije ter metodologijo za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne skupine prebivalstva in prebivalstvo kot celota, v zvezi s pripravo poročila o ocenah doz za prebivalstvo.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kot izrazi iz 3. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV) in iz Uredbe mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (Uradni list RS, št. 49/04).
II. OPRAVLJANJE IZJEMNIH NALOG
(določitev izjemnih nalog)
(1) Kadar je v normalnih delovnih razmerah neizogibno, da bodo prejete doze presegle predpisane mejne doze, izvajalec sevalne dejavnosti pri načrtovanju efektivnih in ekvivalentnih doz za posamezne izpostavljene delavce take izjemne naloge posebej opredeli. Primere je treba ovrednotiti za vsakega posameznega delavca in vsako posamezno nalogo.
(2) Izjemne naloge ne vključujejo intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov.
(pogoji za odobritev preseganja mejnih doz)
Preseganje mejnih doz iz prejšnjega člena je dovoljeno le, če:
1. izvajalec sevalne dejavnosti vnaprej upraviči in utemelji izvajanje izjemnih nalog, pri katerih so presežene mejne doze;
2. so takšne izjemne naloge vnaprej omejene časovno in na določena delovna območja;
3. so določeni delavci razvrščeni v kategorijo A in izpolnjujejo pogoje, da lahko letna poklicna izpostavljenost za posameznika preseže 3/10 vrednosti predpisanih mej efektivnih in ekvivalentnih doz;
4. se izvajalec sevalne dejavnosti o postopkih dela in obsevanosti temeljito in natančno posvetuje z vsakim posameznim delavcem, njegovim predstavnikom, pooblaščenim zdravnikom in pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji;
5. delavec privoli v opravljanje izjemnih nalog ter je vnaprej seznanjen s tveganji in varnostnimi ukrepi, ki jih je treba izvajati med posamezno nalogo;
6. so delavci pri izvajanju posameznih nalog izpostavljeni manjšemu sevanju od vrednosti, ki jih v dovoljenjih za preseganje mejnih doz določi organ, pristojen za varstvo pred sevanji;
7. delodajalec zagotovi, da se vse doze delavcev pri izvajanju izjemnih nalog evidentirajo ločeno od drugih doz. Podatki o teh dozah in o vsakem delavcu se posredujejo njegovemu pooblaščenemu zdravniku v posebno zdravstveno evidenco delavca in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v centralno evidenco osebnih doz.
(prepoved za praktikante, študente, noseče in doječe ženske)
Praktikantom, študentom, nosečim in doječim ženskam, za katere je verjetno, da bi prišlo do kontaminacije njihovih teles, je prepovedan dostop do območij, kjer se opravljajo izjemne naloge.
(vloga za pridobitev dovoljenja za preseganje mejnih doz)
Izvajalec sevalne dejavnosti organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, predloži vlogo za pridobitev dovoljenja za preseganje mejnih doz pri izjemnih načrtovanih nalogah, ki vsebuje:
1. oznako, datum in veljavnost izdanega dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti;
2. opis izjemnih nalog z navedbo njihovih bistvenih značilnosti, delovnih območij in trajanja;
3. utemeljitev upravičenosti, podatke o individualnih in skupinskih efektivnih dozah določenih delavcev pri izjemnih nalogah, njihove prejete doze v preteklih petih letih in načrtovane doze v naslednjih petih letih. V primerih možne notranje kontaminacije in neenakomernega zunanjega obsevanja je treba navesti še predvidene ekvivalentne doze;
4. pogoje za uporabo dodatne osebne varovalne opreme, osebnih dozimetrov, merilnikov ravni sevanja in radioaktivne kontaminacije površin ali zraka;
5. podatke o delavcih, določenih za opravljanje izjemnih nalog, njihovo kategorijo in največje načrtovano preseganje mejnih doz;
6. soglasje pooblaščenega zdravnika o zdravstveni zmožnosti delavcev, določenih za opravljanje izjemnih nalog;
7. soglasje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji glede opravljanja izjemnih nalog;
8. izjave s podpisi delavcev, da privolijo v opravljanje izjemnih nalog, kjer so mejne doze lahko presežene, ter da so vnaprej seznanjeni s tveganji in varnostnimi ukrepi, ki jih je treba izvajati med posamezno nalogo;
9. druge obvezne ukrepe, ki jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca, kot so zagotovitev dodatnega zdravstvenega varstva in nadzora, dekontaminacija in omejitev pogostosti opravljanja izjemnih nalog v obdobju zaporednih petih let.
(dovoljenje za preseganje mejnih doz)
Dovoljenje za preseganje mejnih doz vsebuje:
1. osnovne podatke o imetniku dovoljenja;
2. opis izjemnih nalog z navedbo njihovih bistvenih značilnosti, delovnih območij in trajanja ter utemeljitev upravičenosti;
3. podatke o delavcih, določenih za opravljanje izjemnih nalog in največje načrtovano preseganje njihovih mejnih doz;
4. osnovne podatke o pooblaščenem zdravniku in pooblaščenem izvedencu varstva pred sevanji, ki sta odobrila izvajanje izjemnih nalog;
5. pogoje za uporabo dodatne varovalne in merilne opreme za varstvo pred sevanji;
6. druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja v skladu z veljavnimi predpisi;
7. čas veljavnosti dovoljenja.
Preseganje mejnih doz zaradi posebej dovoljenih izpostavljenosti ne sme biti razlog za to, da delodajalec izloči delavca brez njegovega soglasja z njegove običajne zaposlitve ali ga premesti.
III. OCENA VARSTVA PRED SEVANJI
(1) Sevalno tveganje je opredeljeno z vrednostjo efektivne doze za posameznike pri določenem načinu dela z virom sevanja.
(2) Celotno tveganje sevalne dejavnosti je vsota sevalnih tveganj za posameznike, ki je izraženo s skupinsko efektivno dozo.
(3) Za dejavnosti, pri katerih obstajajo statistični podatki o pogostosti izrednih dogodkov, kjer so delavci, posamezniki ali skupine iz prebivalstva prejeli znane efektivne doze, se pri določanju sevalnega tveganja v oceni varstva pred sevanji upoštevajo tudi potencialne efektivne doze zaradi posameznih izrednih dogodkov in verjetnosti za nastanek teh dogodkov.
(4) V oceni varstva pred sevanji se poleg številčnih vrednosti lahko uporabijo tudi izrazi s pomenom, določenim v tem členu.
(5) Tveganje je:
– veliko, če je ocenjena efektivna doza višja od 50 mSv na leto,
– povečano, če je ocenjena efektivna doza višja od 20 mSv na leto,
– zmerno, če je je ocenjena efektivna doza višja od 6 mSv na leto,
– majhno, če je ocenjena efektivna doza višja od 1 mSv na leto,
– zelo majhno, če so doze nižje od 1 mSv leto,
– zanemarljivo, če so doze nižje od 0,01 mSv na leto.
(6) Efektivne doze so:
– zelo visoke, če so višje od 50 mSv na leto,
– visoke, če so višje od 20 mSv na leto,
– povišane, če so nad 6 mSv na leto za naravno sevanje ali nad 1 mSv na leto za sevanje od umetnih virov,
– nizke, če so do 6 mSv na leto za naravno sevanje ali do 1 mSv na leto za sevanje od umetnih virov,
– zelo nizke, če so do 2 mSv na leto za naravno sevanje ali do 0,3 mSv na leto za sevanje od umetnih virov,
– zanemarljive, če so nižje od 0,01 mSv na leto.
(7) Verjetnost je izražena s pogostostjo nastanka izrednih dogodkov. Dogodek je:
– pogost ali verjeten, če se zgodi več kot enkrat na leto,
– redek ali malo verjeten, če se zgodi manj kot enkrat na leto in več kot enkrat na deset let,
– zelo redek ali zelo malo verjeten, če se zgodi manj kot enkrat na deset let.
(izdelava ocene varstva pred sevanji)
Ocena varstva pred sevanji se izdela v obsegu, določenem v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Vsebina se prilagodi sevalni dejavnosti in sevalnemu tveganju.
(pregled ocene varstva pred sevanji)
(1) Pregled ocene varstva pred sevanji vključuje ponovno presojo vseh bistvenih elementov varstva pred sevanji iz priloge 1 tega pravilnika ter analizo prejetih doz za obdobje od zadnjega pregleda ocene in določitev morebitnih kazalcev, primerjavo doznih ograd za določena dela ali vire z dejansko prejetimi dozami in presojo drugih ukrepov, pomembnih za ovrednotenje sevalnega tveganja.
(2) Če je pregled ocene varstva pred sevanji opravljen na zahtevo pristojnega inšpektorja, pregled, poleg vsebin iz prejšnjega odstavka, vključuje tudi presojo ukrepov, izvršenih na podlagi ugotovitev in zahtev inšpektorja.
(3) Če je pregled ocene varstva pred sevanji opravljen neposredno po izrednem dogodku, pregled poleg vsebin iz prvega odstavka tega člena vključuje tudi analizo vzrokov izrednega dogodka, oceno prejetih doz ob izrednem dogodku in ponovno ovrednotenje sevalnega tveganja.
(4) Če je pregled ocene varstva pred sevanji opravljen po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka, pregled poleg vsebin iz prvega odstavka tega člena vključuje tudi presojo uspešnosti sanacijskih del, oceno prejetih doz pri tem in ovrednotenje sevalnega tveganja.
(spremenjena ocena varstva pred sevanji)
(1) Če se na podlagi pregleda ocene varstva pred sevanji iz prejšnjega člena ugotovi, da se je sevalna dejavnost od izdelave pregledane ocene bistveno spremenila ali da izvajanje sevalne dejavnosti in ukrepov varstva pred sevanji bistveno odstopata od opisa v pregledani oceni, je treba pripraviti spremenjeno oceno varstva pred sevanji.
(2) Izdelavo spremenjene ocene varstva pred sevanji je treba pripraviti tudi, če se na podlagi pregleda iz prejšnjega člena ugotovi, da je treba izboljšati varstvo izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred sevanji ter spremeniti ali dopolniti ukrepe varstva pred sevanji.
(poročilo o pregledu ocene varstva pred sevanji)
(1) Če se na podlagi pregleda ocene varstva pred sevanji iz 11. člena tega pravilnika ugotovi, da se izvajanje sevalne dejavnosti od izdelave pregledane ocene ni bistveno spremenilo in se izvaja v skladu s pregledano oceno, je treba pripraviti poročilo o pregledu ocene varstva pred sevanji.
(2) V poročilo o pregledu ocene je vključen povzetek ugotovitev pregleda ocene varstva pred sevanji iz 11. člena tega pravilnika.
(3) V poročilu o pregledu ocene so opisane tudi morebitne manjše spremembe pri izvajanju sevalne dejavnosti od izdelave pregledane ocene, morebitna manjša in nebistvena odstopanja pri izvajanju sevalne dejavnosti in ukrepov varstva pred sevanji glede na opis v pregledani oceni ter morebitni manjši dogodki v zvezi z izvajanjem varstva pred sevanji, ki pa ne terjajo spremembe ali dopolnitve ukrepov varstva pred sevanji.
(4) V poročilu o pregledu ocene varstva pred sevanji se nedvoumno navede, na katero oceno se poročilo nanaša.
(dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti)
(1) Ustreznost ocene varstva pred sevanji presoja upravni organ pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz 11. člena ZVISJV.
(2) V izreku dovoljenja iz prejšnjega odstavka se navedejo oznaka in datum izdelave zadnje ocene varstva pred sevanji, ki opisuje dejavnost, na katero se dovoljenje nanaša, ter oznake in datumi izdelave vseh poročil o pregledu te ocene varstva pred sevanji.
(3) V obrazložitvi dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se kratko povzamejo vsebina ocene varstva pred sevanji in glavne značilnosti sevalne dejavnosti ter opišejo potrebni ukrepe varstva pred sevanji.
(ocena efektivne in ekvivalentne doze)
Za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz se uporabljajo vrednosti veličin in zveze med njimi, ki so opredeljene v uredbi, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in intervencijske nivoje. Te veličine so absorbirana doza, utežni faktor sevanja, tkivni utežni faktor, predvidena efektivna doza, predvidena ekvivalentna doza, vnos, efektivna doza zaradi zunanje obsevanosti ter predvidena efektivna doza na enoto vnosa.
(uporaba enakovrednih metod)
Če vrednosti veličin iz prejšnjega člena in zveze med njimi niso zadostne za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz, lahko pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ali medicinske fizike, pooblaščeni izvajalci dozimetrije ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji uporabijo druge enakovredne metode, ki jih potrdi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
Za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz zaradi zunanje obsevanosti se poleg vrednosti veličin iz 15. in 16. člena tega pravilnika in zvez med njimi, uporabijo tudi vrednosti in zveze iz 18. in 19. člena tega pravilnika ter iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(delovne veličine za zunanje sevanje)
(1) Pri nadzoru obsevanosti posameznikov z zunanjim sevanjem se uporablja osebni ekvivalent doze Hp(d), kjer je d globina v milimetrih (mm) pod površino telesa.
(2) Pri nadzoru nadzorovanih, opazovanih ali drugih območij se uporabljata okoliški ekvivalent doze H*(d) in smerni ekvivalent doze H’(d,Ω), kjer je d globina v mm pod površino krogle ICRU, Ω pa vpadni kot.
(3) Pri prodornem sevanju se izbere globina d = 10 mm, pri manj prodornem sevanju pa d = 0,07 mm za kožo in d = 3 mm za oči.
(utežni faktorji sevanja in ekvivalentna doza)
(1) Vrednosti utežnih faktorjev sevanja w(R) veljajo za sevanje, ki vpada na površino telesa pri zunanji obsevanosti ali za sevanje, ki ga odda vir sevanja pri notranji obsevanosti.
(2) Kadar je polje sevanja v tkivu T sestavljeno iz različnih vrst sevanj z različnimi energijami in vrednostmi w(R), je treba absorbirano dozo razdeliti v podskupine (D(T,R)), kjer ima vsaka svojo vrednost w(R). Za določitev skupne ekvivalentne doze seštejemo zmnožke w(R) in D(T,R).
(3) Če polje sevanja opišemo z zvezno porazdelitvijo energije, vsak element absorbirane doze iz energijskega intervala med E in E + dE pomnožimo z ustrezno vrednostjo w(R) in integriramo po vseh energijah. Za nevtrone lahko kot približek uporabimo naslednjo zvezno matematično funkcijo:
w(R) = 5 + 17 exp{–1/6 [ln(2E)](na 2)},
kjer je E energija nevtronov v MeV.
(4) Za Augerjeve elektrone je treba w(R) računsko določiti z uporabo metod mikrodozimetrije, če so vzbujeni atomi vezani na deoksiribonukleinske kisline (DNK).
(5) Za druge vrste sevanj in območja energij, ki niso navedene v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih, se kot približek za določitev w(R) uporabi povprečni faktor kakovosti Q(p) v globini 10 mm v krogli ICRU.
Za oceno efektivnih doz zaradi notranje obsevanosti z radionuklidom ali zmesmi radionuklidov se poleg vrednosti veličin iz 15. in 16. člena tega pravilnika in zvez med njimi, uporabijo tudi vrednosti in zveze iz 21. člena tega pravilnika.
(vnos in predvidena efektivna doza na enoto vnosa)
(1) Po ingestiji ali inhalaciji radionuklidov v določenem obdobju se predvidena efektivna doza za posameznika iz prebivalstva iz starostne skupine g oziroma delavca, praktikanta ali študenta, starejšega od 18 let, določi tako, da se posamezni vnosi j-tega radionuklida A(j,ing) ali A(j,inh) množijo z ustreznimi predvidenimi efektivnimi dozami na enoto vnosa h(g)(j,ing) ali h(g)(j,inh) ter zmnožki seštejejo. Uporabijo se vrednosti g in h(g) iz tabel 1, 2 in 3 Priloge Uredbe o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih.
(2) Vrednosti h(g) veljajo pri faktorjih presnove f(1), ki so navedeni v tabelah, navedenih v prejšnjem odstavku, označujejo pa delež prenosa atomov iz črevesja v druge organe ali tkiva. Vrednosti f(1) se razlikujejo glede na presnovo različnih kemičnih elementov.
(3) Vrednosti f(1) in h(g)(j,ing) se za določene elemente spremenijo, če so ti pri vnosu z zaužitjem vezani v različne kemične spojine. Pri izračunu h(g)(j,ing) je zato za delavce in posameznike iz prebivalstva (razen za dojenčke) treba upoštevati vrednosti f(1) iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Tudi pri vdihavanju kemično vezanih elementov v spojine je treba v pljučnih modelih pri izračunu h(g)(j,inh) za odrasle delavce ter za praktikante in študente, stare od 16 do 18 let, upoštevati faktorje presnove f(1), ki so v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5) Za posameznike iz prebivalstva pljučni modeli vnosa in faktorji presnove f(1) upoštevajo lastnosti kemičnih spojin elementov na podlagi priporočil Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji (International Commission on Radiological Protection). Kadar ni dovolj podatkov o potrebnih parametrih, se upoštevajo količine, ki po izračunu dajo višjo vrednost h(g)(j,inh).
V. MEJNE VREDNOSTI DOZ ZARADI RADONA
(izpostavljenost potencialni energiji pri razpadu alfa)
(1) Pri vdihavanju kratkoživih potomcev radona (222)Rn in torona (220)Rn se uporabljajo naslednje vrednosti razmerja med efektivno dozo in izpostavljenostjo potencialni energiji pri razpadu alfa v enotah Sv/(J·h·m(na–3)):
– 1,1 za radon v bivalnih prostorih,
– 1,4 za radon na delovnem mestu,
– 0,5 za toron na delovnem mestu.
(2) Potencialna energija pri razpadu alfa je celotna energija delcev alfa, ki nastanejo v zraku po verižnih razpadih potomcev radona (218)Po, (214)Pb, (214)Bi in (214)Po ali po verižnih razpadih potomcev torona (216)Po, (212)Pb, (212)Bi, (212)Po in (208)Tl. Enota je joule (J).
(3) Izpostavljenost potencialni energiji pri razpadu alfa je določena tako, da se gostota te energije v zraku (J·m(na–3)) množi s časom izpostavljenosti (h).
(4) Za delavce kategorije A je mejna izpostavljenost radonovim potomcem 14 mJ·h·m(na–3) na leto, toronovim potomcem pa 42 mJ·h·m(na–3) na leto. Za delavce kategorije B je mejna izpostavljenost 3/10 teh vrednosti.
(1) Mejna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonovim in toronovim potomcem je 20 mSv na leto za delavce kategorije A in 6 mSv na leto za delavce kategorije B, če med svojim delom niso izpostavljeni še drugim virom ionizirajočega sevanja. Če so izpostavljeni tudi drugim sevanjem, skupna vsota posameznih efektivnih doz ne sme presegati teh mej.
(2) Mejna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonovim in toronovim potomcem je 6 mSv na leto za posameznike iz prebivalstva.
(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko določi nižje avtorizirane meje, če ugotovi, da je treba optimizirati varstvo ljudi ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov.
VI. POROČILO O OCENAH PREJETIH DOZ ZA PREBIVALSTVO
(način zbiranja podatkov)
(1) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izdelajo in do 31. marca posredujejo organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, poročila o ocenah doz za celotno prebivalstvo Republike Slovenije za preteklo leto. Pri izdelavi poročila upoštevajo podatke monitoringa radioaktivnosti v okolju, ki se izvaja na podlagi 123. člena ZVISJV.
(2) Poročila o ocenah doz za posamezne referenčne skupine prebivalstva, ki jih pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izdelajo na podlagi podatkov izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov, se posredujejo organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v skladu s programom monitoringa in načinom poročanja, sprejetim na podlagi prvega odstavka 90. člena ZVISJV. Prvo poročilo o ocenah doz se posreduje najpozneje 60 dni po začetku izrednega monitoringa, zadnje poročilo pa najpozneje 90 dni po koncu izrednega monitoringa.
(3) Poročila o ocenah doz za posamezne referenčne skupine prebivalstva, ki jih izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji na podlagi podatkov sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja, se posredujejo organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, in organu, pristojnemu za jedrsko varnost, v skladu s programom, sprejetim na podlagi 45. člena ZVISJV.
(4) Upravljavci sevalnih ali jedrskih objektov zaradi izvajanja svojih sevalnih dejavnosti po izteku koledarskega leta zagotovijo izdelavo poročil o ocenah doz za posamezne in značilne referenčne skupine prebivalstva za preteklo leto in jih do 31. marca posredujejo organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji. Poročila izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji. Pri tem upoštevajo podatke obratovalnih monitoringov radioaktivnosti, ki se izvajajo na podlagi 124. člena ZVISJV.
(5) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije izdelajo poročila o ocenah doz za posamezne skupine delavcev za preteklo leto in jih do 31. marca posredujejo organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
(6) Izvajalci sevalnih dejavnosti, ki opravljajo radiološke posege, tako pogosto, kot je to določeno v programu radioloških posegov, oziroma vsaj enkrat v petih letih, zagotovijo izdelavo poročila o ocenah doz za posamezne referenčne skupine prebivalstva in jih posredujejo organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji. Poročila izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ali medicinske fizike. Pri tem upoštevajo podatke programov radioloških posegov, ki se izvajajo na podlagi 48. člena ZVISJV.
(7) Če posamezno poročilo ne vsebuje realnih ocen efektivnih doz, značilnih referenčnih skupin prebivalstva, vrst zunanjega sevanja, dejanskih poti prenosa radioaktivnih snovi v človekovo okolje in vnosov v človeka, kemičnih in fizikalnih lastnostih radionuklidov pri vnosu ter ovrednotenj nezanesljivosti ali spremenljivosti ocen doz, lahko organ, pristojen za varstvo pred sevanji, odredi, da se posamezno poročilo ustrezno popravi ali dopolni.
(shranjevanje dokumentacije)
Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, trajno shranjuje vsa poročila iz prejšnjega člena v svojem arhivu. Če se izdelajo zbirna poročila za več zaporednih let in če je zagotovljeno, da se v zbirnih poročilih ohranijo vse pomembne informacije iz sedmega odstavka prejšnjega člena, posameznih letnih poročil ni treba več shranjevati.
(ocenjevanje vnosa in kontaminacije)
Metodologija za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije zaradi izvajanja sevalne dejavnosti upošteva čimbolj realne podatke o:
– vrsti in aktivnosti radionuklidov, ki se zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti izpuščajo v okolje, njihovi kemični in fizikalni obliki, ter o mestih in načinih izpuščanja;
– prenosnih poteh teh radionuklidov do referenčnih skupin prebivalstva, kjer je treba ločiti prevladujoče poti, ki prispevajo večino doze, od manj pomembnih poti, ki prispevajo manj od 1/10 prevladujoče doze;
– radioaktivni kontaminaciji zraka, tal, vode, živil in drugih izdelkov, doznih koeficientih za posamezne radionuklide ter modelih za izračun doz;
– referenčnih skupinah prebivalstva, razdeljenih v tri starostne skupine (dojenčke, mlajše od enega leta; otroke, stare od 7 do 12 let; odrasle, starejše od 17 let), njihovih normalnih in posebnih življenjskih oziroma prehrambenih navadah;
– možnih odstopanjih dejanskih doz od ocenjenih in njihovih porazdelitvah zaradi nezanesljivosti ali spremenljivosti izmerjenih ali izračunanih podatkov.
(ocenjevanje doz za referenčne skupine prebivalstva)
(1) Metodologija za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne skupine prebivalstva, je prilagojena sevalnim tveganjem pri izvajanju sevalnih dejavnosti. Upošteva prispevke zunanje in notranje obsevanosti. Če so ocenjene doze, njihove nezanesljivosti ali spremenljivosti primerljive z avtoriziranimi mejnimi vrednostmi, so programi monitoringa radioaktivnosti podrobni in obsežni, uporabljeni računski modeli pa realni.
(2) Če so zaradi izvajanja sevalne dejavnosti ocenjene doze referenčnih posameznikov iz prebivalstva nižje od 10 µSv na leto ali nižje od 10 % avtoriziranih vrednosti mejnih doz, se namesto zahtevnih računskih modelov lahko uporabijo enostavni in splošni modeli, ki po izračunu dajo višjo vrednost ocenjene doze in upoštevajo hipotetično referenčno skupino prebivalstva.
(3) Poročila o ocenah doz za referenčne skupine prebivalstva zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti vsebujejo tudi primerjavo ocen doz z doznimi ogradami in program zagotavljanja kakovosti. Pri izračunu efektivne doze zaradi vnosa se uporabijo dozni koeficienti, določeni v 21. in 22. členu tega pravilnika. Poročilo upošteva tudi prispevke k dozam zaradi nastajanja in kopičenja radioaktivnih razpadnih produktov, če so primerljivi z dozami prevladujočih prenosnih poti.
(4) Zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti je za referenčne skupine prebivalstva treba določiti tudi skupinske doze. Pri sestavi referenčne skupine se lahko upoštevajo le posamezniki, ki prejmejo dozo nad 1 % avtorizirane mejne doze. Pri tem je treba upoštevati nezanesljivost ali spremenljivost vrednosti posameznih doz.
(ocenjevanje doz za celotno prebivalstvo)
Metodologija ocenjevanja doz za celotno prebivalstvo je določena tako, da zagotavlja enakovredno in kakovostno primerjavo vrednosti doz za celotno prebivalstvo s tistimi dozami, ki jih prejmejo posamezne referenčne skupine prebivalstva zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti. Posamezne doze se celovito in redno vrednotijo, da se lahko izvajajo ukrepi optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(veljavnost že izdanih potrdil)
Potrdila ocen varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega pravilnika, ostanejo v veljavi do datuma, navedenega v potrdilu.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji (Uradni list RS, št. 115/03).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-53/2016/12
Ljubljana, dne 11. oktobra 2016
EVA 2016-2711-0011
Milojka Kolar Celarc l.r.
Irena Majcen l.r.
