Na podlagi 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15 in 46/16), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13 in 93/15) in 67. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) je Mestni svet Mestne občine Celje na 16. redni seji dne 20. 12. 2016 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
Ta odlok določa, da se na celotnem območju Mestne občine Celje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo) v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje nadomestila.
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo:
a) predpisi, ki urejajo plačevanje nadomestila, so vsi predpisi, ki so bodisi v veljavi ali v uporabi in urejajo plačevanje nadomestila;
b) zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali kraju registracije, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča ali ima pravno ali dejansko možnost neposredne uporabe stavbnega zemljišča;
c) zazidano stavbno zemljišče je zemljišče na katerem je postavljena stavba oziroma dve ali več stavb ali gradbeno inženirski objekt, pripadajoče zemljišče k stavbam oziroma objektom oziroma gradbena parcela, kot to predpisuje zakon ali podzakonski akt;
d) nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem je po prostorskem načrtu predvidena gradnja stavb ali objektov;
e) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO: 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za stanovanjski namen in neto tlorisna površina garaž za osebna vozila. Prav tako zajema bodoče površine tistih stavb oziroma posameznih delov stavb in gradbenih inženirskih objektov, za katere se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo po površinah, ki so naveden v tem posamičnem pravnem aktu;
f) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za garaže in nestanovanjski namen, ki nimajo poslovnega namena, je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO: 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb namenjenih za garaže ali za drug nestanovanjski namen. Pri nestanovanjskih stavbah se upoštevajo za odmero nadomestila samo tiste površine stavb ali posameznih delov stavb, za katere je skladno s predpisi potrebno gradbeno dovoljenje;
g) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO: 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za poslovni namen in neto tlorisno površino vseh stavb ali posameznih delov stavb, ki so funkcionalno povezani z njim. Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen, ki so zunanje poslovne površine, se določijo kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, zunanje prodajne površine, interna parkirišča, delavnice na prostem, skladišča, športno-rekreativne površine, površine kampov, javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti (gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu) ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmerja na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta. Za določanje površin zemljišč, namenjenih za oglaševanje, se za samostojno stoječe naprave (jumbo panoji) upošteva za vsak posamezen objekt 10 m2, za svetlobne naprave (city light) pa 5 m2. Za ostale objekte se določi površina, kot seštevek vseh površin ploskev posameznega nepremičnega objekta in naprave oglaševanja;
h) površina za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča je tista površina zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za katere je s prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne namene. V primeru izdanega gradbenega dovoljenja se določi po podatkih iz dokončnega gradbenega dovoljenja. V primeru, ko je na zazidljivi gradbeni parceli stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se površina nezazidanega stavbnega zemljišča določi skladno s predpisi o graditvi objektov;
i) območja za plačilo nadomestila so tista zemeljsko zaokrožena območja, ki združujejo enake ali podobne lastnosti glede na merila za določanje višine nadomestila;
j) evidenca za odmero nadomestila je namenska zbirka podatkov za potrebe odmere nadomestila;
k) pristojni občinski upravni organ (v nadaljevanju: upravni organ) je občinski organ, ki je skladno s predpisi o organizaciji občinske uprave določen za izvajanje nalog v zvezi z odmero nadomestila.
EVIDENCA ZA ODMERO NADOMESTILA
(1) Za potrebe odmere nadomestila pristojni upravni organ vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč. Podatke za evidenco pridobiva iz sledečih evidenc:
a) podatkov iz napovedi za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč;
b) podatkov iz prejšnjih zbirk podatkov evidence nadomestila občine;
c) podatkov o dejanskih lastnostih nepremičnin: praviloma iz Registra nepremičnin (dejanska raba in površine: stavb, posameznih delov stavb in zemljiških parcel z identifikacijskimi oznakami nepremičnin);
d) podatke o zavezancih iz poslovnega registra, centralnega registra prebivalstva, zemljiške knjige, registra najemnih pogodb, podatkov organa za stanovanjske zadeve in drugih podatkov, ki izkazujejo neposredno uporabo stavbnih zemljišč za odmero nadomestila (imena, naslovi in matične številke zavezancev);
e) podatke o splošni in individualni komunalni opremljenosti iz katastra gospodarske javne infrastrukture, obratnih katastrov gospodarskih javnih služb in drugih služb v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo;
f) podatke o namenski rabi prostora in druge prostorske podatke, ki so pomembni za odmero nadomestila, iz državnih in občinskih prostorskih aktov ter posamičnih upravnih aktov v zvezi z gradnjo stavb in inženirskih objektov;
g) iz drugih evidenc in podatkovnih zbirk, če je to potrebno za zagotovitev podatka za odmero nadomestila.
(2) V evidenci se vodijo podatki:
a) o nahajališču (identifikacijska oznaka nepremičnine, naslov stavbnega zemljišča ali opis stavbnega zemljišča);
b) o razvrstitvi v skupino namembnosti stavbnega zemljišča glede na dejansko rabe stavbe oziroma posameznega dela stavbe za zazidana stavbna zemljišča ter o namenski rabi zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča;
c) o razvrstitvi v območje nadomestila;
d) o individualni komunalni opremljenosti (dejanska možnost priključitve na vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno ali toplovodno omrežje);
e) o zavezancu (naziv, naslov, matična številka) in številu točk po posameznih elementih.
(3) Če upravni organ ugotovi, da podatki o nepremičninah, evidentiranih v predpisih o evidentiranju nepremičnin ali drugi podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju, jih lahko pridobi sam z metodami in tehnikami inventarizacije prostora ter z vprašalniki iz predpisov o evidentiranju nepremičnin.
(4) Metode in tehnike inventarizacije prostora so terenski ogledi, geodetske izmere in interpretacija strokovnih geodetskih podlag na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.
(5) Za pravilnost gostujočih podatkov skrbi organ, pristojen za evidenco, v kateri se vodijo ti podatki.
(1) Upravni organ lahko zbira podatke o nepremičninah z napovedjo za odmero nadomestila pri lastniku, uporabniku ali najemniku nepremičnine ali upravniku stavbe v etažni lastnini.
(2) V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko upravni organ pridobiva podatke z napovedjo od kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika.
(3) Lastnik, uporabnik, najemnik ali upravnik stavbe v etažni lastnini je dolžan poslati upravnemu organu pravilne in popolne podatke o nepremičnini v 30 dneh od dneva prejema vprašalnika.
(4) Upravni organ je dolžan hraniti izpolnjene napovedi v elektronski obliki deset let po evidentiranju spremembe podatkov na podlagi napovedi v evidenci nadomestila.
(5) Za potrebe seznanitve zavezancev s podatki evidence nadomestila upravni organ po potrebi opravi javno naznanilo skladno s predpisi o graditvi objektov.
(6) Javno naznanilo se lahko izvede poleg krajevno običajnih načinov tudi z objavo podatkov evidence na spletnih straneh občine. V seznamih podatkov, ki jih občina objavi na spletnih straneh, se ne objavi podatkov o zavezancih – fizičnih osebah oziroma podatkov o zavezancih – pravnih osebah. Vsak zavezanec ima pravico v roku 30 dni po objavi seznama, ki vsebuje tudi informativni izračun višine nadomestila za naslednje leto po posameznih osnovah iz odloka in podatkih iz evidence, vložiti pisni ugovor na podatke iz seznama ali na zapisnik pri pristojnem upravnem organu.
(7) Zavezanci imajo kadarkoli pravico do vpogleda lastnega podatka v evidenco nadomestila pri upravnemu organu. Zavezanec lahko poda pritožbo na pravilnost podatkov za odmero nadomestila upravnemu organu.
(8) O pritožbi na podatke evidence odloča upravni organ po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku.
MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
(1) Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave;
2. lego, namembnost in smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča;
3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih;
4. merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
(2) Podrobnejša merila za opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave:
a) stopnja splošne komunalne opremljenosti je odvisna od stopnje opremljenosti z objekti in napravami splošne komunalne rabe, kot je cestno omrežje, javna parkirišča, javna razsvetljava, zelene in druge javne površine;
b) stopnja individualne komunalne opremljenosti je odvisna od stopnje opremljenosti z objekti in napravami individualne komunalne rabe lokalne infrastrukture (vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, plinovodno in toplovodno omrežje).
(3) Podrobnejša merila za določanje lege, namembnosti in smotrnega izkoriščanja stavbnega zemljišča:
a) lega stavbnega zemljišča se določi na podlagi meril za določanje območij za odmero nadomestila po tem odloku, pri čemer se upošteva prostorsko načrtovanje in zemljiška politika občine;
b) namembnost zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi dejanske rabe posameznega dela stavbe po predpisih o evidentiranju nepremičnin, podrobneje pa jih ureja ta odlok;
c) namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi namenske rabe zemljiške parcele ali dela parcele po prostorskih aktih;
d) smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča se določi na podlagi namembnosti stavbe oziroma posameznega dela stavbe in umeščenosti v območje odmero nadomestila po tem odloku.
(4) Podrobnejša merila za izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih so:
a) lokacijske ugodnosti – umeščenosti stavbnih zemljišč po namembnosti stavbnega zemljišča glede na prostorski akt in območje po tem odloku (prostorsko načrtovanje in zemljiška politika občine). Območja lokacijske ugodnosti določi Mestni svet Mestne občine Celje s tem odlokom kot ukrep zemljiške politike, pri čemer upošteva strateške in prostorske dokumente občine;
b) prometna ugodnost – dostopnost z javnimi in drugimi prometnimi sredstvi in frekventnost prometnega omrežja;
c) ugodnost dostopnosti do splošne komunalne rabe;
d) izkoriščenosti območja, kjer se upošteva zlasti razmerja neto tlorisne površine in površino gradbene parcele;
e) druge ugodnosti stavbnega zemljišča, ki nudijo izjemno ugodnost pridobivanja dohodka.
VREDNOTENJE NADOMESTILA GLEDE NA KOMUNALNO OPREMLJENOST
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s splošno komunalno rabo se ovrednoti glede na območje in namembnostjo stavbnega zemljišča iz tega odloka z naslednjim številom točk:
DEJAVNOST/ OBMOČJE | I | I.A | II | III | IV | SMJ |
A | 75 | 75 | 75 | 75 | 75 | 75 |
B | 50 | 66 | 43,75 | 42,5 | 33,75 | 50 |
C | 48 | 66 | 42 | 40,8 | 32,4 | 48 |
D | 40 | 40 | 35 | 34 | 27 | 40 |
E | 40 | 40 | 35 | 34 | 27 | 40 |
G | 36 | 36 | 31 | 30 | 23 | 36 |
G1 | 36 | 36 | 31 | 30 | 23 | 36 |
G2 | 36 | 36 | 31 | 30 | 23 | 36 |
(2) Opremljenost stavbnega zemljišča z individualno komunalno rabo se ovrednoti glede na območje in namembnostjo stavbnega zemljišča iz tega odloka in se ovrednoti z naslednjim številom točk:
OPREMA/ DEJAVN. | dej. A, B, C v coni I.A | B | C | D, E | G |
Opremljenost s kanalizacijo | 15 | 12,5 | 11 | 10 | 8 |
Opremljenost z vodovodom | 15 | 12,5 | 11 | 10 | 8 |
Opremljenost s plinovodom | 15 | 12,5 | 11 | 10 | 8 |
Opremljenost s toplovodom | 15 | 12,5 | 11 | 10 | 8 |
(3) Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave.
(4) Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na objekte in naprave individualne komunalne rabe se šteje, da je območje priključevanja na obstoječo infrastrukturo, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 50 m od njihovega sekundarnega omrežja oziroma objekta ali naprave. V primeru nadaljnjega spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki upravljavca objekta ali naprave.
(5) Pri kolektivnem centralnem ogrevanju (toplovodu) se za individualne stanovanjske objekte ne upošteva možnost priključka, temveč samo dejanska priključenost objekta.
OBMOČJA ZA ODMERO NADOMESTILA
(1) Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje za vsa naselja v občini, ki so razvrščena v pet območij. Območja so določena glede na opremljenost stavbnih zemljišč s splošno komunalno infrastrukturo, urbaniziranosti okolice (gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti), oddaljenost od mestnega jedra občine, dostopnost z javnimi in drugimi prometnimi sredstvi in ustrezno namensko rabo po prostorskem aktu. Območje mestnega jedra je posebno območje, kjer velja poseben režim plačevanja nadomestila v skladu s sprejetimi strateškimi dokumenti Mestne občine Celje.
(2) Razdelitev na posamezna območja je naslednja:
1. območje: Obsega predvsem strjeno zazidavo stanovanjskih in poslovnih območij, kjer je stopnja splošne komunalne opremljenosti dobro razvita in za katere so večinoma izdelani podrobnejši prostorski načrti.
2. območje: Obsega predvsem zazidavo gospodarskih, industrijskih in poslovnih con, kjer je stopnja splošne komunalne opremljenosti dobro razvita in za katere so večinoma izdelani podrobnejši prostorski akti.
3. območje: Obsega predvsem zazidavo predvsem stanovanjskih in poslovno-stanovanjskih območij, kjer je stopnja splošne komunalne opremljenosti razvita nekoliko slabše od 1. območja po tem odloku in za katere so večinoma izdelani manj podrobni prostorski akti.
4. območje: Obsega predvsem razpršeno in obcestno zazidavo predvsem na manjših stanovanjskih in ruralnih območjih, kjer je stopnja splošne komunalne opremljenosti razvita slabše od 3. območja po tem odloku in za katere so večinoma izdelani manj podrobni prostorski akti.
Območje starega mestnega jedra in dela soseske Breg: obsega območje starega mestnega jedra Celje, kjer je upravno središče Mestne občine Celje in zajema ožje historično urbano središče mesta in za njega velja podrobnejši prostorski akt za staro mestno jedro Celje ter del Brega, ki ga ureja prostorski akt za del Brega.
1. A. območje – posebno pridobitno območje: obsega območje ob Mariborski in Kidričevi cesti v smeri od križišča teh dveh cest navzven ter območje ob športnih objektih Arena in Zlatorog, kjer je največ dnevnih migracij, stopnja splošne in individualne komunalne opremljenosti dobro razvita, na območju ob športnih objektih so zgoščene javne in poslovne funkcije, za navedeno območje pa so izdelani podrobnejši prostorski akti.
(3) Območja so razvidna iz pregledne situacije, ki je priloga k temu odloku (priloga 1).
Vrednotenje nadomestila glede na namembnost in območje
(1) Območja stavbnega zemljišča se določajo po območjih iz prejšnjega člena tega odloka.
(2) Namembnost stavbnega zemljišča se določi na podlagi dejanske rabe posameznega dela stavbe po predpisih o evidentiranju nepremičnin v sledeče skupine:
A. Zemljišča namenjena oglaševanju z nepremičnimi objekti in napravami oglaševanja.
B. Stavbna zemljišča za finančne storitve;
C. Stavbna zemljišča za storitveno in poslovno dejavnost,
D. Stavbna zemljišča za industrijo, gradbeništvo in promet;
E. Stavbna zemljišča za upravo in javne zavode;
G. Stavbna zemljišča za stanovanjske namene;
G1. Stavbna zemljišča za garaže;
G2. Stavbna zemljišča za nestanovanjske stavbe.
(3) Razporeditev dejanskih rab stavb in posameznih delov stavbe v posamezne skupine je razvidna iz tabele, ki je priloga tega odloka (priloga 2).
(4) Za skupino A se upošteva dejanska raba ugotovljena iz odločb občinskega upravnega organa pristojnega za oglaševanje, občinskega odloka o oglaševanju in drugih podatkov, ki so bili zajeti v evidenco nadomestila po tem odloku.
(5) V skupini B se za stavbe in posamezne dele stavb z dejansko namensko rabo finančnih, bančnih in drugih sorodnih storitev se upošteva njihova dejanska raba.
(6) V trgovskih centrih, kjer se v posameznih delih stavb vršijo različne dejavnosti, se vse dejavnosti razvrstijo v skupino C po tem odloku, ne glede na dejavnost, ki se dejansko vrši v posameznem prostoru, razen garaž in parkirnih prostorov v garažni hiši.
(7) Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za določitev nadomestila sledeče:
Dejavnost/ območje | I | IA | II | III | IV | SMJ |
A | 562,5 | 562,5 | 562,5 | 562,5 | 562,5 | 562,5 |
B | 335 | 90 | 240 | 240 | 175 | 370 |
C | 149 | 90 | 117,5 | 117,5 | 55 | 70 |
D | 160 | 80 | 80 | 90 | 100 | 160 |
E | 95 | 95 | 95 | 95 | 95 | 95 |
G | 10 | 10 | 3 | 8 | 3 | 7 |
G1 | 10 | 90 | 3 | 8 | 3 | 7 |
G2 | 10 | 10 | 3 | 8 | 3 | 7 |
(8) Za zazidana stavbna zemljišča skupine C v območju starega mestnega jedra in območja Breg, na katerih se dejansko opravljajo storitve s področja gostinstva, trgovine, osebnih storitev ali storitev, za katere strateški dokument občine določa za mestotvorne, se seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 0,75.
(9) Za zazidana stavbna zemljišča skupine C v območji I.A se ob upoštevanju šestega odstavka tega člena seštevek točk po merilih iz tega odloka pomnoži s faktorjem:
Kriterij | faktor |
a) število lokalov v objektu | |
do 7 lokalov | 1 |
od 8 do 15 lokalov | 1,5 |
16 ali več lokalov | 1,8 |
b) velikost objekta | |
do 1000 m2 | 1 |
od 1.001 do 10.000 m2 | 1,3 |
10.001 m2 ali več | 2 |
c) št. parkirnih mest (PM) | |
do 100 PM | 1 |
od 101 PM do 300 PM | 1,2 |
od 301 do 500 PM | 1,3 |
501 PM ali več | 1,8 |
č) odpiralni čas | |
do 50 ur na teden | 1 |
51 do 70 ur na teden | 1,1 |
71 ur in več na teden | 1,3 |
d) možnost oglaševanja glede na vidnost | |
objekt nima nobene fasade ob glavni prometnici | 1 |
objekt ima vsaj eno fasado vidno iz glavne prometnice | 1,2 |
e) gostota prometa | |
ob vpadnici v mesto do 10.000 vozil | 1 |
ob vpadnici v mesto od 10.001 do 20.000 vozil | 1,15 |
ob vpadnici v mesto od 20.001 vozil dalje | 1,5 |
f) bližina družbenih funkcij | |
ni bližine družbenih funkcij | 1 |
bližina družbene infrastrukture | 1,2 |
(10) Za zazidana stavbna zemljišča skupine E, na katerih se izvaja dejavnost lokalne samouprave (njenih javnih zavodov in subjektov, ki so v pretežni meri financirane iz proračuna občine), se seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 0,575.
(11) Za zazidana stavbna zemljišča, katerih dejanska raba predstavlja bencinski servis s spremljajočimi objekti in pripadajočimi zemljišči, se seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 3.
(10) Za zazidana stavbna zemljišča, katerih dejanska raba so odprte površine za šport in rekreacijo, se seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 0,5.
(11) Za zazidana stavbna zemljišča skupine G2, se seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 0,5. Za zazidana stavbna zemljišča skupine G1 v območju I.A v centrih po kriterijih iz devetega odstavka tega člena z 10.001 m2 ali več se skupno število točk pomnoži s faktorjem 1,75.
(12) Za nezasedene pritlične poslovne prostore na območju Starega mestnega jedra se pri izračunu nadomestila upošteva seštevek točk, kot pri zasedenih poslovnih prostorih povečan za faktor 5,00.
(13) Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz tega Odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.
(14) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano stavbno zemljišče pomnoži s sledečimi faktorji glede na razvrstitev po skupinah iz tega člena odloka:
DEJ/OBMOČJE | 1 | 2 | 3 | 4 | SMJ | 1.A |
A | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
B | 0,9 | 0,9 | 0,9 | 0,9 | 1 | 1 |
C | 0,8 | 0,7 | 0,5 | 0,4 | 1 | 1 |
D | 0,7 | 0,6 | 0,4 | 0,3 | 1 | 0,7 |
G | 0,3 | 0,2 | 0,15 | 0,1 | 1 | 0,3 |
G1 | 0,3 | 0,2 | 0,15 | 0,1 | 1 | 0,3 |
G2 | 0,3 | 0,2 | 0,15 | 0,1 | 1 | 0,3 |
DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Mesečna višina nadomestila se določi kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 6., 7. in 8. člena tega odloka,
– površine stavbnega zemljišča ugotovljenega v skladu z 2. in 15. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu s 10. členom tega odloka.
VREDNOST IN VALORIZACIJA VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA
(1) Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Celje znaša za vsa stavbna zemljišča iz tega odloka 0,000927234 EUR.
(2) Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Mestni svet Mestne občine Celje na predlog župana. V kolikor ga ne določi, se za vrednost točke uporabi zadnja ugotovljena vrednost točke.
ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE NADOMESTILA
(1) Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila ter neizterljivost nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.
(2) Vlogo za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila vloži zavezanec na pristojni davčni organ v rokih iz predpisov o davčnem postopku.
OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČEVANJA NADOMESTILA ZA FIZIČNE OSEBE
(1) Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko mestni svet zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne nesreče.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na pristojni občinski upravni organ.
OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČEVANJA NADOMESTILA ZA PRAVNE SUBJEKTE IN PODJETNIKE POSAMEZNIKE
(1) Nadomestilo se ne plačuje od športnih objektov, ki so določeni z občinskim predpisom kot javni športni objekti občinskega pomena v Mestni občini Celje. Navedena oprostitev ne velja za izvajanje dejavnosti, ki niso športna dejavnost, če se izvajajo v okviru prej navedenih športnih objektov.
(2) Za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo dejavnost D po tem odloku, se lahko seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 10. in 11. člena tega odloka, pomnoži s količnikom:
– 0,975 če so zaposlili od 1 do 4 delavcev,
– 0,95 če so zaposlili od 5 do 20 delavcev,
– 0,90 če so zaposlili 21 do 100 delavcev,
– 0,85 če so zaposlili 101 do 500 delavcev,
– 0,75 če so zaposlili več kot 500 delavcev.
(3) Zmanjšanje nadomestila iz prve alineje se upošteva samo za mikro, mala in srednja velika podjetja (MSP) iz člena 2 Priloge k Priporočilu 2003/361/Evropske Komisije.
(4) Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na pristojni upravni organ.
(5) Zmanjšanje nadomestila se upošteva v tekočem letu, če je zavezanec vložil vlogo najkasneje v roku, ki ga določajo predpisi o davčnem postopku za posredovanje podatkov davčnemu organu za odmero nadomestila oziroma 30 dni pred izdajo vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila in velja za obdobje dveh let. Zmanjšanje nadomestila se upošteva, če zavezanec ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena za obdobje dveh let, v katerih traja znižanje nadomestila. V primeru, da zavezanec število delavcev v tem obdobju zmanjša, davčni organ na predlog pristojnega občinskega organa odmeri zavezancu sorazmerno razliko nadomestila obrestovano po predpisih o davčnem postopku.
(6) Vloga, ki je vložena po roku iz prejšnjega odstavka, se upošteva pri izdaji odmerne odločbe za naslednjo leto, če zavezanec do izdaje nove odločbe v enem letu po vložitvi zahtevka ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena.
(7) Kot dokazilo o novi zaposlitvi se šteje zaposlitev registriranega iskalca zaposlitve za nedoločen čas.
(8) Za oprostitev zaradi elementarnih nesreč se smiselno uporabljajo določila zadnjih dveh odstavkov iz prejšnjega člena tega odloka.
NASTANEK OBVEZNOSTI IN SPREMEMBE PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA
(1) Davčna obveznost za nadomestilo nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti ali drug pravni akt, ki izkazuje pravico uporabe stavbnega zemljišča.
(2) Zavezanec za nadomestilo mora vložiti napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri pristojnem občinskem organu Mestne občine Celje.
(3) Zavezanec je dolžan v roku 15 napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višini davčne obveznosti.
(4) Nastanek ali prenehanje oziroma sprememba podatkov, ki vplivajo na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe. Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo od 1. 1. naslednjega leta dalje.
(5) V kolikor se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.
POSEBNE DOLOČBE GLEDE PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.
(2) Za primere, ko zavezanec ni določljiv, ni znan ali ne izvršuje svoje obveznosti po tem odloku, za njega solidarno odgovarja lastnik.
(3) Kot podatek o uporabniku nepremičnine, ki ni njen lastnik, je pa zavezanec za plačilo nadomestila, se v seznamu upoštevajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki imajo v stavbi ali delu stavbe prijavljeno prebivališče oziroma sedež pravne osebe (podatek AJPES).
(4) Če v zemljiški knjigi ni podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe oziroma lastniku parcele, ali če sta podatek o lastniku parcele iz zemljiške knjige in podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe v katastru stavb različna, ali če je lastnik parcele ali stavbe ali dela stavbe neznan ali je neznano prebivališče lastnika oziroma sedež pravne osebe, lahko upravni organ po uradni dolžnosti določi podatek o lastniku nepremičnine v evidenci nadomestila za namene odmere nadomestila na podlagi podatkov iz javnih in drugih zbirk podatkov oziroma na podlagi terenskega ogleda.
(5) Za primere dvoma določitve ostalih poslovnih površin, se te površine ugotavljajo v posebnem ugotovitvenem postopku, ki ga vodi pristojen upravni organ. Za ta namen pošlje pristojni upravni organ zavezancu napoved za odmero nadomestila s podatki, ki jih je ugotovil na podlagi podatkov iz predzadnjega odstavka 3. člena tega odloka. Zavezanec ima pravico podati pritožbo na podatke, upravni organ pa odloči o pritožbi po pravilih splošnega upravnega postopka.
INŠPEKCIJSKI IN STROKOVNI NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA
Inšpekcijski in strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni upravni organ in občinski inšpektorat Mestne občine Celje. Župan lahko s pogodbo pooblasti zunanjega izvajalca za inšpekcijski ali strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(1) Z globo 850,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne vloži prijave za nadomestilo (drugi in tretji odstavek 14. člena tega odloka) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke.
(2) Z globo 650,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 250,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 250,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 61/06, 138/06, 39/09, 90/11 in 99/12).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2017.
Št. 0301-1/2016-JT
Celje, dne 20. decembra 2016
Bojan Šrot l.r.
