Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12, in 14/15 – ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14 in 54/15), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 5. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Luče in o izvajanju gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 53/05, 1/09) in 17. člena Statuta Občine Luče (Uradni list RS, št. 60/11) je Občinski svet Občine Luče na 13. redni seji dne 21. 11. 2016 sprejel
o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Luče
Ta odlok opredeljuje način izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Luče (v nadaljevanju: javna služba) ter predstavlja koncesijski akt, s katerim se sprejema odločitev o ugotovitvi javnega interesa za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Ta odlok določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,
– vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje, izvajanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– javna pooblastila koncesionarju,
– splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
– vrsto in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– vire financiranja gospodarske javne službe,
– način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za predčasno prenehanje izvrševanja gospodarske javne službe,
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
– druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe,
– kazenske določbe in
– prehodne in končne določbe.
Cilji javne službe po tem odloku so:
– povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavljati (omogočati) dostop do storitev javne službe,
– dosegati cilje republiških operativnih programov s področja varstva okolja,
– zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju s komunalnimi odpadki,
– zagotavljati načelo, da stroške ravnanja s komunalnimi odpadki plača njihov povzročitelj in
– zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
(enotnost koncesijskega razmerja)
V Občini Luče se dejavnost iz 1. člena izvaja enotno s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju).
(subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki)
Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Občina Luče (v nadaljevanju: občina, koncedent),
2. izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Luče (v nadaljevanju: izvajalec, koncesionar),
3. povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj),
4. imetniki komunalnih odpadkov na območju občine.
(opredelitev ključnih pojmov)
Poleg pomenov, določenih v Zakonu o varstvu okolja, Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Uredbi o odpadkih, Uredbi o odlagališčih odpadkov, Zakonu o gospodarskih javnih službah, imajo pojmi uporabljeni v tem odloku naslednji pomen:
– odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči in je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja uvrščen v eno od skupin odpadkov, klasifikacijskega seznama predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki;
– komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti, ki nastajajo na območju občine in so določeni s predpisom o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju odpadki);
– ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju;
– obdelava odpadkov je predelava ali odstranjevanje odpadkov, kar je v s skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
– predelava odpadkov so postopki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki in drugi postopki z namenom koristne uporabe odpadkov in njihovih sestavin. Predelava odpadkov je tudi njihova priprava za ponovno uporabo, recikliranje snovi v odpadkih, njihov sežig ali sosežig z energetsko izrabo (npr. sortiranje) in predelava odpadkov v gorivo;
– odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki in vsi drugi postopki priprave za odstranjevanje odpadkov, katerih ni mogoče predelati;
– odlagališče odpadkov je naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo;
– center je regijski center za ravnanje z odpadki;
– gospodarska javna služba oziroma javna služba sta obvezni občinski gospodarski javni službi iz prvega odstavka 1. člena tega odloka;
– koncesija je koncesija za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 1. člena tega odloka;
– koncedent je Občina Luče;
– občinski svet je Občinski svet Občine Luče;
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« na celotnem območju izvajanja koncesije in ki izvaja obvezni občinski gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka na podlagi podeljene koncesije;
– izvajalec javne službe je koncesionar po tem odloku;
– koncesijsko območje je območje izvajanja koncesije opredeljeno s 14. členom tega odloka.
(hierarhija pravnih aktov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni predpisi s področja varstva okolja.
Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik o odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v centru za ravnanje z odpadki (v nadaljevanju: Pravilnik) na predlog župana. Obrazložen osnutek pravilnika iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo župana pripraviti izvajalec. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja ločenih frakcij, kompostiranja bioloških odpadkov in obdelave pred odlaganjem ter drugih načinov predelave;
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka;
– podrobnejšo vsebino katastra izvajalca, evidenc in zbirk podatkov po tem odloku ter načinu vodenja le-teh;
– druge sestavine, določene s tem odlokom;
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano, s predpisi usklajeno ter nemoteno delovanje javne službe.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora biti tekoče usklajevan s spremembami iz tehnološkega, kulturnega in sociološkega značaja ter drugimi dogajanji v prostoru.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Občina zagotavlja izvajanje javne službe z izvajalcem na podlagi podeljene koncesije. Koncesija se podeli v skladu s koncesijskim aktom Občine Luče.
Javna služba se zagotavlja za vse odpadke z območja občine, ki so v skladu z občinskim predpisom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov namenjeni odlaganju ali drugi obliki odstranjevanja. Javna služba se zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe ter koncesijske pogodbe.
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena v svojem imenu in za svoj račun.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki jih občina ne prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava. Občinska uprava skrbi za koordinacijo aktivnosti med občino in izvajalcem.
III. VSEBINA IN PREDMET KONCESIJE TER OBMOČJE IZVAJANJA
Občina Luče skladno s 149. členom Zakona o varstvu okolja, 5. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Luče ter s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za zagotavljanje obvezne občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« v obliki koncesije storitve.
(predmet koncesijskega razmerja)
V okviru storitev občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« koncesionar na podlagi tega odloka ter v skladu z obstoječo zakonodajo, zlasti pa Uredbo o odpadkih in Uredbo o odlagališčih odpadkov, zagotavlja:
a) obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, ki zajema predvsem:
– izvajanje ustreznih fizikalnih, termičnih, kemičnih ali bioloških postopkov pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, z namenom, da se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo;
– sortiranje odpadkov;
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov;
– obdelavo komunalnih odpadkov v obliki kompostiranja – predvsem bioloških odpadkov;
– mehansko biološko obdelavo komunalnih odpadkov;
– oddajanje ločenih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi;
– reciklažo, trženje ali ponovno uporabo (predelavo) ločenih frakcij;
– pripravo komunalnih odpadkov za termično obdelavo;
– oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
b) storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki zajema predvsem:
– tehtanje, kontrolo, preverjanje in prevzem nenevarnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje odlagališča,
– redno vzdrževanje in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav ter izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo,
– prekrivanje odlagalne površine telesa odlagališča,
– zagotavljanje obratovalnega monitoringa v skladu z veljavno zakonodajo,
– razvrščanje, izločanje, obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov, gradbenih odpadkov nevarnih frakcij, kuhinjskih biorazgradljivih odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov,
– zagotavljanje predelave odpadkov v skladu z 22. členom Uredbe o odpadkih,
– zagotavljanje odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov v skladu s 23. členom Uredbe o odpadkih,
– redno vzdrževanje objektov in naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov,
– zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov,
– zagotavljanje obratovalnega monitoringa objektov za odstranjevanje odpadkov,
– zagotavljanje obdelave odpadkov v skladu z 22. členom Uredbe o odpadkih,
– odlaganje preostankov obdelanih komunalnih odpadkov,
– začasno skladiščenje, predhodno skladiščenje in skladiščenje odpadkov v skladu z 19. členom Uredbe o odpadkih,
– skladiščenje določenih nevarnih odpadkov v skladišču nevarnih odpadkov za določen čas in njihova oddaja v uničenje in nadaljnjo obdelavo,
– shranjevanje in označevanje odpadkov v skladu z 20. členom Uredbe o odpadkih,
– izvajanje ukrepov in nalog za zmanjševanje količin odlaganja biorazgradljivih odpadkov in za zajem odlagališčnih plinov,
– pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje,
– izdelovati letne in dolgoročne programe ravnanja z odpadki ter jih posredovati občini v obravnavo in sprejem,
– vodenje evidenc, pripravo poročil ter poročanje pristojnim službam,
– poročati koncedentu o izvajanju javne službe,
– pripravo ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje.
c) druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe, ki zajemajo predvsem:
– izdelavo letnih in dolgoročnih načrtov ravnanja z odpadki,
– poročanje koncedentu o izvajanju javne službe,
– redno in pravočasno obveščanje uporabnikov storitev javne službe o posameznih aktivnostih izvajanja javne službe,
– oblikovanje predlogov cen oziroma sprememb tarifnih postavk javne službe,
– obračun storitev javne službe,
– vodenje evidenc in evidenčnih listov za odpadke v skladu s 25. in 26. členom Uredbe o odpadkih,
– vodenje katastra gospodarske infrastrukture,
– zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim službam ter objavljanje podatkov,
– obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe,
– omogočanje nemotenega nadzora nad izvajanjem javne službe,
– pripravo ukrepov po morebitnem zaprtju odlagališča.
Storitve obvezne gospodarske lokalne javne službe se izvajajo skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov«.
Pri izvajanju javne službe mora koncesionar upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki, kakor je opredeljena v področni zakonodaji, zlasti pa v Uredbi o odpadkih.
Podrobnejša vsebina storitev javne službe se za posamezno koledarsko leto določi z Letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Luče (v nadaljevanju: letni program).
(območje izvajanja koncesije)
Javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Gornji Grad, Občine Ljubno, Občine Luče, Občine Nazarje, Občine Solčava.
(izključne pravice koncesionarja)
Koncesionar bo na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe pridobil na območju izvajanja javne službe iz 14. člena tega odloka:
– izključno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljati javno službo, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je podelitev koncesije za izvajanje javne službe ob upoštevanju določil Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
S koncesijsko pogodbo se podrobneje opredelijo tudi obveznosti koncesionarja glede vzdrževanja objektov in naprave koncesije in plačila najemnine.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(zagotavljanje pogojev za izvajanje javnih služb)
Za zagotavljanje javne službe mora občina zagotoviti:
– izvajanje javne službe v skladu s predpisi,
– cene storitev, ki bodo zagotavljale ob normalnem poslovanju ustrezen obseg in kvaliteto storitev javne službe,
– prostor za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov, v kolikor ga v skladu z dogovorom ne zagotavlja izvajalec,
– nadzor nad izvajanjem javne službe.
(način izvajanja javnih služb)
Izvajalec mora zagotoviti obdelavo prevzetih odpadkov, na način in pod pogoji, da jih obdela sam, odda predelovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov ali proda trgovcu odpadkov tako, da trgovec postane njihov imetnik. Pri obdelavi ali oddaji odpadkov v obdelavo mora izvajalec upoštevati, da:
– ima predelava odpadkov prednost pred njihovim odstranjevanjem,
– ima priprava odpadkov za ponovno uporabo prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave,
– imata sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjujeta okolje manj od drugih postopkov predelave in
– je potrebno odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, odstraniti, pri čemer je odlaganje najslabša možnost, zato je dovoljeno odlaganje samo obdelanih odpadkov, v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
Izvajalec mora obdelavo odpadkov zagotoviti v okviru postopkov predelave odpadkov (postopki R) in odstranjevanja odpadkov (postopki D), v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI KONCEDENTA, KONCESIONARJA IN UPORABNIKOV
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine Luče;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(obveznosti koncesionarja)
Poglavitna obveznost koncesionarja je, da je odgovoren za izvajanje storitev in nalog, ki so predmet koncesije s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Obveznosti koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe so opredeljene v veljavni področni zakonodaji, predvsem v Uredbi o odpadkih ter Uredbi o odlagališčih odpadkov, predvsem pa predstavljajo sledeče naloge:
– v sodelovanju s koncedentom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami, opremo in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
– pripravljati predlog programa odlaganja odpadkov;
– izvajati kontrolo odpadkov in odvzem reprezentativnih vzorcev;
– izvajati redne preglede centra;
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– oblikovati predloge cen oziroma spremembe tarifnih postavk javne službe, uveljavljati in poročati pristojnim ministrstvom;
– pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Pravilnika iz 7. člena tega odloka;
– v sodelovanju s koncedentom sprejeti Poslovnik za obratovanje centra, in sicer v skladu z določbami tega odloka in predpisov, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe po tem odloku;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, kot je določeno v odloku o izvajanju javne službe;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih pristojnega ministrstva.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
V kolikor posamezna dolžnost ni opredeljena v zgoraj navedenih odlokih, pa je z izvajanjem predmeta koncesije bistveno ali nerazdelno povezana, ne glede na to ali izhaja iz vsakokrat veljavne zakonodaje ali iz potreb koncedenta in/ali uporabnikov, je koncesionar dolžan zagotavljati tudi te storitve v skladu z navodili koncedenta.
(odgovornost koncesionarja)
Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem nalog iz tega odloka povzročijo pri njem zaposleni ljudje koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncesionar je dolžan za navedeno odgovornost skleniti ustrezno zavarovanje.
Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire skleniti ustrezno zavarovanje za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem storitev, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog iz tega odloka povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi. Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko pogodbo.
(interventno izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, ki niso primerni za odlaganje, oziroma popraviti okvare in poškodbe na zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na objektih in napravah, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in skladiščijo nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov.
Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte predmetne javne službe odlaganja odpadkov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
(druge pravice in obveznosti)
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo s koncesijsko pogodbo.
S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
Če so odpadki, pripeljani za odlaganje na odlagališče, neustrezni in jih skladno s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov, ni dovoljeno odlagati na odlagališču ali ne ustrezajo deklariranim, jih mora izvajalec zavrniti, prevoznik ali imetnik pa jih mora odpeljati na ustrezno skladiščenje. Izvajalec lahko dovoli začasno skladiščenje zavrnjene pošiljke odpadkov na območju odlagališča največ za štiri mesece, da se dopolni ali ponovno izdela ocena odpadkov. O začasno skladiščeni oziroma zavrnjeni pošiljki odpadkov se obvesti pristojno inšpekcijsko službo. V primeru spora o ustreznosti odpadkov za odlaganje na odlagališču, o tem v upravnem postopku odloči pristojni občinski organ.
(opredelitev uporabnikov)
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so vsi povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so tudi druge pravne in fizične osebe, ki niso vključene v sistem ravnanja z odpadki v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, pa uporabljajo storitve javne službe po tem odloku (npr. lastna dostava odpadkov na odlagališče).
Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– do zagotovljenih cen storitev javne službe,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javnih služb,
– do vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju z veljavnimi predpisi in tem odlokom.
Uporabniki smejo svoje pravice uveljavljati v obsegu in na način opredeljen z veljavnimi predpisi.
Uporabniki imajo dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– pripraviti odpadke pred prepustitvijo oziroma odložitvijo skladno s tem odlokom,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
VI. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA
(vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc)
S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka.
Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb se uredi v koncesijski pogodbi.
Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Luče in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in ga je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu.
Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in v kolikor z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.
Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme se v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.
Izvajalec je dolžan voditi naslednji katastre, evidence in zbirke podatkov:
– zbirke evidenčnih listov za zavezance,
– evidenco obrazcev in ocen odpadkov ter skladno s predpisi podatke o vrsti in količini odloženih oziroma odstranjenih odpadkov,
– podatke o obdelanih odpadkih in o ločenih frakcijah, predanih pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem,
– obratovalne dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s predpisi,
– zbirke poročil o obratovalnem monitoringu,
– kataster centra,
– poročila o vseh izvedenih delih v centru,
– zbirke listin, potrebnih za napoved okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov,
– druge katastre, evidence in zbirke podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe po tem odloku.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Luče. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih brezplačno izroči v celoti v last in posest.
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti koncedentu neprekinjeno dostopna (»on-line«).
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava in/ali oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– naprava in/ali oprema s katero je bilo delo opravljeno,
– opis dela,
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
(druga javna pooblastila)
Koncedent podeljuje koncesionarju tudi naslednja javna pooblastila:
– za izdajo smernic in mnenj, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju,
– za sklepanje pogodb z uporabniki, v primerih določenih s tem odlokom in predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe,
– za posredovanje informacij osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
– do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
VII. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa, ki ga skupaj izvedejo Občina Gornji Grad, Občina Ljubno, Občina Luče, Občina Nazarje in Občina Solčava za celotno območje izvajanja koncesije opredeljeno v 14. členu tega odloka.
Javni razpis se bo izvedel po postopku s pogajanji z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani koncedenta ob uporabi določb Zakona o gospodarskih javnih službah in smiselni uporabi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Objavo v Uradnem listu Republike Slovenije izvede Občina Gornji Grad.
V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
(pogoji za izbiro koncesionarja)
Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je registriran za opravljanje koncesionirane dejavnosti;
2. da koncesionar ali vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – UPB5, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I);
3. da koncesionar ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena ZJN-2 (Uradni list RS, št. 12/13 – UPB5, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I) oziroma 81.a člena ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – ZDU-1);
4. da koncesionar na dan roka za oddajo prijav:
– ni v stečajnem postopku;
– v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 evrov ali več;
5. da koncesionar v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
6. da predloži predlog elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe, pripravljenega skladno z veljavnimi predpisi;
7. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti;
8. da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem koncesije, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi koncesije, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih in napravah koncesije iz naslova drugih nevarnostnih virov;
9. da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
10. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
11. da je predložil opis izvajanja javne službe iz katerega je razvidno, da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
12. da ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za upravljanje centra za ravnanje z odpadki in okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, ki dovoljuje tudi obdelavo odpadkov, vse v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
(merila za izbor koncesionarja)
Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor najugodnejšega kandidata. Kot merilo se uporabi najnižja ponujena cena izvajanja storitev koncesionirane javne službe.
Podrobnejšo vsebino merila za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
(pooblastilo za izvedbo javnega razpisa)
Postopek izbire koncesionarja izvede občinska uprava.
Direktor občinske uprave z odločbo odloči o izboru koncesionarja. O morebitni pritožbi zoper odločbo občinske uprave odloči župan. Odločbo o izbiri koncesionarja izdajo Občina Gornji Grad, Občina Ljubno, Občina Luče, Občina Nazarje in Občina Solčava vsaka za svoje območje izvajanja koncesije.
Koncesijsko pogodbo podpiše župan.
Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava imenujejo skupno strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima skupaj 5 članov, pri čemer vsaka občina predlaga po enega člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Član komisije lahko ima namestnika.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje občinski upravi. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire, ki ga izda občinska uprava.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ Občine Luče, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
VIII. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKE POGODBE
Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesijsko razmerje se začne izvajati z dnem prevzema koncesije, kot se določi v koncesijski pogodbi. S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
(trajanje in podaljšanje razmerja)
Koncesijsko razmerje za izvajanje storitev po tem odloku nastane in koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe, ki se vzpostavi z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
Trajanje koncesijskega razmerja je do 10. aprila 2022.
Koncesijsko razmerje se s podpisom aneksa lahko podaljša za čas izvedbe javnega razpisa za izbiro novega koncesionarja. Postopek za sklenitev aneksa se mora pričeti še v času trajanja koncesijske pogodbe.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(sprememba koncesijske pogodbe)
Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe;
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijo;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
Nedopustne so spremembe pogodbe pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava koncesije;
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence;
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji;
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije;
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji določenimi v 37. členu tega odloka.
(koncesionarjev pravni monopol)
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna.
IX. VRSTA OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe)
Izvajalec zagotavlja predelavo in odstranjevanje odpadkov z opremo in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali jih drugače zagotovi.
X. VIRI FINANCIRANJA, OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE
Izvajalec pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz naslednjih virov:
– iz plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz drugih virov.
(zavezanci za plačilo storitev javne službe)
Zavezanci za plačilo storitev javne službe po tem odloku so vse fizične in pravne osebe, ki so zavezanci za plačilo storitev javne službe zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov v skladu z občinskim odlokom, ki ureja to javno službo. Povzročiteljem, ki odpadke pripeljejo na odlagališče sami in niso vključeni v sistem storitev javne službe ravnanja z odpadki, v skladu z občinskim odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, se za storitve javne službe po tem odloku izstavi račun v skladu z veljavno tarifo.
(oblikovanje cene storitve)
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje občinskih javnih služb varstva okolja ter predpisi občine. Cene storitev javne službe so cene (tarifne postavke), na podlagi katerih izvajalec obračunava opravljene storitve njihovim uporabnikom in izvajalcem javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(izhodiščne cene in njihovo spreminjanje)
V izhodiščnih cenah iz ponudbe morajo biti definirana vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju. Izhodiščna cena mora biti pripravljena ob upoštevanju Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Izhodiščne cene in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo.
Cena storitev javne službe se usklajuje po predpisih, ki urejajo oblikovanje cen storitev izvajanja javne službe in na način kot je dogovorjen s koncesijsko pogodbo. Koncesionar mora vzpostaviti učinkovit sistem plačevanja in izterjave obračunanih storitev. Tveganje izterjave in neplačil nosi koncesionar.
Koncedent in koncesionar se lahko dogovorita za subvencioniranje stroškov izvajanja storitev javne službe iz proračuna, če je to dopustno glede na predpise, ki določajo način in metodologijo oblikovanja cen storitev javne službe.
XI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje z namenom, da zavaruje javni interes. Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje in oskrbo;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture;
– enostransko razdrtje koncesijske pogodbe;
– odvzem koncesije;
– uveljavljanje odkupne pravice in prisilen odkup.
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
XII. LETNI PROGRAMI IZVAJANJA S POROČILOM O IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE
(letni programi izvajanja javne službe z letnim poročilom)
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za prihodnje leto in ga skupaj s poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe za preteklo leto, najkasneje do 31. 3. vsakega tekočega leta predložiti koncedentu. Letni program sprejme občinski svet.
Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
– obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju ravnanja z odpadki,
– obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe s stroškovno oceno in cenikom,
– obseg in stroški zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav,
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in koncedentu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžen pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema občinski svet.
XIII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR
Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
Ob prenehanju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan brezplačno izročiti vse evidence in vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije v celoti v last in posest koncedentu.
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
Redni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in koncesijske pogodbe izvaja koncedent oziroma pristojni organ občinske uprave. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti tudi zunanjega izvajalca.
Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled infrastrukture ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje javne službe, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.
Praviloma nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni občinski organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji. Občina Luče lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti javno komunalno podjetje oziroma drugo institucijo.
Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent pisno sporočiti vzrok nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe z namenom, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe.
(prevzem objektov in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da prevzame vzpostavljene ukrepe, objekte in infrastrukturo v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti infrastrukture.
(vodenje prekrškovnih postopkov)
Za vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov za storjene prekrške zoper določbe tega odloka so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj peto stopnjo izobrazbe, za vodenje postopka in izdajo odločb o prekršku zoper določbe tega odloka pa so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Pooblaščene uradne osebe iz prejšnjega stavka morajo imeti tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po veljavnem zakonu, ki ureja prekrške in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzorujejo.
XIV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Koncesijsko razmerje redno preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba.
(sporazumna razveza koncesijske pogodbe)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar.
Koncesijska pogodba zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to s koncesijsko pogodbo, določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku in redno ne izvaja storitev iz tega odloka;
– če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki;
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega ali likvidacijskega postopka zavrnjen.
Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava, s katero ugotovi razloge za odvzem koncesije. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti na koncedenta celotno predano infrastrukturo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati nadomestilo za predčasno prenehanje koncesijske pogodbe, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedentu, ki je posledica predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe.
Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo.
Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice. Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za celotno ali del območja izvajanja koncesije.
Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
Pri prisilnem odkupu koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti odločbe o odkupu koncesije, v kateri se določita najmanj obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe koncesionar preneha opravljati naloge iz tega odloka, ki so predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka.
(načini predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe)
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku in v koncesijski pogodbi.
Koncedent v koncesijski pogodbi dodatno opredeli pogoje in način predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja, prav tako pa opredeli tudi pogoje, pod katerimi je dopustna enostranska odpoved koncesijske pogodbe s strani koncedenta.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha:
– če koncesionar javne službe ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog javne službe;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pismenem opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost prenesenih ukrepov, naprav in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.
S koncesijsko pogodbo se določi višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.
Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb koncesijske pogodbe. O vseh statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora, je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za naprave in opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
(višja sila in nepredvidljive okoliščine)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.
Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov Občinski štab za civilno zaščito.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.
O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.
V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Vse spore povezane s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe bosta stranki skušali rešiti po mirni poti.
V kolikor prizadevanja za mirno rešitev spora ne bi bila uspešna, je za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe ali v zvezi izvajanjem koncesije pristojno krajevno in stvarno pristojno sodišče.
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Luče (Uradni list RS, št. 106/09).
(pričetek veljavnosti akta)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-5/2016
Luče, dne 21. novembra 2016
Ciril Rosc l.r.
