Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11 in 73/14), določb 58. člena Zakona o izvrševanju poračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15, v nadaljevanju ZIPRS1617), določb VI. poglavja in 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl.US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZSZ), določb 218.–218.d členov Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12) je Občinski svet Občine Vipava na 20. redni seji dne 22. 12. 2016 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vipava
Ta odlok ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Vipava (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
Nadomestilo se plačuje za nezazidana in za zazidana stavbna zemljišča.
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela, ki je s prostorskim aktom namenjena za graditev objektov oziroma zemljiška parcela, za katero je izdano dokončno gradbeno dovoljenje in se še ni začelo z gradnjo objektov.
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča plačuje neposredni uporabnik. Če ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.
Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča je njegov lastnik ali najemnik oziroma zakupnik.
Za stanovanja, poslovne prostore in zemljišča v lasti Občine Vipava oziroma krajevnih skupnosti nadomestilo plačujejo najemniki.
V primeru solastništva nadomestilo plačujejo vsi solastniki oziroma tisti od solastnikov, ki nepremičnino uporablja, oziroma za katerega se solastniki dogovorijo.
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
Nadomestilo se ne plačuje v primerih, ki so določeni z zakonom.
Občina Vipava in krajevne skupnosti za zemljišča in objekte, ki jih same uporabljajo, ne plačuje nadomestila.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za:
– zazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS;
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje;
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno;
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo dejavnost.
Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Te se lahko začasno oprosti plačevanja nadomestila na podlagi zahtevka zavezanca in predložitve ustreznih dokazil.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za objekte in omrežja javne infrastrukture in za zemljiške parcele, na katerih so zgrajeni (grajeno javno dobro) ter objekte za potrebe zaščite in reševanja.
Nadomestila so na lastno zahtevo oproščeni tudi občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. Oprostitev traja pet let in se uvede na zahtevo občana.
Pravico do oprostitve plačevanja nadomestila zavezanci uveljavljajo z zahtevkom na občinsko upravo. Zahtevku za oprostitev nadomestila zavezanci priložijo ustrezna dokazila, ki potrjujejo njihovo upravičenost do oprostitve. Občinska uprava z odločbo odloči o zahtevku o oprostitvi plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zoper odločbo občinske uprave pa lahko zavezanec vloži pritožbo na župana.
Odločitev župana je dokončna.
IV. OSNOVA ZA ODMERO NADOMESTILA
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za:
1. Nezazidano stavbno zemljišče:
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljišča, ki je s prostorskim aktom namenjeno gradnji stanovanjskih in poslovnih stavb. Za nezazidano stavbno zemljišče se šteje zemljišče, katerega površina je enaka ali večja od 500 m2. V primeru dveh ali več sosednjih zemljišč istega lastnika oziroma lastnikov se kot zemljišče šteje skupna površina zemljišč istega lastnika oziroma lastnikov.
V osnovo za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se ne vštevajo tista zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča zaradi oblike oziroma reliefnih značilnosti zemljišča; omejitev zaradi poteka infrastrukture; zemljišča, ki nimajo urejenega dostopa do javne ceste ter drugih določil vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
2. Zazidano stavbno zemljišče:
– Stanovanjske površine, v katere spada čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shramb in drugih zaprtih prostorov v stanovanju ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
– Poslovne površine, v katere spada čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
– Kot poslovne površine se določijo tudi površine zemljišč – zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot samostojne oziroma spremljevalne površine namenjene poslovni dejavnosti, kot so:
– odprta skladišča, interna parkirišča, delovna dvorišča, delavnice na prostem;
– javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski, ipd. za katere se ne plačujejo druga nadomestila za uporabo javnih površin;
– urejene športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti (vse površine, namenjene tej dejavnosti, vključno s površinami spremljajočih objektov);
– začasna odlagališča materiala in odpadkov na prostem;
– funkcionalne površine za obratovanje bencinskih servisov;
– površine zemljišč, na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave oglaševanja (upošteva se tlorisna velikost temelja v stiku z zemljiščem);
– površine, na katerih so grajeni objekti za proizvodnjo in distribucijo električne energije, ki po predpisih niso objekti gospodarske javne infrastrukture;
– druge podobne zunanje površine, na katerih so zgrajeni gradbeno inženirskimi objekti, in služijo za opravljanje poslovne dejavnosti.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske in poslovne površine ne glede na to, ali se površine dejansko uporabljajo ali ne. V kolikor se površine dejansko ne uporabljajo, se upošteva tista uporaba oziroma dejavnost, ki so jo imele površine pred opustitvijo dejavnosti oziroma uporabe.
Pri odmeri nadomestila se v primeru gradnje in spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja, in predstavljajo bodoče stanje (gradbena dela, ki predstavljajo spremembo neto tlorisne površine objekta), do tedaj, ko se stavba (ali njeni stavbni deli) evidentira v uradnih evidencah, katere vodi Geodetska uprava RS. Zavezanci so dolžni sami ali na poziv občinske uprave Občine Vipava javiti pričetek gradnje.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri glede na uporabo ali namembnost.
Poslovne površine so vse površine, ki jih pravne ali fizične osebe uporabljajo v gospodarske in negospodarske namene.
Mesečna višina nadomestila je odvisna od osnove (cone in namembnosti) za odmero nadomestila, stopnje opremljenosti zemljišča s komunalnimi objekti in napravami, izražene z določenim številom točk in vrednosti točke.
Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se skupno število točk, po merilih 10. in 11. člena, pomnoži s površino stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za nepokrite poslovne površine znaša vrednost točke 50 % vrednosti točke iz 13. člena tega odloka.
Glede na cono, namembnost ter smotrno uporabo se stavbno zemljišče točkuje z naslednjim številom točk:
Namen uporabe oziroma vrsta dejavnosti
Cona: | I. | II. | III. |
A) Stanovanjske površine |
1. stanovanja, stanovanjske hiše in počitniški objekti | 40 | 20 | 8 |
|
B) Poslovne površine | | |
1. zavodi, društva, družbene dejavnosti in druge negospodarske dejavnosti | 250 | 200 | 180 |
2. ostale gospodarske dejavnosti | 450 | 350 | 250 |
3. finančno poslovanje, zavarovalnice, pošta | 1000 | 800 | 600 |
|
C) Nezazidana stavbna zemljišča | |
1. za stanovanjsko izgradnjo | 20 | 18 | 16 |
2. za poslovno izgradnjo | 30 | 25 | 20 |
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe se točkuje glede na prisotno število teh objektov in naprav v območju oziroma glede na obstoj možnosti priključitve na te objekte.
Za obstoj možnosti priključitve na komunalne objekte in naprave, oddaljene več kot 100 m od stavbnega zemljišča- parcele ali skupine parcel, ki sestavljajo eno celoto, se ne plačuje nadomestila.
Pri opremljenosti s kanalizacijskim omrežjem se upoštevajo kriteriji iz Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda (Uradni list RS, št. 39/10).
Šteje se, da ima območje popolno komunalno opremljenost, če je v območju:
– omrežje javnih cest,
– kanalizacijsko omrežje,
– javno vodovodno omrežje,
– električno omrežje,
– telefonsko omrežje,
– plinovodno omrežje.
Za stopnje komunalne opremljenosti se točkuje dejansko število prisotnih komunalnih objektov in naprav iz tretjega odstavka tega člena, in sicer po 25 točk za vsako vrsto.
Območja, ki niso opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem, se ne točkujejo in se od takih zemljišč ne plačuje nadomestila.
Cone iz 10. člena obsegajo:
I. cona: ureditveno območje Vipava
II. cona: ureditveno območje naselij Podnanos, Vrhpolje, Duplje, Zemono, Slap, Gradišče pri Vipavi, Lože, Manče, Goče, Erzelj, Podraga, Poreče, Podbreg, Orehovica, Hrašče, Podgrič, Lozice in Sanabor;
III. cona: ureditveno območje naselja Nanos.
Mesečna vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2017 znaša 0,0001878 EUR.
Vrednost točke za vsa nadaljnja leta se revalorizira na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin. Valorizirano vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi župan s sklepom.
Občinska uprava Občine Vipava določi, na podlagi uradnih podatkov, osnovo in stopnjo obremenitve posameznih zavezancev, pristojni finančni organ pa z odločbo zavezancem odmeri višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Površino objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča se določi skladno s podatki Zemljiškega katastra, Katastra stavb in Registra nepremičnin, ki jih vodi Geodetska uprava RS.
Zavezanci so dolžni občinski upravi Občine Vipava na njen poziv sporočiti podatke, na podlagi katerih se ugotavlja osnovo in stopnjo obremenitve, v roku enega meseca po nastanku pa tudi vsako spremembo površine stavb in njihove namembnosti ter spremembo uporabniškega ali lastniškega stanja nad nepremičnino, ki je obremenjena z nadomestilom.
V primeru, da zavezanec občinski upravi ne sporoči podatkov potrebnih za izračun višine nadomestila, se pri odmeri nadomestila upoštevajo podatki iz razpoložljivih uradnih evidenc.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega obračuna, po katerem je bila sprememba sporočena.
Občinska uprava Občine Vipava je dolžna vzpostaviti uradno evidenco tistih podatkov, na podlagi katerih se ugotavlja osnovo in stopnjo obremenitve. Evidenco lahko občinska uprava sama spreminja in dopolnjuje, in sicer na podlagi podatkov iz uradnih in drugih javno dostopnih evidenc, iz katerih črpa podatke za potrebe odmere nadomestila.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja medobčinska inšpekcija v sodelovanju z občinsko upravo Občine Vipava.
Z denarno kaznijo 1.700,00 EUR se kaznuje za prekršek pravno osebo ali podjetnika posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če občinski upravi na njeno zahtevo ne sporoči podatkov ali če sporoči netočne podatke, na podlagi katerih se ugotavlja osnovo in stopnjo obremenitve posameznega zavezanca (15. člen);
2. če občinski upravi v določenem roku ne sporoči nastale spremembe (15. člen) ali če sporoči netočne podatke.
Z denarno kaznijo 170,00 EUR se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 170,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznika, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 117/03, 128/04, 114/06, 73/14 in 101/15).
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2017 dalje.
Št. 007-6/2016-1
Vipava, dne 22. decembra 2016
mag. Ivan Princes l.r.
