Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – Odl. US, 29/95 – ZPDF in 44/97 – ZSZ) in 29. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 16. redni seji dne 22. decembra 2016 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žalec
S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
– predmet odmere nadomestila,
– zavezanca za plačilo nadomestila,
– zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
– merila za določitev višine nadomestila,
– merila za oprostitve plačila nadomestila,
– kazenske določbe.
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. zavezanec je fizična ali pravna oseba, ki je plačnik nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
2. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki neposredno uporablja nepremičnino;
3. ostala poslovna površina je spremljevalna površina za opravljanje poslovne dejavnosti;
4. zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami;
5. zemljišča, neprimerna za gradnjo so tista, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev:
– so pozidana s stavbami, ki imajo dejansko rabo s šifro iz štirinajstega odstavka 5. člena Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 95/11, 41/14) ali z objekti gospodarske javne infrastrukture,
– na katerih zaradi naravnih ali zaradi drugih omejitev v prostoru gradnja stavb ni možna,
– na katerih v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji iz občinskega prostorskega načrta ali v skladu z merili in pogoji iz prostorskih ureditvenih pogojev gradnja stavb ni dopustna, oziroma so zemljišča, na katerih v skladu s sprejetim občinskim podrobnim prostorskim načrtom na podlagi zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, ali občinskim lokacijskim načrtom na podlagi zakona, ki ureja prostor, ali zazidalnim načrtom oziroma ureditvenim načrtom na podlagi zakona, ki je urejal naselja in druge posege v prostor, gradnja stavb ni predvidena,
– se urejajo z občinskim prostorskim načrtom ali s prostorskimi ureditvenimi pogoji in so na njih uveljavljeni pravni režimi, ki se nanašajo na varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisa vzpostavljen poseben pravni režim, tako da gradnja stavb na njih trajno ali začasno ni možna,
– na katerih je v skladu z občinskim prostorskim načrtom ali s prostorskimi ureditvenimi pogoji predvidena gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture,
– za katera je predvidena izdelava podrobnega prostorskega akta, pa le-ta še ni sprejet, ali
– na katerih veljajo začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora;
6. gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je predviden objekt in na katerih so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
7. zazidana stavbna zemljišča so tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, so do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče;
8. nezazidana stavbna zemljišča so tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tudi zemljišča za gradnjo stavb, ki so parcele ali deli parcel in niso izločena kot zemljišča, ki niso primerna za gradnjo stavb;
9. zapuščen objekt je objekt, ki je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki je nenaseljen in v katerem se ne opravlja poslovna dejavnost.
(predmet odmere nadomestila)
(1) Na območju Občine Žalec se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča znotraj meje, določene s prostorskimi akti Občine Žalec, na območjih krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovlje, Griže, Levec, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje in Mestne skupnosti Žalec.
(2) Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
(3) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.
(4) Obveznost plačila nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini. Občina nato za predmetno zemljišče uvede postopek odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če to zemljišče leži na območju, za katerega je takšno nadomestilo določeno.
V kolikor se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se gradnja legalizira, se le-ta ne šteje za novo gradnjo in se zanjo z odmero nadomestila nadaljuje.
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan je zavezanec za plačilo lastnik.
(2) Uporabnik se določi na podlagi:
a. najemne pogodbe;
b. dokazila o ustanovitvi stavbne pravice ali služnostne pravice;
c. izjave zavezanca, ki prevzema obveznost plačila oziroma dogovora souporabnikov oziroma solastnikov;
d. dogovora med lastnikom in uporabnikom.
(3) V primeru več souporabnikov je zavezanec za plačilo nadomestila tisti, za katerega se souporabniki dogovorijo ter predložijo dogovor ali izjavo. V kolikor se souporabniki ne dogovorijo, se nadomestilo odmeri vsakemu souporabniku sorazmerno.
(4) V primeru solastništva je zavezanec za plačilo nadomestila tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik oziroma tisti, za katerega se solastniki tako dogovorijo ter predložijo pisni dogovor oziroma pisno izjavo solastnika, ki prevzema celotno plačilo obveznosti. V kolikor se lastniki ne dogovorijo, se nadomestilo odmeri vsakemu solastniku sorazmerno z njegovim lastniškim deležem.
II. DOLOČITEV POVRŠIN ZA ODMERO NADOMESTILA
(določitev površin za zazidano stavbno zemljišče)
(1) Za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih objektih neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov posameznega dela stanovanjskega namena, določena v skladu s standardom SIST ISO: 9836 ter neto tlorisna površina prostostoječih garaž;
2. pri poslovnih prostorih neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, določena v skladu s standardom SIST ISO: 9836.
Osnova za določitev površin zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo podatki iz uradnih evidenc oziroma podatki iz dokončnih gradbenih dovoljenj, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
(2) Za določitev površin za odmero nadomestila za ostale poslovne površine se upoštevajo:
– nepokrita in pokrita parkirišča, skladišča in dvorišča,
– zunanje manipulativne in prodajne površine,
– delavnice na prostem,
– odprte športno rekreacijske površine namenjene pridobitni dejavnosti,
– javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti (gostinske terase in plesišča, kioski, samostojne stojnice, razstave in sejmi, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu),
– objekti za poslovne dejavnosti (pisarne, skladišča) in druge utrjene površine (ceste, odprta skladišča ipd.), ki so funkcionalno povezani s kamnolomi, glinokopi in peskokopi,
– površine, namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, nasipov zemlje ter mineralnih surovin,
– površine za obratovanje bencinskih servisov (celotna gradbena parcela) ter
– druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Osnova za določitev površin pri ostalih poslovnih površinah so:
– veljavni predpisi za evidentiranje dejanske rabe zemljišč,
– uradne evidence,
– tlorisne projekcije površine zemljišč ali
– poseben ugotovitveni postopek.
(3) V kolikor se ugotovi, da se za ostale poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta.
(4) Določila tega člena se uporabljajo tudi za določitev površine za odmero nadomestila za nelegalno zgrajene objekte.
(določitev površin za nezazidano stavbno zemljišče)
(1) Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva velikost zemljiške parcele, namenjene gradnji, na kateri še ni zgrajen objekt in za katero je z veljavnim izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je namenjena gradnji stanovanjskega ali poslovnega objekta, ki ni namenjen za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2) Zemljiška parcela iz prejšnjega odstavka tega člena se določa na podlagi enega od naslednjih kriterijev:
– določil izvedbenih prostorskih aktov,
– zemljiškega katastra in ostalih uradnih evidenc, iz katerih je razvidna površina zemljiške parcele.
(3) V primeru, ko je na zemljiški parceli objekt, ki še nima določene zemljiške parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba, z dodano površino 1,5 površine stavbišča, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
– lega zemljišča,
– namembnost zemljišča,
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture (v nadaljevanju: komunalna opremljenost),
– motnje pri uporabi stanovanjskega prostora.
(1) Glede na lego in pridobitno ugodno lokacijo se stavbno zemljišča uvršča v tri območja, in sicer v:
1. I. območje se uvrščajo stavbna zemljišča na območju mesta Žalec med obvoznico, Celjsko cesto in Cesto ob železnici na vzhodu, razbremenilnim kanalom na jugu, zemljišča ob Ulici Savinjske čete in Kajuhovi ulici do Ceste Žalskega tabora, zemljišča med Cesto Žalskega tabora in Cesto na Vrbje do železnice in zemljišča ob železnici do severne obvoznice,
2. II. območje se uvrščajo stavbna zemljišča naselij ali delov naselij: Levec, Drešinja vas, Petrovče, Dobriša vas, Arja vas, Vrbje, Zgornje in Spodnje Roje, Ložnica pri Žalcu, Gotovlje, Podlog, Šempeter, Zgornje in Spodnje Grušovlje, na območju med reko Savinjo na jugu, mejo z Občino Polzela na zahodu, lokalno cesto mimo RTP Podlog do avtoceste in po njej do meje z Občino Celje na vzhodu, razen zemljišč iz 1. točke tega člena,
3. III. območje se uvrščajo stavbna zemljišča preostalih naselij ali delov naselij v Občini Žalec izven območij, opredeljenih v 1. in 2. točki tega člena.
(2) Območja naselij iz prejšnjega odstavka so prikazana na pregledni karti »Pregledna karta območij odmere nadomestila« (M 1:10 000), ki je sestavni del odloka in je na vpogled na spletni strani Občine Žalec.
(namembnost stavbnega zemljišča)
Namembnost stavbnega zemljišča se določi glede na:
1. stanovanjski namen,
2. poslovni namen.
(ovrednotenje lege in namembnosti stavbnega zemljišča)
(1) Lega, namembnost oziroma druge karakteristike stavbnega zemljišča se ovrednotijo na naslednji način:
| Lega zemljišča (število točk) |
l. območje | ll. območje | lll. območje |
1. stanovanjske površine objekta | 30 | 20 | 10 |
2. poslovne površine objekta | 140 | 120 | 100 |
3. ostale poslovne površine | 140 | 120 | 100 |
4. zapuščen objekt | 80 | 60 | 40 |
5. nezazidana stavbna zemljišča – stanovanjski namen | 30 | 20 | 10 |
6. nezazidana stavbna zemljišča – poslovni namen | 140 | 120 | 100 |
(2) Kot nezazidana stavbna zemljišča se s tem členom štejejo tista zemljišča na katerih je zagotovljena možnost izvedbe priključka na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav ter možnost dostopa na javno cesto.
(3) Šteje se, da ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na objekte in omrežja komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 100 m od njihovega sekundarnega omrežja oziroma objekta ali naprave.
(komunalna opremljenost stavbnega zemljišča)
(1) Komunalna opremljenost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Vrsta opremljenosti | Merila za določitev opremljenosti stavbnega zemljišča | Število točk |
1. asfaltna cesta (asfalt, beton, tlaki, pločnik) | lastni makadamski dovoz se ne upošteva kot neasfaltiran dovoz | 41 |
2. makadamska cesta | | 23 |
3. vodovod | | 10 |
4. elektrika | | 10 |
5. kanalizacija | | 13 |
6. javna razsvetljava | rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 100 m od javne razsvetljave | 10 |
7. javne zelene površine | ob večstanovanjskih objektih | 5 |
8. javna parkirišča | ob večstanovanjskih objektih, ki nimajo zagotovljenih lastnih parkirišč, rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 100 m od parkirišča | 10 |
(2) V primeru spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki upravljavca objekta ali naprave.
(3) Stopnja komunalne opremljenosti po tem členu se določa na podlagi pridobljenih baz podatkov upravljavcev posamezne komunalne opreme.
(motnje pri uporabi stanovanjskega prostora)
Za motnje pri uporabi stanovanjskega prostora se zaradi hrupa zniža skupno število točk za:
Vrsta motnje | Odstotek |
hrup v štiridesetmetrskem pasu ob železniški progi Celje–Velenje | 10 % |
(1) Višina nadomestila za kvadratni meter zazidanega stavbnega zemljišča se določi kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10., 11. in 12. člena tega odloka,
– površine, ugotovljene v skladu s 5. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila, določene v skladu z 22. členom tega odloka.
Nadomestilo = skupno število točk x površina x vrednost točke
(2) Višina nadomestila za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča in za ostale poslovne površine se določi kot zmnožek:
– 50 % skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10., 11. in 12. člena tega odloka,
– površine ugotovljene v skladu s 6. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila, določene v skladu z 22. členom tega odloka.
Nadomestilo = 50 % skupnega števila točk x površina x vrednost točke
(3) Dobljena vrednost po prejšnjih dveh odstavkih tega člena predstavlja višino odmerjenega nadomestila.
(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2017 znaša 0,0048.
(2) Vrednost točke se letno valorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, v kolikor je ta večji od ena.
(uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila)
(1) Občina Žalec za namene dopolnjevanja in posodabljanja baze zavezancev za plačilo nadomestila pridobiva podatke iz uradnih evidenc.
(2) V kolikor se zavezanec s podatki iz posamezne uradne evidence ne strinja, mora predlagati vpis spremenjenih podatkov pri upravljavcu posamezne uradne evidence.
(3) V kolikor občina dvomi v pravilnost razpoložljivih podatkov na podlagi katerih je bilo odmerjeno nadomestilo, lahko uvede upravni postopek po uradni dolžnosti.
(4) Sprememba podatkov, ki vpliva na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila upošteva od prvega dne naslednjega meseca v katerem je sprememba nastala. Sprememba, nastala po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upošteva od 1. 1. naslednjega leta dalje.
(5) Če se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.
(1) Davčna obveznost za plačilo nadomestila nastane z dnem sklenjene pogodbe o prodaji, najemu, zakupu, služnosti ali na podlagi drugega pravnega akta, ki izkazuje pravico uporabe stavbnega zemljišča.
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi prijaviti uporabo stavbnega zemljišča vključno z vsemi spremembami v roku 30 dni od začetka uporabe oziroma nastanka spremembe.
Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, so prihodek proračuna Občine Žalec in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter investicije in vzdrževanje komunalne infrastrukture na območju vseh naselij v Občini Žalec.
V. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
18. člen
Nadomestilo se ne plačuje za:
– zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS ter za potrebe zaščite in reševanja;
– objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje;
– stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost;
– prostore, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti uporabljajo društva in organizacije s statusom delovanja v javnem interesu;
– objekte, v lasti Občine Žalec in njenih ožjih delov, ki so namenjeni opravljanju njihovih lastnih dejavnosti;
– objekte, namenjene opravljanju dejavnosti javnih zavodov, skladov in organizacij, katerih ustanovitelj je Občina Žalec;
– objekte gospodarske javne infrastrukture;
– kulturne spomenike državnega ali lokalnega pomena – CC-SI:1273;
– nestanovanjske kmetijske stavbe in dele enakega namena – CC-SI: 1271.
(1) Plačila nadomestila je oproščen zavezanec, ki je prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
(2) Oprostitev po prejšnjem odstavku tega člena se ne nanaša na delež ostalih solastnikov oziroma souporabnikov, ki niso oproščeni plačila po tem členu, kljub morebitnem dogovoru iz 4. člena tega odloka.
(subvencionirana neprofitna najemnina)
Najemniku stanovanja, ki je upravičen do subvencionirane neprofitne najemnine, se višina nadomestila zniža za 50 %.
(1) Zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, se na njegovo zahtevo oprosti plačila nadomestila za dobo 5 let, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačal komunalni prispevek in ima na tem naslovu stalno bivališče.
(2) Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči z dnem prijave stalnega bivališča.
(1) Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila na podlagi 19., 20. in 21. člena tega odloka z vložitvijo vloge, ki jo vloži pisno ali ustno na zapisnik za vsako koledarsko leto posebej, najkasneje do 31. januarja za tekoče leto.
(2) Zavezanec mora vlogi priložiti vso ustrezno dokumentacijo, iz katere izhaja upravičenost oprostitve.
(3) Oprostitev plačila nadomestila, vložena po roku iz prvega odstavka tega člena, se upošteva pri odmeri za tekoče leto, razen, če je odločba o oprostitvi postala pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila. V slednjem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta.
(1) Z denarno kaznijo 850 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če:
– ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma sprememb;
– na poziv pristojnega občinskega organa v roku 30 dni od poziva ne posreduje točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila;
– prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
(2) Z denarno kaznijo do 250 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo do 450 € se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo do 150 € se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2017.
(2) Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 5/04, 104/05, 124/08).
Št. 423-06-0052/2015
Žalec, dne 22. decembra 2016
Janko Kos l.r.
