Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17)
Razglašam Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. decembra 2016.
Št. 003-02-10/2016-21
Ljubljana, dne 30. decembra 2016
Borut Pahor l.r.
O UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN DRUGIH STROŠKOV DELA ZA LETO 2017 IN DRUGIH UKREPIH V JAVNEM SEKTORJU (ZUPPJS17)
1. člen
S tem zakonom se za stabilizacijo javnih financ začasno omejujejo plače, drugi stroški dela javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci) in funkcionarjev oziroma funkcionark (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) ter določajo nekateri drugi ukrepi v javnem sektorju.
(redna delovna uspešnost)
Ne glede na določbe 22. in 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2018 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
(delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2018 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.
(2) Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11, 26/12, 41/12, 90/12, 24/13, 75/13, 79/13, 108/13, 15/14, 43/14, 6/15, 57/15, 98/15 in 15/16), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2018 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 31. decembra 2018 uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu ZSPJS.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko uporabniki v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora.
(napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2017 in 2018)
(1) Ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2017 napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2017, javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2018, pa pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2018.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka javni uslužbenci in funkcionarji pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
(regres za letni dopust za leto 2017)
(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14 in 91/15) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2017, izplača regres za letni dopust, upoštevaje uvrstitev v plačni razred na zadnji dan meseca aprila 2017.
(2) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2017 uvrščeni:
– do vključno 16. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 1000 eurov;
– od 17. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 790,73 eurov;
– od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 600 eurov;
– od 51. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 500 eurov.
(3) Regres za letni dopust se javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za mesec maj 2017.
(4) Plačni razred za določitev višine regresa javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem iz tega člena je plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oziroma funkcionar na zadnji dan meseca aprila 2017. Če javni uslužbenec oziroma funkcionar na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel plačo na zadnji dan meseca aprila 2017.
(nadomestilo plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom)
(1) V letih 2017 in 2018 pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 odstotkov osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Nadomestilo plače v višini iz prejšnjega odstavka pripada v letih 2017 in 2018 tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan začetka uporabe tega zakona, določena drugače ali višina nadomestila ni določena.
(izplačevanje jubilejnih nagrad)
Zaposlenemu pripada v letih 2017 in 2018 jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
(posebna ureditev glede na 245. člen ZPIZ-2)
Ne glede na 245. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) je lahko v letu 2017 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, nižji od 240 eurov.
(prenehanje pogodbe o zaposlitvi)
(1) Javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki bi v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2, pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje v enem letu po izpolnitvi teh pogojev.
(2) Javnemu uslužbencu, ki se upokoji v roku enega leta po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, pripada ne glede na določbe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev odpravnina ob upokojitvi v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
(3) Javnemu uslužbencu, ki se ne upokoji najkasneje s prvim dnem po izteku enega leta po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena, pogodba o zaposlitvi preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca, s prvim dnem po izteku enega leta po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka. Sklep iz prejšnjega stavka mora predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca izdati v roku osmih dni pred datumom prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
(4) Delodajalec z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(omejitev števila dni letnega dopusta)
(1) Ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem pripada v letu 2017 iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se javnim uslužbencem v letu 2017 lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.
(omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb)
Uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi v letu 2017 ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v predpisih ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:
1. izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja,
2. izvajanje znanstveno raziskovalnega in drugega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,
3. izvajanje posebnih projektov in posebnih programov, če so za te projekte in programe zagotovljena dodatna sredstva,
4. izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev EU ali drugih tujih sredstev,
5. izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči,
6. izvajanje kulturnega programa v javnih zavodih s področja kulture, razen za izvajanje tistih del in nalog znotraj javnega zavoda, ki jih ima zaposleni v opisu del in nalog na svojem delovnem mestu.
(podaljšanje dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja)
Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, ki sta ga skladno z določbo 188. ali 246. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15 in 63/16 – ZDoh-2R) ali 11. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/15) sklenila delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa, se v primerih, ko delodajalec niti do izteka dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja iz objektivnih razlogov ne more organizirati delovnega procesa, lahko podaljša, vendar najdalj do 31. decembra 2017.
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2017.
Št. 110-06/16-16/15
Ljubljana, dne 22. decembra 2016
EPA 1681-VII
Primož Hainz l.r.
