Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov s področja zdravstvene dejavnosti (ZdZPZD)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov s področja zdravstvene dejavnosti (ZdZPZD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2016.
Št. 003-02-10/2016-16
Ljubljana, dne 28. decembra 2016
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOLOČENIH ZAKONOV S PODROČJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI (ZdZPZD)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2016/790 z dne 13. januarja 2016 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L št. 134 z dne 24. 5. 2016, str. 135), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES), v delu, ki se nanaša na usposabljanje za zdravstvene poklice, za katere velja avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij, znanja jezika, občasnega opravljanja zdravstvenih storitev, in sicer v določbe naslednjih zakonov:
1. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13) in
2. Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ in 40/12 – ZUJF).
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o zdravstveni dejavnosti
V Zakonu o zdravstveni dejavnosti se 24.a člen spremeni tako, da se glasi:
Zdravstveni delavec, državljan države članice Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), ki opravlja zdravstvene storitve v skladu s predpisi države sedeža (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), lahko v Republiki Sloveniji na podlagi prijave opravlja zdravstvene storitve občasno ali začasno v skladu z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2016/790 z dne 13. januarja 2016 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L št. 134 z dne 24. 5. 2016, str. 135), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES), če te niso v nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi s področja zdravstvenega varstva.
Za postopek obravnave prijave in dokazil, ki jih je treba priložiti k prijavi, se uporablja zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
Ponudnik storitev vloži prijavo za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, pred prvim opravljanjem zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitev.
Prijavi iz prejšnjega odstavka se priloži naslednja dokazila:
– potrdilo o državljanstvu ponudnika storitev;
– potrdilo, da ponudnik storitev izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev v skladu s predpisi države sedeža in da mu ob izdaji potrdila opravljanje teh storitev ni prepovedano, niti začasno;
– dokazila o poklicnih kvalifikacijah;
– potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo o tem, da ponudniku storitev niti začasno niti dokončno niso odvzete pravice do opravljanja poklica;
– izjava ponudnika storitev o znanju jezika iz 63. člena tega zakona.
Prijava iz tretjega odstavka tega člena je veljavna eno leto, po izteku tega roka pa jo mora ponudnik storitev, ki želi še naprej opravljati občasne ali začasne zdravstvene storitve v Republiki Sloveniji, podaljšati v skladu z določbami zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
Po prejemu popolne prijave iz tretjega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za zdravje, ponudnika storitev začasno, za dobo enega leta, vpiše v register iz šestega odstavka 64. člena tega zakona ali popolno prijavo pošlje zbornici ali združenju, ki ima javno pooblastilo za vodenje registra izvajalcev posamezne zdravstvene dejavnosti, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register. Začasna registracija velja za čas veljavnosti prijave ponudnika storitev.«.
24.b člen se spremeni tako, da se glasi:
Ne glede na prejšnji člen se pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicna kvalifikacija ponudnika storitev zaradi preprečitve resne škode za zdravje ali varnosti prejemnika storitev in če gre za poklic, za katerega ne velja avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
Minister, pristojen za zdravje, določi poklice, za katere se pred prvim opravljanjem storitev preverja poklicna kvalifikacija ponudnika storitev.
Preverjanje poklicnih kvalifikacij ponudnika storitev iz tega člena poteka na podlagi zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.«.
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolnikom, uporablja slovenski jezik.
Javni zdravstveni zavod, druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za posamezno delovno mesto določijo potrebno stopnjo znanja slovenskega jezika. Pri pripravi akta iz prejšnjega stavka upoštevajo:
– stopnje znanja po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira, pri čemer se kot najnižjo stopnjo znanja določi raven B2;
– zahtevnost delovnega mesta;
– pomembnost in pogostnost stikov z bolnikom;
– način dela.
Ne glede na prejšnji odstavek se za diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika (v nadaljnjem besedilu: diplomirana medicinska sestra), diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja (v nadaljnjem besedilu: diplomirana babica) in magistra oziroma magistro farmacije (v nadaljnjem besedilu: magister farmacije), ki opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolnikom, zahteva znanje slovenskega jezika na ravni C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira.
Znanje slovenskega jezika iz drugega in tretjega odstavka tega člena se preverja pri izobraževalni ustanovi, ki je na podlagi zakona, ki ureja javno rabo slovenščine, pooblaščena za preverjanje in potrjevanje znanja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena izobraževalna ustanova). Stroške preizkusa znanja slovenskega jezika krije zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec.
Pri pripravi programa preverjanja znanja slovenskega jezika za zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce, ki ga pripravi pooblaščena izobraževalna ustanova, sodeluje ministrstvo, pristojno za zdravje, ali pristojna zbornica oziroma strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona.
Znanje slovenskega jezika se dokazuje z dokazilom o zaključeni srednji šoli v slovenskem jeziku v Republiki Sloveniji ali s potrdilom pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika.
Dokazilo iz prejšnjega odstavka se predloži:
– ob prijavi na strokovni izpit;
– diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirana babica, ki ima pridobljeno poklicno kvalifikacijo v skladu s petim odstavkom 64. člena tega zakona, ob zaposlitvi;
– zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki je poklicno kvalifikacijo pridobil v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji, v postopku vpisa v register iz šestega odstavka 64. člena tega zakona pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, ali pri zbornici oziroma strokovnem združenju, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti, vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, zagotovijo, da se na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, bolniku zagotovi pravica do sporazumevanja z zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v italijanskem ali madžarskem jeziku na stopnji znanja iz drugega oziroma iz tretjega odstavka tega člena. Pravica iz prejšnjega stavka se bolniku lahko omogoči v najbližji bolnišnici, ki leži zunaj območja občin, v katerih živi avtohtona narodna skupnost, kadar na tem območju ni takšne ustanove.«.
Peti odstavek 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na prvi odstavek tega člena smejo delo v zdravstveni dejavnosti samostojno opravljati:
– diplomirana medicinska sestra in diplomirana babica, če ima zaključen ustrezen študijski program prve stopnje, ki traja najmanj tri leta, in je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, ter obsega vsaj 4.600 ur teoretičnega in kliničnega izobraževanja oziroma usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega izobraževanja predstavlja vsaj tretjino, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja,
– magister farmacije, če ima zaključen ustrezen študijski program druge stopnje, ki traja najmanj pet let, in je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, ter obsega najmanj štiri leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja oziroma usposabljanja ter najmanj šestmesečno praktično usposabljanje v lekarni ali v bolnišnici pod vodstvom farmacevtskega oddelka bolnišnice in ima opravljen strokovni izpit.«.
Za 64. členom se doda nov 64.a člen, ki se glasi:
V primeru odvzema licence zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu ministrstvo, pristojno za zdravje, kadar ni pristojne zbornice ali strokovnega združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona oziroma pristojna zbornica ali strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona, najpozneje v treh dneh od dneva dokončne oziroma pravnomočne odločitve o začasnem ali trajnem odvzemu licence, o tem prek informacijskega sistema za notranji trg, ki ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije.
V obvestilu iz prejšnjega odstavka se navedejo podatki o zdravstvenem delavcu oziroma zdravstvenem sodelavcu:
– osebno ime, naslov bivališča, datum in kraj rojstva;
– poklic;
– podatek o organu, ki je sprejel odločitev o odvzemu licence;
– obseg omejitve ali prepovedi opravljanja poklica v zdravstveni dejavnosti in
– obdobje, za katerega velja odvzem licence.
Ministrstvo, pristojno za zdravje, kadar ni pristojne zbornice ali strokovnega združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona oziroma pristojna zbornica ali strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona, nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije o ponovni podelitvi licence zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu, vključno z datumom podelitve licence.«.
Naslov VII.A poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»VII.A ZDRAVSTVENI DELAVEC OZIROMA ZDRAVSTVENI SODELAVEC, KI IMA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI EVROPSKE UNIJE, DRŽAVI EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA ALI ŠVICARSKI KONFEDERACIJI PRIDOBLJENO POKLICNO KVALIFIKACIJO«.
73.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji pridobljeno poklicno kvalifikacijo, je upravičen, da se njegova poklicna kvalifikacija prizna po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
Po priznanju poklicne kvalifikacije se zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge vpiše v register iz šestega odstavka 64. člena tega zakona.
Vloga za vpis v register zdravstvenih delavcev, ki vsebuje podatke iz osmega odstavka 64. člena tega zakona, se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, oziroma pri zbornici ali strokovnem združenju, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona.
Vlogi za vpis v register zdravstvenih delavcev se priloži:
1. potrdilo pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika v skladu s 63. členom tega zakona;
2. potrdilo pristojnega organa oziroma organizacije iz druge države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki pri predložitvi ne sme biti starejše od treh mesecev in iz katerega je razvidno:
– registracija pri pristojnem organu oziroma organizaciji;
– da ni obravnavan v postopku pred pristojnimi organi strokovnih združenj ali zbornic v zvezi z opravljanjem poklica (v nadaljnjem besedilu: disciplinski postopek), kazenskem ali drugem postopku, iz katerega izhaja prepoved opravljanja poklica oziroma je izrečena prepoved opravljanja poklica;
3. dokazilo o priznanju poklicne kvalifikacije v skladu s prvim odstavkom tega člena.
Zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki ima v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji pridobljeno poklicno kvalifikacijo za poklic, za katerega se v skladu s šestim odstavkom 64. člena tega zakona zahteva licenca, se licenca na podlagi vloge iz tretjega odstavka tega člena podeli istočasno z vpisom v register zdravstvenih delavcev, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena.
Zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu iz prvega odstavka tega člena se vpis v register oziroma podelitev licence zavrne, če je iz potrdila pristojnega organa oziroma organizacije iz druge države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije razvidno, da je obravnavan v disciplinskem, kazenskem ali drugem postopku ali če mu je bila v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji izrečena prepoved opravljanja poklica.
Minimalne pogoje usposobljenosti in pridobljenih pravic iz Direktive 2005/36/ES za poklice, za katere velja avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij, določi minister, pristojen za zdravje.
Potrdila o pridobljenih poklicnih kvalifikacijah v skladu s 64. členom tega zakona izdaja ministrstvo, pristojno za zdravje, na podlagi vloge. Pogoje izdajanja potrdil podrobneje določi minister, pristojen za zdravje.«.
2. Zakon o zdravniški službi
V Zakonu o zdravniški službi se za naslovom »I. SPLOŠNE DOLOČBE« doda nov a1. člen, ki se glasi:
Ta zakon ureja pogoje za opravljanje zdravniške službe, zasebno zdravniško službo, pravice in dolžnosti zdravnikov pri opravljanju zdravniške službe ter določa pristojnosti in naloge upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil ter v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2016/790 z dne 13. januarja 2016 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L št. 134 z dne 24. 5. 2016, str. 135), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES), v delu, ki se nanaša na usposabljanje zdravnikov, občasno opravljanje storitev in znanje jezika.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
Zdravnik, ki opravlja zdravniško službo, uporablja slovenski jezik.
Znanje slovenskega jezika se dokazuje z dokazilom o zaključeni srednji šoli v slovenskem jeziku v Republiki Sloveniji ali s potrdilom izobraževalne ustanove, ki je na podlagi zakona, ki ureja javno rabo slovenščine, pooblaščena za preverjanje in potrjevanje znanja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena izobraževalna ustanova) o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika ob prijavi na strokovni izpit.
Ne glede na prejšnji odstavek zdravnik, ki je poklicno kvalifikacijo pridobil v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji, dokazuje znanje slovenskega jezika v postopku vpisa v register zdravnikov pri zbornici.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti za posamezno delovno mesto določijo potrebno stopnjo znanja slovenskega jezika. Pri pripravi akta iz prejšnjega stavka upoštevajo:
– stopnje znanja po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira, pri čemer se kot najnižjo stopnjo znanja določi raven B2,
– zahtevnost delovnega mesta,
– način dela.
Ne glede na prejšnji odstavek se za zdravnike, ki opravljajo zdravniško službo v neposrednem stiku z bolniki, zahteva znanje slovenskega jezika na ravni C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira.
Znanje jezika iz četrtega in petega odstavka tega člena se preverja pri pooblaščeni izobraževalni ustanovi. Stroške preizkusa znanja slovenskega jezika krije zdravnik.
Pri pripravi programa preverjanja znanja slovenskega jezika za zdravnike, ki ga sprejme pooblaščena izobraževalna ustanova, sodeluje zbornica.
Izvajalci javne zdravstvene službe zagotovijo, da se na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, bolniku zagotovi pravica do sporazumevanja z zdravniki v italijanskem ali madžarskem jeziku na stopnji znanja iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena. Pravica iz prejšnjega stavka se bolniku lahko omogoči v najbližji bolnišnici, ki leži zunaj območja občin, v katerih živi avtohtona narodna skupnost, kadar na tem območju ni takšne ustanove.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
Zdravnik pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je zaključil izobraževanje na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je v Republiki Sloveniji opravil strokovni izpit ter specializacijo, ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.
Doktor dentalne medicine pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je zaključil izobraževanje na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze, ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je opravil:
– doktor dentalne medicine: pripravništvo in strokovni izpit,
– doktor dentalne medicine specialist: specializacijo ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.
Potrdila o pridobljenih kvalifikacijah iz prvega in drugega odstavka tega člena izdaja ministrstvo, pristojno za zdravje. Vrsto in postopek izdajanja potrdil podrobneje določi minister.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zdravniku oziroma doktorju dentalne medicine v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, prizna kvalifikacija, če jo je pridobil v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji v skladu z njenimi predpisi.«.
12.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Minimalne pogoje usposobljenosti in pridobljenih pravic iz Direktive 2005/36/ES za zdravnike določi minister.«.
12.b člen se spremeni tako, da se glasi:
Ne glede na določbe 10. člena tega zakona zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist, državljan države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), ki opravlja zdravstvene storitve v skladu s predpisi države sedeža (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), lahko v Republiki Sloveniji na podlagi prijave opravlja zdravstvene storitve občasno ali začasno v skladu z Direktivo 2005/36/ES, če te niso v nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi s področja zdravstvenega varstva. Za postopek obravnave prijave in dokazil, ki jih je treba priložiti k prijavi, se uporablja zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
Ponudnik storitev vloži prijavo za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, pred prvim opravljanjem zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitev.
Prijavi iz prejšnjega odstavka se priloži:
– potrdilo o državljanstvu ponudnika storitev;
– potrdilo, da ponudnik storitev izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev v skladu s predpisi države sedeža in da mu ob izdaji potrdila opravljanje teh storitev ni prepovedano, niti začasno;
– dokazila o poklicnih kvalifikacijah;
– potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo o tem, da ponudniku storitev niti začasno niti dokončno niso odvzete pravice do opravljanja poklica;
– izjava ponudnika storitev o znanju jezika iz 11. člena tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za zdravje, popolno prijavo pošlje zbornici, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register zdravnikov. Začasna registracija velja za čas veljavnosti prijave ponudnika storitev.«.
12.c člen se spremeni tako, da se glasi:
Ne glede na prejšnji člen se pred prvim opravljanjem zdravniške službe preveri poklicna kvalifikacija ponudnika storitev zaradi preprečitve resne škode za zdravje ali varnosti prejemnika storitev in če ponudnik storitev ni upravičen do avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v skladu z Direktivo 2005/36/ES in zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
Poklicna kvalifikacija iz prejšnjega odstavka se preveri po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
Za vse postopke glede prijave ponudnika storitev, uporabe poklicnega naziva ponudnika storitev, upravnega sodelovanja in podatkov, sporočenih prejemnikom storitev, se uporablja zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.«.
Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zdravniku se lahko v program specializacije delno ali v celoti všteva tudi drugo izobraževanje oziroma usposabljanje ali delo, če je bilo to v tem času v skladu s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. V primeru specializacij, ki so navedene v Direktivi 2005/36/ES, vštevanje izobraževanja oziroma usposabljanja ne sme presegati ene polovice obdobja, ki je določeno kot minimalno v skladu z Direktivo 2005/36/ES.«.
Za četrtim odstavkom 37. člena se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Zbornica najpozneje v treh dneh od dneva dokončne oziroma pravnomočne odločbe o začasnem ali trajnem odvzemu licence o tem prek informacijskega sistema za notranji trg, ki ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije.
V obvestilu iz prejšnjega odstavka se navedejo podatki o zdravniku:
– ime in priimek, naslov bivališča, datum in kraj rojstva zdravnika,
– poklic,
– podatek o zbornici kot organu, ki je sprejel odločitev o odvzemu licence,
– obseg omejitve ali prepovedi opravljanja zdravniške službe in
– obdobje, za katerega velja odvzem licence.
Zbornica nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije o ponovni podelitvi licence zdravniku, vključno z datumom podelitve licence.«.
III. PREHODNE DOLOČBE K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM ZAKONOV
1. Zakon o zdravstveni dejavnosti
Postopki za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev na podlagi spremenjenega 24.a člena zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
Javni zdravstveni zavod, druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, uskladijo svoje akte glede znanja slovenskega jezika v skladu s spremenjenim 63. členom zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Kvalifikacija diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica in magister farmacije iz spremenjenega petega odstavka 64. člena zakona se prizna tudi tistim diplomiranim medicinskim sestram, diplomiranim babicam in magistrom farmacije, ki so zaključili izobraževanje po študijskih programih v skladu s 7. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/04).
Kvalifikacija diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica iz spremenjenega petega odstavka 64. člena zakona se prizna tudi:
– diplomirani medicinski sestri ali diplomirani babici, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/04),
– višji medicinski sestri, višjemu zdravstvenem tehniku oziroma višjemu medicinskemu tehniku, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/04).
Kvalifikacija magister farmacije iz spremenjenega petega odstavka 64. člena zakona se prizna tudi tistim magistrom farmacije, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/04).
Podzakonske predpise iz spremenjenega drugega odstavka 24.b člena ter spremenjenega sedmega in osmega odstavka 73.a člena zakona izda minister, pristojen za zdravje, najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
2. Zakon o zdravniški službi
Postopki za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev na podlagi spremenjenega 12.b člena zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti uskladijo svoje akte glede znanja slovenskega jezika v skladu s spremenjenim 11. členom zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Podzakonske predpise iz spremenjenega tretjega odstavka 12. člena in spremenjenega 12.a člena zakona izda minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije (Uradni list RS, št. 86/02 in 2/04).
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o standardih o stopnji potrebnega znanja slovenskega jezika za orientacijska delovna mesta na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 42/04), ki se uporablja do uveljavitve aktov iz drugega odstavka spremenjenega 63. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti in četrtega odstavka spremenjenega 11. člena Zakona o zdravniški službi.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov iz spremenjenega drugega odstavka 24.b člena ter spremenjenega sedmega in osmega odstavka 73.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ter spremenjenega tretjega odstavka 12. člena in spremenjenega 12.a člena Zakona o zdravniški službi, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:
– Pravilnik o določitvi poklicev, za katere se pred prvim opravljanjem storitev preverja poklicna kvalifikacija ponudnika storitev (Uradni list RS, št. 62/08),
– Pravilnik o izdajanju potrdil o pridobljenih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 41/04 in 112/07),
– Seznam dokazil kvalifikacij za magistra farmacije oziroma magistro farmacije, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika in diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja (Uradni list RS, št. 16/07 in 80/13),
– Pravilnik o izdajanju potrdil o pridobljenih kvalifikacijah zdravnika, zdravnika splošne medicine, zdravnika specialista, doktorja dentalne medicine specialista čeljustne in zobne ortopedije in doktorja dentalne medicine specialista oralne kirurgije (Uradni list RS, št. 57/04 in 112/07),
– Seznam dokazil kvalifikacij za zdravnika oziroma zdravnico, zdravnika specialista oziroma zdravnico specialistko, zdravnika specialista družinske medicine oziroma zdravnico specialistko družinske medicine, doktorja dentalne medicine oziroma doktorico dentalne medicine in doktorja dentalne medicine specialista oziroma doktorico dentalne medicine specialistko (Uradni list RS, št. 16/07 in 80/13).
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 501-01/16-16/26
Ljubljana, dne 20. decembra 2016
EPA 1571-VII
Matjaž Nemec l.r.
