Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2016 z dne 15. 4. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2016 z dne 15. 4. 2016

Kazalo

Št. 35400-2/2016-1 Ob-1908/16, Stran 891
Na podlagi prvega in drugega odstavka 146.c člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), prvega odstavka 4. člena Splošnih pogojev poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 0141-1/2010-5 z dne 22. 4. 2010 (spletna stran http://www.ekosklad.si/dokumenti/spp.pdf; v nadaljevanju: Splošni pogoji), Sheme »de minimis« pomoči »Ugodni krediti za okoljske naložbe gospodarskih družb in drugih pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov« (št. priglasitve M001-5854067-2014) (v nadaljevanju Shema) ter na podlagi enajste alineje prvega odstavka 25. člena Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09, 1/12, 98/12 in 20/13) direktor Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (v nadaljevanju: Eko sklad), objavlja
javni poziv 
za kreditiranje okoljskih naložb 56PO16
1. Predmet javnega poziva
Predmet in namen javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb (v nadaljevanju: naložbe) v naslednje ukrepe:
A) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
B) zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov),
C) gospodarjenje z odpadki,
D) varstvo voda in učinkovita raba vode,
E) odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in
F) začetne naložbe v okoljske tehnologije
A) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za namene:
1) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev sistemov in naprav za ogrevanje ali hlajenje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, ki kot primarni energent uporabljajo energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov (biomaso, toploto podtalnice, površinske vode zemlje oziroma kamnitih masivov, sonca, zraka …),
2) postavitev oziroma rekonstrukcijo objektov in naprav za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije, ki bodo pridobile ali ohranile deklaracijo za proizvodno napravo, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi,
3) izgradnjo razvoda sistema za daljinsko oskrbo s toploto in/ali hladom, t. j. razdelilnim omrežjem, priključki pri odjemalcih, krmilnimi sistemi ipd.,
4) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev objektov in naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bodo pridobile ali ohranile deklaracijo za proizvodno napravo za pridobivanje električne energije na obnovljive vire, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi,
5) nakup vozil na električni ali hibridni pogon (kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem in enega ali več elektromotorjev) za cestni promet, pri katerih emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih proizvajalca, ne presegajo 110 g/km,
6) ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih, poslovnih in javnih objektih, in sicer:
b. naložbe v zamenjavo tehnoloških linij, strojev in naprav, kjer prihranek energije ni edini cilj naložbe, temveč naložba poleg zmanjšanja drugih emisij, izkazuje tudi prihranek primarne energije na enoto proizvoda pri enakem obsegu proizvodnje v višini 50 % stroškov naložbe,
c. povečevanje energijske učinkovitosti naprav za proizvodnjo toplote ne glede na uporabljen vir energije, kjer bo dosežen najmanj 30 % prihranek energije,
7) energijsko prenovo obstoječih stavb, ogrevanih nad 19 oC, ki lahko vključuje izvedbo najmanj enega od navedenih ukrepov:
– ustrezne toplotne zaščite celotnega zunanjega ovoja stavbe (toplotna izolacija, zunanje stavbno pohištvo),
– sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja,
– sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka,
– energijsko učinkovite razsvetljave.
8) gradnjo novih stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, ogrevanih nad 19 oC, za katere bodo predloženi PGD dokumentacija, PZI načrt arhitekture ter PZI načrt strojnih inštalacij ogrevanja in prezračevanja izkazovali, da gre za energijsko visoko učinkovite stavbe, katerih energijska učinkovitost bo v segmentu računske rabe energije za ogrevanje (Qh), izračunana po metodologiji PHPP, manjša ali enaka 35 kWh/m2a, iz obnovljivih virov energije pa mora biti zagotovljenih najmanj 25 % skupnih letnih potreb po toploti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Izračun energijske učinkovitosti stavbe mora zaradi morebitnega poletnega pregrevanja stavbe vključevati tudi preveritev senčenja in po potrebi hlajenje z aktivnimi energijsko varčnimi sistemi hlajenja.
Novozgrajeni objekt mora izkazovati vsaj vgradnjo:
– ustrezne toplotne zaščite celotnega zunanjega ovoja stavbe (toplotna izolacija, zunanje stavbno pohištvo),
– sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja,
– sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka,
– energijsko učinkovite razsvetljave, skladno s točko 1.A.7.a in 1.A.7.b poziva.
B) Zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov) za naslednje namene:
1) tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu,
2) gradnjo oziroma rekonstrukcijo naprav za čiščenje dimnih plinov in odpadnega zraka,
3) nakup novih vozil za cestni promet s pogonom na plin, ki niso namenjena komercialnemu prevozu tovora (vendar ne podjetjem, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz),
4) izvedbo priklopa na plinovod ali namestitev kurilne naprave, ki kot energent uporablja plin na področjih, ki so, skladno z odlokom o načrtu kakovosti zraka, razglašena za degradirana območja,
5) postavitev kolesarnic, polnilnih postaj za polnjenje električnih baterijskih vozil, vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin,
6) izgradnjo parkirišč po sistemu P+R, z neposredno povezavo na javni potniški promet,
7) izvedbo ukrepov, povezanih s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, skladno s sprejeto občinsko prometno strategijo, kot so spodbujanje multimodalnosti, uvajanje sistemov »bike share«, »car share«, izgradnjo kolesarskih poti, nakup koles ali drugih podobnih ukrepov,
8) nakup novih vozil za prevoz potnikov v mestnem prometu.
Najvišji delež kredita za namene, navedene v točkah A do B je 85 % priznanih stroškov naložbe.
C) Gospodarjenje z odpadki za naslednje namene:
1) nakup vozil z nadgradnjo ali delovnih strojev na hibridni, električni ali plinski pogon oziroma imajo vgrajen EURO 6 motor in se lahko uporabljajo izključno za zbiranje ali obdelavo odpadkov,
2) postavitev oziroma rekonstrukcijo sistemov, tehnoloških postopkov in naprav za ločeno zbiranje, obdelavo, predelavo in ponovno uporabo odpadkov, pri čemer predmet kreditiranja ne morejo biti naložbe, ki obsegajo le nakup posod za ločeno zbiranje odpadkov,
3) zamenjavo strešnih kritin, cevi ali oblog, ki vsebujejo azbestna vlakna (npr. salonit).
V primeru, da se ob tem izvede tudi toplotna izolacija podstrešja, se kot priznani strošek upošteva celotna vrednost nakupa in vgradnje izolacijskih materialov.
Zamenjavo salonitne strešne kritine na strehah, katerih skupna površina presega 300 m2, lahko izvaja samo izvajalec, ki ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za izvajanje teh del. Ob zaključku naložbe je potrebno priložiti potrdilo upravljavca odlagališča o ustreznem deponiranju kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (evidenčni list o ravnanju z odpadki).
D) Varstvo voda in učinkovita raba vode za naslednje namene:
1) gradnjo oziroma rekonstrukcijo čistilnih naprav za komunalne in/ali tehnološke odpadne vode,
2) tehnologije, naprave in nadzorno-regulacijske ukrepe, ki v tehnološkem procesu ali distribucijskem sistemu omogočajo prihranek ali zmanjšanje izgub pitne vode,
3) predpripravo in naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode,
4) izvedbo ukrepov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode (zbiralniki deževnice, sistem izrabe padavinske vode, prekritje objektov z rastlinsko odejo, zadrževalniki padavinske vode …).
E) Odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo za naslednje namene:
1) gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih in zasebnih kanalizacijskih omrežij za komunalne in/ali padavinske odpadne vode, ki se priključujejo na obstoječe čistilne naprave oziroma se čistilna naprava gradi istočasno,
2) gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih in zasebnih vodovodnih omrežij.
Najvišji delež kredita za namene, navedene v točkah C do E je 80 % priznanih stroškov naložbe.
F) Začetne naložbe v okoljske tehnologije za naslednje namene:
1) spremembo proizvodnega procesa na način, da emisije v okolje po izvedbi posega dosegajo vrednosti, ki so nižje od veljavnih okoljskih standardov EU (preseganje standarda),
2) nove tehnologije, s katerimi bodo doseženi višji izkoristki, in/ali zmanjševanje onesnaževanja okolja od že uveljavljenih istovrstnih tehnologij (t.i. demonstracijski projekti),
3) postavitev tehnoloških linij oziroma naprav za proizvodnjo biogoriv iz surovin, pridelanih na sonaravni način.
Najvišji delež kredita je 75 % priznanih stroškov naložbe.
2. Višina razpisanih sredstev: višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 5 milijonov EUR.
3. Upravičene osebe
Do kreditov so upravičene gospodarske družbe in druge pravne osebe. Do kreditov so upravičeni tudi samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona.
Do kredita ni upravičena pravna oseba, ki:
– nima poravnanih zapadlih finančnih obveznosti do Eko sklada,
– nima poravnanih davčnih in drugih obveznosti do Republike Slovenije,
– je v težavah, v skladu z zakonom, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah,
– ima blokiran transakcijski račun.
4. Kreditni pogoji
a) Obrestna mera
Najnižja letna obrestna mera za kredite, dodeljene po tem javnem pozivu, je:
– za namena 1.A2 in 1.A4 (naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo električne energije): trimesečni EURIBOR + najmanj 1,3 % oziroma višji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoči države, tako da je višina skupne obrestne mere na dan dodelitve kredita enaka višini veljavne referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, določene skladno s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19. 1. 2008, str. 6, http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/reference_rates.html) in ustrezno povečane skladno s predpisi o državnih pomočeh, in
– za vse ostale namene: trimesečni EURIBOR + najmanj 1,3 %.
Če je EURIBOR določen kot negativno število (negativna obrestna mera), se takšen negativni EURIBOR ne upošteva pri določitvi višine obrestne mere za ta kredit in se šteje, da je EURIBOR enak nič (0) vse dokler EURIBOR ni določen kot pozitivno število (pozitivna obrestna mera).
Za naložbo, za katero je vlagatelj že prejel ali zaprosil za financiranje istih upravičenih stroškov iz drugih javnih virov ali programov dodeljevanja državne pomoči, se lahko pribitek zviša, tako da se s kreditom Eko sklada ne dodeli dodatna državna pomoč za to naložbo.
b) Odplačilna doba
Odplačilna doba je krajša ali enaka dobi vračila naložbe, ki je izkazana v vlogi za kredit. V nobenem primeru ne more presegati 15 let z vključenim moratorijem. Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ eno leto. V primeru časovno omejenega izvajanja dejavnosti s področja varstva okolja na podlagi pogodbe, dovoljenja pristojnega organa, podeljene koncesije ipd., je odplačilna doba s pogojem vezana na veljavnost takšnega akta. Kredit se lahko odobri tudi za daljše obdobje, vendar mora v tem primeru kreditojemalec ob vsakokratnem poteku veljavnosti predložiti dokazilo, ki je podlaga za nadaljnje opravljanje dejavnosti. Krediti se praviloma odplačujejo v četrtletnih obrokih.
c) Višina kredita
Kredit se odobri v deležu (v odstotku) od vrednosti priznanih stroškov naložbe. Najvišji delež kredita je 85 % priznanih stroškov naložbe za ukrepe A in B in 80 % priznanih stroškov naložbe za ukrepe C, D in E ter 75 % priznanih stroškov naložbe za ukrep F.
Višina odobrenega kredita se lahko zniža na osnovi vrednotenja po okoljskih merilih, glede na kreditno sposobnost vlagatelja in kakovost zavarovanja kredita ter v primerih, kadar bi bila z najvišjim deležem odobrenega kredita presežena zgornja omejitev po pravilu dodeljevanja državne pomoči ali pomoči »de minimis« (točka 5.e poziva).
Višina posameznega kredita je omejena na najnižji znesek kredita, ki znaša 25.000 EUR, in najvišji znesek kredita, ki znaša 2 milijona EUR. Skupna zadolženost kreditojemalca pri Eko skladu ne sme preseči 10 milijonov EUR.
5. Pogoji dodeljevanja kreditov
a) Splošni pogoji
Naložba, ki je predmet vloge za dodelitev kredita, v času oddaje vloge ne sme biti zaključena.
Do kredita so upravičene le naložbe oziroma faze naložb, ki s strani Eko sklada še niso bile kreditirane.
Naložba mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo.
b) Priznani stroški
Priznani stroški naložbe so vsi stroški v zvezi z izvedbo naložbe, razen stroškov nakupa zemljišč. Priznani stroški obsegajo stroške nabave in namestitve opreme, strojev in naprav, stroške prenosa tehnologij z nakupom patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja, stroške projektiranja, zunanjega tehničnega nadzora, dovoljenj in vse druge stroške, ki so nedvoumno in v celoti ali v natančno določljivem deležu povezani z naložbo, ki je predmet dodelitve kredita. Med priznane stroške ne sodijo stroški DDV (razen v primeru, ko vlagatelj nima pravice do odbitka vstopnega DDV), stroški notranjega nadzora, promocije, študij izvedljivosti in stroški, ki bremenijo vlagatelja neodvisno od izvedbe naložbe, npr. stroški, povezani z inšpekcijskimi pregledi in obratovalnim monitoringom, stroški taks, prispevkov in drugih dajatev. Druge omejitve priznanih stroškov naložbe so za posamezne skupine namenov opredeljene v točki 1. tega javnega poziva.
Noben dokument, povezan z naložbo, za katero bo dodeljen kredit po tem javnem pozivu (projektna dokumentacija, upravno dovoljenje, računi za izdelavo projektne dokumentacije navedene naložbe, pogodbe o najemu, nadzoru, itd.), ne sme biti starejši od treh let od datuma oddaje vloge za kredit.
Noben dokument, ki se nanaša na fizično izvedbo dela naložbe, in predstavlja priznane stroške oziroma osnovo za izračun in tudi nakazilo odobrenega kredita (datum izdaje računa, sklenitve obvezujoče pogodbe ...), pa ne sme biti izdan leto dni pred dnem oddaje vloge.
Pri namenu A.1.7) Energijska prenova obstoječih stavb priznani stroški vključujejo izvedbo enega ali več naslednjih del:
a. vgradnjo toplotne zaščite zunanjega ovoja stavbe:
a.1 zunanjih sten in sten proti neogrevanim prostorom s fasadnim sistemom z najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali z ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d ≤ 0,30 W/m2K. Navedeno razmerje mora biti izkazano tudi v primeru fasadnih sistemov s toplotno izolacijo iz naravnih izolacijskih materialov in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ),
a.2 stropa proti neogrevanemu prostoru oziroma ravne ali poševne strehe z najmanj 25 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali z ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d ≤ 0,18 W/m2K,
a.3 tal na terenu ali tal nad neogrevanimi prostori z najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali z ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d ≤ 0,30 W/m2K,
a.4 energijsko varčnega zunanjega stavbnega pohištva in senčil, pri čemer vrednosti toplotne prehodnosti, določene skladno z veljavno verzijo standarda SIST EN 14351-1, ne smejo presegati vrednosti:
– 1,3 W/m2K pri oknih s profilom iz umetne mase, lesa ali njune kombinacije,
– 1,6 W/m2K pri oknih s profilom iz kovine,
– 1,4 W/m2K pri strešnih oknih,
– 1,6 W/m2K pri vhodnih vratih,
– 2,0 W/m2K pri garažnih vratih,
b. vgradnjo sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja z visokim izkoristkom energije,
c. namestitev energijsko učinkovite notranje razsvetljave, ki vključuje nakup svetil, sijalk in regulacije, skladno z določili točke 1.A.7.b tega poziva,
d. optimizacijo obstoječih ogrevalnih in prezračevalnih sistemov (termostatski ventili, regulacija in hidravlično uravnoteženje),
e. vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (vse oblike centralnega sistema ali lokalno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka), pri čemer mora:
– centralni sistem, skladno z rezultati meritev po standardu SIST EN 308, izkazovati vsaj 80 % energijsko učinkovitost vračanja toplote odpadnega zraka pri povprečnem obratovalnem pretoku centralnega sistema ter specifično rabo električne energije za pogon največ 0,45 W/m3h, ali
– lokalni sistemi izkazovati vsaj 65 % energijsko učinkovitostjo pri vračanju toplote odpadnega zraka,
f. vgradnjo sistema za proizvodnjo električne energije za lastno rabo,
g. ukrepe učinkovite rabe energije, ki se nanašajo na povečevanje energijske učinkovitosti naprav za proizvodnjo toplote ne glede na uporabljen vir energije.
Kolikor se sočasno z izvedbo ukrepov energijske prenove stavbe izvajajo tudi drugi ukrepi sanacije stavbe, pa tudi:
h. zamenjava vodovodnih ali kanalizacijskih cevi v stavbi iz materialov, ki vsebujejo azbest ali težke kovine (svinec, cink …) in zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (npr. salonit), skladno s točko C.3. tega poziva in
i. dela, povezana s sanacijo stavbe, z namenom zmanjšanja prehajanje radona v stavbe ali protipotresno sanacijo konstrukcijskih elementov stavbe vključno s posegi, ki zajemajo funkcionalno prenovo stavbe, kolikor je sanacija skladna s predloženim projektom sanacije, ki ga je pripravila za to usposobljena inštitucija.
V primeru, da obnova vključuje tudi rekonstrukcijo stavbe, je poleg gradbenega dovoljenja potrebno predložiti tudi izkaz energijskih lastnosti stavbe, izdelan skladno z določili 19. člena Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10).
Toplotne prehodnosti materialov, vgrajenih v zunanji toplotni ovoj stavbe, toplotne in tehnične karakteristike ogrevalnih sistemov, prezračevalnih naprav in razsvetljave morajo biti razvidni iz ustreznih dokazil, priloženih dokumentaciji za prijavo.
Pri namenu A.1.8) gradnja novih stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji priznani stroški lahko vključujejo vse stroške gradbenih in obrtniških del ter stroške strojnih in električnih inštalacij, stroške del potrebnih pri izvedbi ukrepov v ustrezno toplotno zaščito celotnega zunanjega ovoja stavbe (toplotna izolacija, zunanje stavbno pohištvo), sodobnega sistema ogrevanja in hlajenja, sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, energijsko učinkovite razsvetljave. Poleg tega so lahko priznani tudi stroški predpisanega strokovnega nadzora izvedbe omenjenih ukrepov ter stroški izdelave projektne in pripadajoče tehnične dokumentacije.
V primeru gradnje stavbe, ki vključuje konstrukcijske elemente, toplotni ovoj stavbe (toplotno izolacijo in zunanje stavbno pohištvo) ter strojne inštalacije za ogrevanje in prezračevanje, priznani stroški lahko obsegajo največ 80 % predračunske vrednosti stavbe.
c) Odsvojitev in oddaje v najem ali zakup
Kreditirana osnovna sredstva ne smejo biti odsvojena ali oddana v najem ali zakup pred dokončnim poplačilom kredita, razen ob predhodnem soglasju Eko sklada.
Stavbe, ki bodo zgrajene ali obnovljene s kreditom Eko sklada, ne smejo biti namenjene prodaji na trgu, lahko pa se oddajo v najem.
d) Okoljska merila
Vloge za pridobitev kredita po tem javnem pozivu se po okoljskih merilih vrednotijo glede na pričakovane okoljske učinke naložbe, in sicer na podlagi podatkov o pričakovanih merljivih okoljskih učinkih naložbe in o stanju ter vplivih na okolje pred izvedbo naložbe.
Ugotavlja se izpolnjevanje naslednjih kriterijev:
– splošni okoljski kriteriji, kot so načela trajnostnega razvoja, prednostni okoljski cilji in učinkovitost ravnanja z okoljem: največ 40 točk,
– ustreznost tehnološke rešitve: največ 20 točk,
– stopnja ogroženosti okolja (zavarovana območja, občutljivejša in manj občutljiva območja, zmanjšanje emisij v okolje, zmanjšanje porabe naravnih virov in energije ter sanacija okolja): največ 40 točk.
Največje možno število točk, doseženih v postopku okoljskega vrednotenja, je 100. Okoljska merila so podrobneje opredeljena v dokumentaciji za prijavo na poziv.
e) Omejitve glede dodeljevanja pomoči »de minimis«
V skladu s shemo de minimis pomoči »Ugodni krediti za okoljske naložbe gospodarskih družb in drugih pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov« (št. priglasitve M001-5854067-2014) za kredit po tem pozivu lahko zaprosijo podjetja vseh gospodarskih panog, razen podjetij iz sektorjev ribištva in ribogojstva ter primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.
Do pomoči prav tako ni upravičeno podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.
Skupna višina pomoči »de minimis«, ki jih prejme upravičenec, ki ga ti predpisi zavezujejo, ne sme preseči 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 100.000 EUR za podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju. Podatke o spodbudah, ki so že bile dodeljene upravičencu po tem pravilu, Eko sklad pred dodelitvijo preveri pri pristojni službi na Ministrstvu za finance. Dejanska višina pomoči, ki jo z ugodnim kreditom dodeli Eko sklad, bo izračunana na dan dodelitve pravice do kredita, o čemer bo kreditojemalec obveščen z odločbo Eko sklada.
Dodeljena pomoč se ne kumulira z nobeno drugo državno pomočjo, ali s pomočjo »de minimis«, ki izpolnjuje pogoje sheme ali z drugimi finančnimi sredstvi Evropske skupnosti ob upoštevanju istih upravičenih stroškov, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja intenzivnost pomoči. Pri določanju, ali se spoštuje največja intenzivnost, se upošteva skupni znesek javnih sredstev, ne glede na to, ali se financira iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov Evropske skupnosti.
Vlagatelj mora Eko skladu v vlogi predložiti pisno izjavo o že prejetih »de minimis« pomočeh tudi za povezane družbe in že dodeljenih javnih sredstvih za iste upravičene stroške.
f) Zavarovanje kredita
Dodeljeni kredit je potrebno ustrezno zavarovati s štirimi bianco menicami s pooblastilom za izpolnitev in z enim ali z več od naslednjih zavarovalnih instrumentov:
1. prvovrstnim zavarovanjem, opredeljenim z vsakokrat veljavnimi predpisi Banke Slovenije,
2. zavarovalno polico zavarovalnice, registrirane v Republiki Sloveniji in drugi državi Cone A (določeno s predpisi Banke Slovenije), ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa za opravljanje kreditnih zavarovalnih poslov,
3. hipoteko na tržno zanimivi nepremičnini,
4. zastavo tržno zanimivih premičnin,
5. zastavo vrednostnih papirjev, ki po predpisih iz prve točke tega odstavka niso opredeljeni kot prvovrstno zavarovanje,
6. drugimi, po posebnem predhodnem dogovoru za Eko sklad sprejemljivimi zavarovanji, ki nudijo zadostno zavarovanje za izpolnitev dolžnikovih obveznosti.
V primeru, ko je predmet naložbe izgradnja naprave za proizvodnjo električne energije in je vlagatelj upravičen do podpore države, je obvezen odstop terjatev iz naslova prodaje električne energije, razen v primerih, ko je kredit v celoti zavarovan z zavarovanjem pri zavarovalnici ali s prvovrstnim zavarovanjem.
Elementi presoje kreditne sposobnosti vlagatelja in ustreznosti zavarovanja, so sestavni del dokumentacije za prijavo na poziv.
6. Vloga
Osnovni pogoj za dodelitev kredita je pravočasno oddana in popolna vloga. Vloga je pravočasna, če je oddana v času trajanja tega javnega poziva. Vloga je popolna, ko upravičena oseba predloži v celoti izpolnjen obrazec »Vloga za pridobitev kredita«, ki mora vsebovati:
a) izpolnjen obrazec vloge za dodelitev kredita s podatki o vlagatelju in naložbi in obveznimi prilogami, ki so potrebne glede na vrsto naložbe in so podrobneje opredeljene v razpisni dokumentaciji za prijavo na poziv,
b) podpisan in potrjen obrazec »Izjava vlagatelja« z navedenimi podatki o že prejetih ali zaprošenih sredstvih državne pomoči za nameravano naložbo iz drugih javnih virov in o skupnem znesku odobrenih pomoči po načelu »de minimis« v zadnjih treh letih ter izjavo, da ne gre za podjetje v težavah, kot je opredeljeno s predpisi o državnih pomočeh, o poravnanih obveznostih do RS ter izjavo po ZPPDFT,
c) dokazila o usposobljenosti, opredeljena v dokumentaciji za prijavo na poziv,
d) pozitivno mnenje resornega ministrstva za zadolžitev, ki ga priložijo le pravne osebe javnega sektorja v skladu s 87. in 88 člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 110/11 – ZDIU12),
e) upravno dovoljenje za kreditirano naložbo, kot je navedeno v dokumentaciji za prijavo na javni poziv,
f) projektno dokumentacijo, poročilo ali strokovno oceno o vplivih naložbe na okolje, okoljevarstveno dovoljenje oziroma soglasje, kot je za naložbo navedeno v dokumentaciji za prijavo na javni poziv,
g) obrazec »B. Podatki za okoljsko vrednotenje naložb«,
h) obrazec »C. Finančni podatki o naložbi«,
i) Obrazec »D Predlog zavarovanja« z obveznimi prilogami in
j) Obrazec »E. Presoja kreditne sposobnosti« vključno z dokumentacijo, na podlagi katere se, skladno z zahtevami navedenimi v Vlogi za prijavo na javni poziv, presoja kreditna sposobnost vlagatelja in ustreznost ponujenega zavarovanja kredita z obveznimi prilogami.
7. Postopek obravnave vlog
Pri odločanju o dodelitvi sredstev vlagatelju se uporablja postopek, določen z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), kolikor Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 32/13) ne določa drugače. O pravici do dodelitve kredita se odloči z odločbo.
Za vlogo in odločbo o dodelitvi pravice do kredita se taksa, skladno z drugim odstavkom 2. člena in 1. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo), ne plačuje.
8. Kreditna pogodba
Pred sklenitvijo kreditne pogodbe mora upravičena oseba plačati nadomestilo za sklenitev kreditne pogodbe skladno s Tarifnim pravilnikom o nadomestilih za opravljanje storitev Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada (v nadaljevanju: Tarifni pravilnik) ter predložiti sklep ustreznega organa o najemu kredita in menice, v primeru, da je kreditojemalec pravna oseba javnega sektorja iz 85., 87. in 88. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 110/11 – ZDIU12, 14/13, 101/13, 55/15 in 96/15), pa še soglasje Ministrstva za finance k pogodbi o zadolžitvi.
Rok za sklenitev kreditne pogodbe je 3 mesece od datuma izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita. Iz utemeljenih razlogov se ta rok lahko podaljša za največ 3 mesece.
Prav tako mora upravičena oseba plačati stroške vodenja kredita, odobrenega na podlagi tega poziva, morebitne spremembe kreditne pogodbe na željo kreditojemalca oziroma predčasno poplačilo odobrenega kredita skladno z veljavnim Tarifnim pravilnikom Eko sklada.
9. Poraba odobrenega kredita
Poraba kredita je dokumentarna ob sočasnem zagotavljanju lastne udeležbe kreditojemalca. Pred vsakim nakazilom sredstev mora kreditojemalec poravnati vse zapadle obveznosti do Eko sklada. Ustrezni deleži sredstev bodo kreditojemalcem oziroma izvajalcem nakazovani po predložitvi ustreznih dokumentov (pogodbe, računi, predračuni, mesečne situacije dotlej opravljenih del).
Zaradi nepredvidljivih razlogov lahko med izvajanjem naložbe kreditojemalec zaprosi Eko sklad za spremembo obsega del ali posameznih postavk. V utemeljenih primerih Eko sklad lahko dopusti take spremembe, vendar v okviru odobrenega namena naložbe in zneska kredita.
Naložbe po tem javnem pozivu morajo biti zaključene najkasneje v dveh letih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi kredita. Zadnje nakazilo sredstev pa se lahko izvede najkasneje v treh mesecih po navedenem roku.
Pred prvim nakazilom sredstev morajo vsi kreditojemalci predložiti ustrezne zavarovalne instrumente, tisti, ki so zavezani k izvajanju naložb skladno z zakonom o javnem naročanju, pa tudi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika.
10. Informiranje kandidatov: dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, tel. 01/241-48-20, telefaks 01/241-48-60 in na spletni strani: www.ekosklad.si.
11. Rok in način prijave
Javni poziv je odprt do objave zaključka poziva v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma do dodelitve vseh sredstev. Kandidati se lahko dogovorijo za pošiljanje dokumentacije na njihov naslov vsak delovni dan od objave poziva dalje na Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, tel. 01/241-48-20.
Vloge je treba oddati na originalnih obrazcih z vsemi zahtevanimi prilogami. Kandidati lahko oddajo vlogo tudi v elektronski obliki, podpisano z elektronskim podpisom.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti