Št. 6316-6/2016-10 Ob-2071/16, Stran 984
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi 12. in 14. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise št. 6319-2/2013-25 z dne 25. 1. 2016 – uradno prečiščeno besedilo, št. 6319-2/2013-26 in 6319-2/2013-27 z dne 4. 3. 2016 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« za izvedbo javnega razpisa v letu 2016, št. 012-2/2016-2, z dne 15. 4. 2016 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »CRP 2016« v letu 2016, št. 631-5/2016/3, z dne 29. 3. 2016 (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve) in soglasij Državnega zbora Republike Slovenije, št. 041-02/16-2/8, z dne 25. 4. 2016, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu št. 53010-1/2016/3, z dne 19. 4. 2016, Ministrstva za zdravje, št. 631-2/2016, z dne 18. 4. 2016, Urada Republike Slovenije za kemikalije, št. 012-1/2016/5, z dne 22. 4. 2016, Ministrstva za finance, št. 631-2/2016/8, z dne 25. 4. 2016, Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, št. 631-2-2016/7, z dne 25. 4. 2016, Ministrstva za kulturo, št. 631-3/2016/3, z dne 18. 4. 2016, Ministrstva za okolje in prostor, št. 631-8/2015, z dne 19. 4. 2016, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 631-5/2016/5, z dne 22. 4. 2016 in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, 631-6/2016/6, z dne 22. 4. 2016, objavlja
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa:
– Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
– Državni zbor Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1102 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: DZ RS),
– Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: USZS),
– Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MZ),
– Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: URSK),
– Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MF),
– Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SVRK),
– Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MK),
– Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP),
– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MIZŠ) in
– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MGRT).
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP 2016) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega razpisa v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.
Javni razpis CRP 2016 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v dokumentih, in sicer: Dispoziciji raziskovalnega programa Državnega zbora »DRŽAVNI ZBOR IN NJEGOVA VLOGA«, št. 020-02/98-41/2, Strategiji odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, št. 53000-1/2008/5, z dne 12. 5. 2008, Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM) (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10), Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT), Uredbi REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), Zakonu o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – UPB1, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZBioP, 16/08, 9/11 in 83/12 – ZFfS-1), Strategiji Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, julij 2015), Parmski deklaraciji o okolju in zdravju (WHO, 2010), Akcijskemu načrtu za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, julij 2015), Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakonu o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14), Zakonu o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 55/15), Paktu stabilnosti in rasti (SGP), Programu stabilnosti, Nacionalnemu reformnemu programu in strukturni reformi, Odstopanju od srednjeročnega cilja (MTO), Europe 2020 jobs and growth strategy, Strategiji pametne specializacije Slovenije v obdobju 2016 – 2023 (S4), Operativnemu programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 na področjih R&R, inovativnosti in podjetništva, Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (Uradni list RS, št. 62/13), Akcijskemu načrtu za jezikovno izobraževanje, št. 61400-5/2015/6, z dne 13. 11. 2015, Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, Strateškem načrtu za biotsko raznovrstnost do leta 2020, Zakonu o ratifikaciji Kartagenska protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, – Mednarodne pogodbe, št. 23/02), Zakonu o ratifikaciji Dopolnilnega protokola iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti (Uradni list RS, – Mednarodne pogodbe, št. 4/14), Okvirnem programu za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom izvajanja in Načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015–2016 (Sklep Vlade RS z dne 29. 10. 2015), Zaprtju zanke – akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, Bruselj, 2. 12. 2015 COM (2015) 614 final, Zakonu o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti – MKBR (Uradni list RS, – Mednarodne pogodbe, št. 7/96), Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14), Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), Uredbi 1301/2013/EU, Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004), Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12), Zakonu o ratifikaciji Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (Uradni list RS, št. 84/09), Direktivi 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (Uradni list Evropske unije, L 257, 28. avgust 2014), Uredbi 1301/2013/EU, Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96 – popr., 22/00 – ZJS, 64/01, 101/01 – Odl. US, 108/02, 79/03, 34/03, 65/05, 129/06, 118/06 – ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D), Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 46/04 – ZRud-A, 47/04, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 62/04 – odl. US, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – odl. US, 19/15), Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A), Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Republike Slovenije do leta 2020 (Uradni list RS, št. 43/11), Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A).
Predmet javnega razpisa CRP 2016 je določen s prioritetnimi vsebinami v okviru težišč »CRP 2016« udeležencev: DZ RS, USZS, MZ, URSK, MF, SVRK, MK, MOP, MIZŠ, MGRT in agencije, in sicer:
Težišče 1: Razvoj demokracije v Sloveniji,
Težišče 2: Ohranjanje etnične identitete pri Slovencih zunaj Republike Slovenije,
Težišče 3: Povezovanje ukrepov za preprečevanje bolezni,
Težišče 4: Ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja kemikalijam,
Težišče 5: Fiskalna in ekonomska politika,
Težišče 6: Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanj za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta,
Težišče 7: Kulturna raznolikost in socialna kohezivnost,
Težišče 8: Okolje in prostor,
Težišče 9: Šolski prostor,
Težišče 10: Bralna pismenost kot dejavnik kognitivnega razvoja otrok,
Težišče 11: Učinkovito upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema.
Težišča javnega razpisa CRP 2016 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom DZ RS, USZS, MZ, URSK, MF, SVRK, MK, MOP, MIZŠ, MGRT in agencije.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.
Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe udeleženca so priloga javnemu razpisu.
Razpisani tematski sklopi oziroma teme
Težišče 1: Razvoj demokracije v Sloveniji
1.1 Tematski sklop: Državni zbor in njegova vloga v slovenskem političnem sistemu
1.1.1 Naslov teme: Avtonomija Državnega zbora v vseh vidikih njene pojavnosti
Cilja:
– ugotoviti, kakšen je položaj Državnega zbora v odnosu do drugih vej oblasti, predvsem v smislu, kako razumemo avtonomijo Državnega zbora v odnosu do 'avtonomije' drugih vej oblasti;
– raziskati značilnosti položaja Državnega zbora v slovenskem političnem in pravnem sistemu, in sicer skozi t. i. pet vidikov avtonomije: (a) regulativna avtonomija, (b) upravna avtonomija, (c) finančna avtonomija, (d) avtonomija na področju zagotavljanja lastne varnosti, (e) avtonomija udejanjanja na področju zunanje politike, evropskih zadev in mednarodnih odnosov.
Težišče 2: Ohranjanje etnične identitete pri Slovencih zunaj Republike Slovenije
2.1 Tematski sklop: Slovenci v sosednjih državah
2.1.1 Naslov teme: Jezik in demografija v luči ohranjanja slovenske kulturne identitete v sosednjih državah
Cilj:
– preučiti pomen in predvsem vpliv ter načine ohranjanja slovenskega jezika v slovenskih manjšinskih skupnostih v sosednjih državah – vključno s pomenom in načinom izvajanja poučevanja slovenščine na rednih dvojezičnih in drugih šolah.
2.2 Tematski sklop: Slovenci v zdomstvu in izseljenstvu
2.2.1 Naslov teme: Sodobni načini ohranjanja etnične identitete v izseljenstvu
Cilj:
– analizirati vzroke za nezainteresiranost generacij potomcev slovenskih izseljencev za sodelovanje z organizirano slovensko izseljensko skupnostjo ter poiskati nove načine oziroma možnosti sodelovanja tako te generacije kot tudi novo prispelih migrantov iz Slovenije z matično domovino in med seboj, pri čemer je pričakovati tudi analizo možnosti za vračanje v Slovenijo in iskanje vzrokov za nevračanje.
Težišče 3: Povezovanje ukrepov za preprečevanje bolezni
3.1 Tematski sklop: Podpora in oblikovanje ter izvajanje sektorskih in medsektorskih politik s področja varovanja in krepitve zdravja
3.1.1 Naslov teme: Analiza izvajanja dejavnosti na področju medicine dela
Cilji:
– pregled in ocena stanja izvajanja dejavnosti na področju medicine dela ter ovrednotenje sedanje prakse izvajanja medicine dela;
– analiza financiranja dejavnosti na področju medicine dela ter analiza njene umeščenosti v sistem zdravstvenega varstva;
– analiza novih potreb in razmer na trgu dela;
– podlaga za pripravo strateških usmeritev Ministrstva za zdravje oziroma zdravstva za to dejavnost.
3.1.2 Naslov teme: Sistem odkrivanja novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji
Cilji:
– razvoj sistema za stalno spremljanje zastrupitev z novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS) v Sloveniji z zbiranjem bioloških vzorcev ter ustrezno toksikološko analizo le-teh;
– razvoj mreže urgentnih ambulant in intenzivnih enot slovenskih bolnišnic s ciljem centraliziranega zbiranja bioloških vzorcev pri zastrupljencih z NPS;
– razvoj laboratorijske toksikološke analitike za odkrivanje in spremljanje zastrupitev z NPS;
– izboljšanje znanja o zastrupitvah z NPS ter optimizacija zdravljenja zastrupljencev z NPS med zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci v Sloveniji;
– izboljšanje preventivnega delovanja na področju preprečevanja uživanja NPS v Sloveniji na osnovi dejanskih toksikoloških podatkov o uživanju NPS med mladimi;
– izboljšanje zbiranja podatkov za »Sistem zgodnjega obveščanja o pojavu novih NPS«, ki je del evropskega projekta »Sistem zgodnjega obveščanja o pojavu novih NPS« v sklopu organizacije European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA) ter vključitev v evropski projekt »European Drug Emergencies Network (Euro-DEN)«.
3.1.3 Naslov teme: Industrijska konoplja v živilih (prehranskih dopolnilih) – vsebnosti THC, CBD ter ostalih kanabinoidov v živilih (prehranskih dopolnilih) na slovenskem trgu v povezavi s tveganjem za zdravje
Cilji:
– pregled in analiza stanja oziroma ponudbe prehranskih dopolnil, ki vsebujejo THC in izdelkov, ki vsebujejo CBD na slovenskem trgu (mali proizvajalci/dopolnilna dejavnost/uvoz);
– ugotavljanje stopnje vsebnosti THC, CBD in drugih kanabinoidov v prehranskih dopolnilih in drugih izdelkih;
– priprava strokovnih izhodišč za uporabo industrijske konoplje v živilih oziroma prehranskih dopolnilih z vidika tveganja za zdravje ter priprava potencialnih predlogov sprememb relevantne zakonodaje s tega področja;
– ovrednotenje primerov prehranskih dopolnil, živil in zdravil, ki vsebujejo industrijsko konopljo, z vidika tveganja za zdravje.
3.1.4 Naslov teme: Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji
Cilji:
– v algoritem Taylor-Cuzickovega programa IBIS vgraditi slovenske epidemiološke podatke ter tako pripraviti programsko orodje S-IBIS za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji;
– testiranje aplikacije S-IBIS za zanesljivo ocenjevanje individualne ogroženosti žensk (pilotna faza);
– priprava strokovnih priporočil za uporabo programa S-IBIS v centrih za bolezni dojk ter sodelovanje pri vključitvi teh priporočil v smernice in pravilnik o primarnem zdravstvenem varstvu žensk;
– priprava in izvedba usposabljanja uporabnikov programa S-IBIS.
3.1.5 Naslov teme: Značilnosti in prioritete na področju z zdravjem povezanih vedenj ter socialnega konteksta med mladostniki v Sloveniji – izvedba raziskave HBSC
Cilji:
– zbrati mednarodno primerljive podatke, pridobiti vpogled in povečati razumevanje vedenj, povezanih z zdravjem in socialnih kontekstov življenja mladostnikov v Sloveniji z izvedbo raziskave HBSC;
– priprava strokovnih podlag za pripravo ukrepov na področju krepitve zdravja otrok in mladostnikov;
– podpora izvajanju javnozdravstvenih politik, ki vključujejo otroke in mladostnike.
3.1.6 Naslov teme: Tretja slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb
Cilji:
– oceniti prevalenco vseh in posameznih vrst bolnišničnih okužb (glede značilnosti bolnikov, bolnišnic, vrste oddelkov) med bolniki hospitaliziranimi v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo;
– opisati mikroorganizme povzročitelje bolnišničnih okužb in za nekatere oceniti delež odpornih proti antibiotikom;
– opisati značilnosti bolnikov in njihovo izpostavljenost dejavnikom tveganja;
– opisati uporabo protimikrobnih zdravil;
– oceniti nekatere procesne in strukturne kazalnike.
Težišče 4: Ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja kemikalijam
4.1 Tematski sklop: Pridobivanje podatkov za pripravo ukrepov za zmanjševanje tveganj za ljudi in okolje zaradi kemikalij
4.1.1 Naslov teme: Razvoj metodološkega pristopa za ugotavljanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov kemikalijam preko življenjskega okolja in ocenjevanje njihove obremenjenosti z določenimi kemikalijami ter potencialnih vplivov na zdravje
Cilji:
– podpora izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, julij 2015);
– izvajanje Evropske kemijske zakonodaje REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), ki temelji na raziskavah izpostavljenosti snovem v okolju;
– izvajanje 51. a člena Zakona o kemikalijah za namen določanja nacionalnih prioritet in kot dopolnilo Evropski iniciativi za humani biomonitoring (EHBMI);
– raziskava izpostavljenosti snovi (ali več snovem), ki predstavljajo tveganje za zdravje, zlasti otrok in mladostnikov in imajo lastnosti snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost (SVHC), s pomočjo humanega biomonitoringa v izbrani populaciji otrok in mladostnikov, za namen preverjanja učinkovitosti že sprejetih ukrepov ali kot podpora za sprejemanje novih ukrepov;
– priprava metodologije za oceno izpostavljenosti in vnosa novih snovi v telo (opredelitev vrste in načina vzorčenja, odvzem vzorcev, analitika) ter vrednotenje izpostavljenosti in obremenjenosti s specifično proučevano snovjo (zunanja in notranja izpostavljenost);
– opredelitev virov izpostavljenosti glede na življenjsko okolje in ocena potencialnih vplivov na zdravje;
– priprava predlogov oblikovalcem politik za pomoč pri odločanju na področju zdravja in okolja ter pri pripravi ukrepov za zmanjševanje tveganj za zdravje otrok in mladostnikov.
4.1.2 Naslov teme: Izvajanje evropske kemijske zakonodaje REACH na osnovi raziskav o izpostavljenosti ljudi in okolja kemikalijam
Cilji:
– podpora izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, julij 2015);
– izvajanje Evropske kemijske zakonodaje REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), ki temelji na raziskavah izpostavljenosti snovem v okolju;
– raziskava izpostavljenosti snovi (ali več snovem), ki bi lahko imela lastnosti snovi, ki povzroča veliko zaskrbljenost;
– identifikacija snovi, ki povzroča veliko zaskrbljenost, priprava dosjeja XV za vključitev snovi na kandidatno listo snovi v skladu z Uredbo REACH;
– priprava analiz za upravljanje s tveganji, ki bodo podlaga za pripravo in sprejem odločitev v obliki zakonodajnega akta na EU ravni;
– screening kemikalij ter priprava predloga oblikovalcem politik za odločitev o pripravi najustreznejših ukrepov za zmanjševanje tveganja za zdravje človeka in okolje.
4.1.3 Naslov teme: Izpostavljenost ljudi ultra-finim delcem (nanodelcem) kot posledice ognjemetov
Cilji:
– podpora izvajanju Parmske deklaracije o okolju in zdravju (WHO, 2010) in Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, julij 2015);
– podpora Evropski kemijski zakonodaji REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), ki temelji na raziskavah izpostavljenosti snovem v okolju;
– priprava ukrepov za zmanjšanje »novih tveganj«, ki jih povzročajo nanodelci;
– ozaveščanje javnosti o povečani izpostavljenosti nanodelcem v času ognjemetov in posledicah za zdravje;
– ocena izpostavljenosti nanodelcem, ki nastanejo kot posledica ognjemetov;
– opredelitev povezav med onesnaženostjo zraka z nanodelci v času, ko so ognjemeti najbolj pogosti (npr. pred in po Novem letu) in možnimi posledicami za zdravje (npr. hospitalizacije zaradi bolezni dihal, srca in ožilja).
4.1.4 Naslov teme: Izdelava izhodišč za implementacijo Konvencije Minamata o živem srebru
Cilji:
– pridobitev podatkov za pripravo izhodiščnega poročila po Konvenciji Minamata o živem srebru v Sloveniji;
– identifikacija področij in možnih ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti živemu srebru;
– izpolnjevanje obveznosti po Konvenciji Minamata.
Težišče 5: Fiskalna in ekonomska politika
5.1 Tematski sklop: Javnofinančna politika, koordinacija ekonomskih politik in makroekonomska stabilnost
5.1.1 Naslov teme: Postavitev orodij za ocenjevanje učinkov posameznih ukrepov in strukturnih sprememb
Cilja:
S projektom bodo:
– izgrajena orodja za izračune učinkov posameznih strukturnih reform ali drugih ukrepov in za izračune dejavnikov za njihovo uporabo v makro modelih;
– zagotovljen prenos znanja za kreiranje posameznih orodij in uporabo makroekonomskih modelov.
Težišče 6: Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanj za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta
6.1 Tematski sklop: Povečanje učinkovitosti ukrepov za podporo politikam raziskav, razvoja, inovativnosti in podjetništva skoz učinkovito spremljanje izvajanja Strategije pametne specializacije Slovenije (S4),
6.1.1 Naslov teme: Analitične podlage za revizijo S4 v letu 2018
Cilj:
– upoštevajoč metodologijo in vire uporabljene pri pripravi analitičnih podlag za S4 iz leta 2015 bo izvajalec pripravil empirične podlage za predvideno revizijo S4 v letu 2018. V prvi fazi izvedbe CRP bo analiziral relevantne novejše vire in analize, ki jih je potrebno uporabiti kot dodatno podlago tistim iz leta 2014 in 2015 in predlagal morebitne spremembe metodologije priprave analitičnih podlag. V sklepnem delu bo pripravil oceno relevance metodologije in podatkov iz analitičnega dela S4 v letu 2015 z vidika izsledkov analize 2017 ter izdelal priporočila za revizijo dokumenta.
6.1.2 Naslov teme: Izdelava metodološkega orodja za spremljanje in vrednotenje SRIP S4
Cilj:
– izdelava metodologije za vrednotenje SRIP skozi pregled uporabljenih praks vrednotenja grozdov, kompetenčnih centrov in podobnih povezav, v najuspešnejših regijah EU in globalno z vidika podpor z ukrepi nacionalnih ali regionalnih inštitucij. Metodološki okvir mora predvideti evalvacijo struktur upravljanja ekvivalentnih povezav kot so SRIPi (vključno z modeli prihodkov iz storitev in članarin), izvajanja tipičnih storitev, učinkov na uspešnost vključenih podjetij in na BDP ter druge kazalnike razvojne in inovacijske uspešnosti.
Težišče 7: Kulturna raznolikost in socialna kohezivnost
7.1 Tematski sklop: Kultura
7.1.1 Naslov teme: Ocena jezikovnopolitičnega stanja: raziskava o jezikovni krajini v Republiki Sloveniji in potrebah govorcev slovenščine zunaj meja Republike Slovenija
Cilj:
– ocena in vrednotenje sociolingvistične situacije v Republiki Sloveniji in zunaj Republike Slovenije (v primeru slovenščine zunaj Republike Slovenije) z namenom oblikovanja novega nacionalnega programa za jezikovno politiko.
Težišče 8: Okolje in prostor
8.1 Tematski sklop: Trajnostno upravljanje z viri varstva okolja in z območji varstva narave
8.1.1. Naslov teme: Preveritev metod določanja standardov kakovosti tal
Cilja:
– na območjih z znano onesnaženostjo (Idrija, Mežica, Celje) ugotoviti povezavo med vsebnostjo onesnaževal v tleh, njihovo dostopnostjo in vsebnostjo v različnih živilih;
– izbrati primerno metodo za določitev standardov kakovosti za različna onesnaževala v tleh, ki bodo zagotovila varno hrano na eni strani in na drugi strani tako kmetijsko pridelavo, ki varno hrano omogoča.
8.1.2 Naslov teme: Pregled stanja in ocena rabe genskih virov v Sloveniji in predlog ureditve področja dostopa do genskih virov
Cilji:
– pregled stanja na področju rabe genskih virov v Sloveniji, tako pri njihovem pridobivanju iz narave »in situ«, kakor tudi genskih virov »ex situ« ki so shranjeni v zbirkah (genskih bankah);
– popis zbirk genskih virov v Sloveniji in ocena obsega rabe genskih virov iz zbirk;
– ocena interesa domačih in tujih raziskovalcev ter industrije po genskih virih iz Slovenije;
– izvedba posveta o smotrnosti zakonske ureditve dostopa do genskih virov in izdelava predloga ureditve;
– priprava napotkov za ravnanja ob odvzemu genskega materiala in nadzoru genskih bank ter za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov genskih virov.
8.1.3 Naslov teme: In situ imobilizacija onesnaženih zemljin z uporabo naprednih nanotehnologij in njihova predelava v ekološko neoporečna urbana tla
Cilji:
– celovita karakterizacija izbranih onesnaženih področij, povzročenih zaradi industrijske dejavnosti ali rudarjenja;
– priprava učinkovitih in trajnostnih postopkov remediacije z vključitvijo nanotehnologije,
– pilotna izvedba na izbranih lokacijah;
– analiza življenjskega cikla (LCA) za predlagane postopke;
– pripraviti pogoje za izboljšanje stanja tal na izbrani lokaciji onesnažene zemljine.
8.1.4. Naslov teme: Novi izzivi varovanja okolja in zdravja ljudi na področju sintezne biologije in sodobne biotehnologije v okviru GSO zakonodaje
Cilji:
– pridobiti pregled uporabnosti obstoječe ocene tveganja za okolje in zdravje ljudi (OTO) v okviru zakonodaje na področju GSO glede produktov novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije;
– ugotoviti potrebne dopolnitve obstoječe ocene tveganja za okolje in zdravje ljudi (OTO) v okviru zakonodaje na področju GSO glede produktov novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije;
– ugotoviti možne družbeno-ekonomske vplive novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije.
8.2 Tematski sklop: Trajnostni urbani razvoj
8.2.1 Naslov teme: Analiza možnosti za izvajanje urbanih projektov z uporabo javno zasebnega partnerstva
Cilji:
– opredeliti tip urbanih projektov, ki so primerni za javno zasebno partnerstvo;
– izboljšati upravljalsko zmogljivost občin za pripravo in vodenje projektov javno zasebnega partnerstva v sklopu urbanih projektov;
– vzpostaviti podlago za izboljšanje prakse na osnovi analize uspešnih in neizvedenih projektov;
– izdelati priporočila za lokalne skupnosti na podlagi slabe in dobre prakse pri izvajanju projektov javno zasebnega partnerstva.
8.3 Tematski sklop: Celovito upravljanje območij / prostora
Tema 8.3.1: Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni
Cilji:
– oblikovanje nabora vsebin, ki so regionalnega/medobčinskega pomena;
– integracije prostorskih vsebin in regionalnega razvojnega programiranja;
– oblikovanje modela upravljanja na regionalni/medobčinski ravni;
– preveritev predlaganega modela na izbranih regijskih projektih v sodelovanju RRA GIZ.
8.3.2 Tema: Oblikovanje procesa pomorskega prostorskega načrtovanja
Cilji:
– oblikovanje predloga procesa pomorskega prostorskega načrtovanja;
– oblikovanje predloga postopka priprave pomorskega prostorskega načrta;
– oblikovanje predloga vsebine in oblike pomorskega prostorskega načrta;
– oblikovanje predloga spremljanja izvajanja pomorskega prostorskega načrta;
– preveritev predlaganega procesa pomorskega prostorskega načrtovanja in postopka priprave pomorskega prostorskega načrta na testnem primeru.
Težišče 9: Šolski prostor
9.1 Tematski sklop: Arhitektura javnih vrtcev in šol v Sloveniji
9.1.1 Naslov teme: Analiza stanja na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse
Cilj:
– konceptualna, pregledna, zgodovinska analiza primerov kakovostne arhitekturne prakse javnih vrtcev in šol. Posebni cilj projekta je tudi ocena obstoječih normativnih podlag: evidentiranje glavnih normativnih ovir za kakovostno arhitekturo vrtcev in šol.
Težišče 10: Bralna pismenost kot dejavnik kognitivnega razvoja otrok
10.1 Tematski sklop: Izobraževanje, raziskovanje
10.1.1 Naslov teme: Razvijanje bralnih in pisnih zmožnosti
Cilji:
– komplementarno razvijanje sporazumevalnih zmožnosti sprejemanja (branje) in sporočanja (pisanje);
– razumevanje literarnosistemskega pristopa in kognitivnega pisnega modela pri književnem pouku po vertikali (vrtec, OŠ, SŠ, matura);
– razvijanje demokratičnih kompetenc (od egocentrizma k sociocentrizmu pri pisanju, pluralizem interpretacij ipd.);
– razvijanje kognitivnega modela pisnega procesa (od nanizovalnega k problemskemu modelu);
– razvijanje kompetenc za šolo prihodnosti (sporazumevanje (branje in pisanje), sociocentrizem in sodelovalnost v družbi temelječi na znanju;
– razvijanje pisnih zmožnosti šolskih besedilnih vrst (neustvarjalna, polustvarjalna in ustvarjalna besedil;
– razvijanje pisnih zmožnosti (poznavanje pisnega procesa (pisnih dejavnikov, spomina, faz tvorjenja), načela uspešnega pisanja (poznavanje teme, okoliščine pisanja, besedni jezik in značilnosti pisanja);
– razvijanje pisnih zmožnosti kot reševanje problemov (angl. problem solving) in spremljanje pisnega procesa (angl. monitoring);
– večina svetovne komunikacije v času globalizacije poteka v pisni obliki in sta sporazumevalni zmožnosti branja in pisanja postali temeljni dejavnosti.
Težišče 11: Učinkovito upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema
11.1 Tematski sklop: Vrednotenje družbenoekonomskih učinkov znanosti in raziskav
11.1.1 Naslov teme: Učinkovitost upravljanja znanstveno-raziskovalnega sistema
Cilji projekta sledijo ukrepom Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Republike Slovenije do leta 2020, poglavje 2.: Učinkovito upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema ter ciljem in ukrepom v okviru tega poglavja: (1) Vzpostaviti učinkovit enoten sistem upravljanja raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo vključeval vse deležnike in (3) Redno vrednotenje učinkovitosti vseh podpornih in izvajalskih institucij.
Projekt mora nasloviti vprašanja učinkovitosti upravljanja z javnimi viri v pogojih omejenih proračunskih sredstev z vidika ovrednotenja družbenoekonomskih učinkov znanosti in raziskav, in sicer tako ekonomskih kot drugih pozitivnih družbenih učinkov. Nadalje naj projekt naslovi tudi na evropski ravni aktualne razprave o razmerju med znanstveno odličnostjo in aplikativnostjo raziskav.
Predmet raziskave je:
1. Deskriptivna analiza družbenoekonomskih učinkov znanosti in raziskav ter metodoloških modelov merjenja učinkovitosti znanosti in raziskav;
2. Komparativna analiza relevantnih nacionalnih modelov vrednotenja družbenoekonomskih učinkov znanosti in raziskav ter identifikacija dobrih praks primerljivih držav;
3. Analiza in vrednotenje učinkovitosti izbranih instrumentov agencije z vidika družbenoekonomskih učinkov znanosti in raziskav (financiranje raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov in mednarodnih raziskav);
4. Analiza in vrednotenje veljavnih kriterijev in kazalnikov v ocenjevalnem postopku agencije;
5. Predlog izboljšav upravljanja znanstveno-raziskovalnega sistema z vidika instrumentov, kriterijev in kazalnikov agencije.
11.2 Tematski sklop: Mednarodna povezanost znanosti
11.2.1 Naslov teme: Mednarodna povezanost in mreženje znanstvenikov iz Republike Slovenije
Cilji projekta sledijo ukrepom Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Republike Slovenije do leta 2020, s poudarkom na poglavju 3.3 Sodelovanje na raziskovalno-razvojnem področju v EU in svetu. Projekt mora natančneje nasloviti mednarodno vpetost znanstvenikov iz Republike Slovenije kot nujnega predpogoja za kakovostno znanost, mednarodno sodelovanje in tudi vračanje domačih znanstvenikov ter prihod tujih znanstvenikov. Posebej mora biti izpostavljena dimenzija t.i. kroženja možganov, kot ga opredeljuje npr. OECD.
Predmet raziskave obsega naslednje dejavnosti, ki posredno predstavljajo tudi posamične cilje:
1. Pregled in ovrednotenje primerov dobrih praks povezovanja znanstvenikov z matičnim okoljem v svetovnem merilu (razmejitev glede na uveljavljeno klasifikacijo držav, kot jo uporablja program Obzorje 2020 z omejitvijo na reprezentančni vzorec, dogovorjen s predlagateljem teme).
2. Modeliranje in oblikovanje repozitorija slovenskih znanstvenikov v tujini z vizualizacijo, ki upošteva časovno razsežnost in nujna načela varovanja osebnih podatkov. Repozitorij mora vzpostaviti čim večjo komplementarnost v smislu dopolnjevanja in uporabe informacij iz obstoječih sistemov, kot sta SICRIS in COBISS.
3. Prikaz primerov uporabe repozitorija kot izhodišča za popularizacijo slovenske znanosti v tujini in hkrati kot sredstva za privabljanje tujih znanstvenikov v Slovenijo.
4. Vzpostavitev podsistema oziroma modela vrednotenja učinkovitosti mednarodnega sodelovanja slovenske znanosti (vključno s predlogom kazalnikov).
5. Pregled in ovrednotenje instrumentov agencije z vidika mednarodne povezanosti ter predlogi sprememb obstoječih instrumentov.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 1.688.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije | 894,000,00 EUR |
Državni zbor Republike Slovenije | 10.000,00 EUR |
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu | 17.500,00 EUR |
Ministrstvo za zdravje | 176.250,00 EUR |
Urad Republike Slovenije za kemikalije | 174.000,00 EUR |
Ministrstvo za finance | 60.000,00 EUR |
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko | 45.000,00 EUR |
Ministrstvo za kulturo | 20.000,00 EUR |
Ministrstvo za okolje in prostor | 188.750,00 EUR |
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport | 67.500,00 EUR |
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo | 35.000,00 EUR |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A) in s predpisi agencije.
5. Pogoji
Pogoji javnega razpisa so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 41/09 in 72/11) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise, Metodologiji ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« za izvedbo Javnega razpisa v letu 2016 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, je prijavitelj lahko le tista raziskovalna organizacija, v kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta. Prijavitelj mora imeti z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost raziskovalcev
Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo projekta v skladu z 29. členom Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in 3. ali 4. členom Pravilnika o kriterijih.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo aplikativnega raziskovalnega projekta:
1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
2. Izkazuje citiranost kot je določena v 2. točki prvega odstavka 3. člena Pravilnika o kriterijih ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
3. Izkazuje minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav, citiranosti in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji v zadnjih petih letih.
3.1. Mejna vrednost vsote A1+A2+A3 (http://www.arrs.gov.si/sl/akti/metod-skupna-15-6.asp.)
Naravoslovje, tehnika | A=A1+A2+A3 |
aplikativni projekt | 4,5 |
aplikativni projekt do 10 let po dr. | 4 |
Medicina, biotehnika, družboslovje, biologija, geologija | A=A1+A2+A3 |
aplikativni projekt | 3 |
aplikativni projekt do 10 let po dr. | 2,5 |
Humanistika | A=A1+A2+A3 |
aplikativni projekt | 2 |
aplikativni projekt do 10 let po dr. | 1,5 |
3.2. Vodje projektov se lahko prijavijo tudi z nižjo skupno oceno A1+A2+A3, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
A« (A« ≥ 50) ali A' (A' ≥ 200) ali A1/2 (A1/2 ≥ 600).
Vodje vseh projektov morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A' več kot 0.
Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da morajo imeti oceno A3 večjo kot 0,1. Slednji pogoj ne velja za podoktorske projekte in za vodje aplikativnih projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let.
4. Izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, skladno z določili v drugem odstavku 2. člena Pravilnika o kriterijih.
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (oceni A1 in A2) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (ocena A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (ocena A2).
Podatke za izračun sredstev drugih uporabnikov na podlagi Metodologije (ocena A3) je agencija pridobila neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: RO) za vse tiste vodje projektov, ki so člani programskih skupin. Agencija bo za člane programskih skupin upoštevala samo podatke, ki so vpisani v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-A-F-G-H-2016, na katerem so odgovorne osebe s podpisom jamčile za točnost podatkov.
Vodje raziskovalnih projektov, ki niso člani programske skupine, vpišejo podatke o sredstvih drugih uporabnikov v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-D-J-2016, objavljen na spletni strani agencije in ga do 13. 6. 2016 do 14. ure oddajo po elektronski pošti na naslov vpetostCRP2016@arrs.si. Natisnjen, podpisan in žigosan obrazec mora biti oddan po običajni pošti tudi v primeru digitalno podpisane prijavne vloge, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, ravno tako do 13. 6. 2016 do 14. ure. Agencija bo upoštevala podatke iz teh obrazcev samo v primeru, če kandidat ni član programske skupine. Raziskovalne organizacije s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov, navedenih v obrazcih iz te točke javnega razpisa.
Vse prijave, katerih vodje dosegajo navedene pogoje, agencija posreduje v ocenjevanje udeležencem CRP.
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo podoktorskega raziskovalnega projekta:
Vodja podoktorskega raziskovalnega projekta (v nadaljevanju: podoktorand) izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v drugi alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če od zagovora njegovega doktorata niso potekla več kot tri leta (doktorat v obdobju 2013 – 13. 6. 2016) ter izkazuje vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti ter izkazuje minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav v zadnjih petih letih, citiranosti v zadnjih desetih letih in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji v zadnjih petih letih. Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 13. 6. 2016.
Če je podoktorand izkoristil starševski dopust, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas od zagovora podaljša nad tri leta za čas dejansko izrabljenega dopusta. Enako velja za dokumentirano bolniško odsotnost, daljšo od treh mesecev.
Podoktorand izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če izpolnjuje kriterije, določene v drugem odstavku 2. člena Pravilnika o kriterijih.
Vodja, ki prijavlja raziskovalni projekt kot podoktorand, mora izpolnjevati pogoj, da ima A' več kot 0.
6. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo – obrazcem ARRS-RPROJ-CRP-Prijava/2016.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016, predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROG-CRP-DP-2016.
Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-RPROJ-CRP-Prijava/2016 izpolnjuje na spletnem portalu agencije eObrazci. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidence agencije, skrbniki spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. Prijava na spletni portal eObrazci je možna na dva načina:
– z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA);
– z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali agencija).
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 11, 12, 21.1, 21.2 in 21.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.
7. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnim listom sestavni del razpisne dokumentacije.
8. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 10. 2016.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
9. Izbor raziskovalnih projektov
9.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.
Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP.
Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP pa posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta agencija in udeleženci CRP sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in udeležencev CRP, direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija izda na podlagi Sklepa o izboru projektov prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.
9.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
9.3. Spletna stran
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki bo namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip agencije in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Agencija bo vzdrževal zbirno spletno stran projektov, odobrenih na razpisu.
Izvajalec naj v najvišji možni meri sledi načelom odprtega dostopa do znanstvenih informacij, kot je objavljeno v Nacionalni strategiji odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Republiki Sloveniji 2015–2016.
10. Način, oblika in rok za predložitev prijav
10.1 Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom
Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-RPROJ-CRP-Prijava/2016 na spletni portal agencije eObrazci. Oddana prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oziroma pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta).
Prijave morajo biti oddane do vključno 13. 6. 2016 do 14. ure. Prijaviteljem svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
Za pravočasno se šteje prijava, ki je opremljena z obema digitalnima podpisoma na spletnem portalu agencije eObrazci do 13. 6. 2016 do 14. ure.
10.2 Oddaja prijavne vloge brez digitalnega podpisa
V primeru, ko prijavitelj in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega potrdila, se prijavna vloga odda v elektronski obliki kot nepodpisana na spletni portal agencije eObrazci in v papirnati obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe RO in vodje raziskovalnega projekta in žigom RO.
Obe obliki prijave, elektronska in papirnata, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.
Papirnate prijave je treba dostaviti v zaprtih ovojnicah, z oznako »Ne odpiraj – Prijava – Javni razpis za sofinanciranje CRP za leto 2016 – št. prijave_____« ter nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.
Za pravočasno se šteje prijava, ki je v roku oddana v papirnati in elektronski obliki. Prijava je oddana pravočasno, če je v elektronski obliki oddana na spletni portal agencije eObrazci do 13. 6. 2016 do 14. ure in v papirnati obliki prispe v glavno pisarno agencije do 13. 6. 2016 do 14. ure. Kot pravočasne se štejejo tudi prijave, oddane priporočeno po pošti iz Slovenije do 13. 6. 2016 (poštni žig).
10.3 Popolnost prijave
Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki (točka 10.1. – z digitalnim podpisom; točka 10.2. – brez digitalnega podpisa) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Za nepopolno se bo štela tudi prijava, ki bo na razpis prispela formalno nepopolna in je prijavitelj ne bo dopolnil v zahtevanem roku. Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo neodprte vrnjene prijaviteljem.
11. Datum odpiranja prijav: komisija za odpiranje prijav bo 15. 6. 2016 ob 9. uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v septembru 2016.
13. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana pri Ljiljani Lučič, na tel. 01/400-59-13.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
