Št. 54450-1/2015 Ob-2333/16, Stran 1253
Na podlagi določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU), Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 470), Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z dne 26. 10. 2012, str. 1), Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14), Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15), Proračuna Republike Slovenije za leto 2016 (DP2016) (Uradni list RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011 in 3/13), Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11), Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15), Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3, z dne 30. 10. 2014, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, z dne 11. 12. 2014, Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju – ZJIMS (Uradni list RS, št. 42/10), Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022 (Uradni list RS, št. 90/13) in odločitve Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja o podpori št. 8-2/1/MIZŠ/0 za javni razpis, št. 3032-43/2016/6, z dne 30. 5. 2016, Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana, objavlja
za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016–2018
1. Ime oziroma sedež posredniškega organa oziroma izvajalca javnega razpisa za dodelitev sredstev (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), ki izvede vse postopke javnega razpisa: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Masarykova 16, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. Predmet, namen in cilji javnega razpisa ter regija izvajanja
Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, prednostne naložbe: 8.2 »Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade«, specifičnega cilja: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju, namenjenih krepitvi aktivnega državljanstva mladih za povečanje zaposljivosti in zaposlenosti mladih.
Cilji javnega razpisa so:
– zagotoviti večjo zaposljivost in zaposlenost ciljne skupine mladih tako v organizacijah mladinskega sektorja, kot tudi izven,
– prispevati k večji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih preko mladinskega dela,
– okrepiti kompetence mladih za aktivno državljanstvo in spodbuditi družbeno priznanje teh kompetenc,
– usposobiti organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni način okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mladinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial.
Jedro razpisa predstavlja vključevanje in zaposlovanje ciljnih skupin, tako znotraj kot tudi izven mladinskega sektorja. Za dosego tega se bodo z javnim razpisom spodbujale inovativne oblike mladinskega dela z novimi pristopi pri reševanju problematike brezposelnosti mladih, ki pa imajo hkrati tudi širše učinke na področje mladinskega dela in mladinske politike.
V skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10; v nadaljevanju: ZJIMS) in Resolucijo o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (Uradni list RS, št. 90/13) je mladinsko delo organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere se mladi na podlagi lastnih prizadevanj vključujejo v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti.
Z učinkovitim mladinskim delom in pobudami spodbujamo aktivno participacijo mladih, ki pa je ena izmed pomembnejših pojavnih oblik koncepta aktivnega državljanstva. Mladi z aktivno participacijo prevzemajo odgovornost, se učijo načrtovanja, sprejemanja odločitev in krepijo številne druge, državljanske in socialne kompetence.
Z vključevanjem različnih skupin mladih v mladinsko delo se poleg krepitve vizije organizacije krepi tudi mladinski prostor, saj preko tega tem skupinam mladih omogočamo, da ga oblikujejo in ga tako delajo pestrejšega. Posledično lahko tak prostor boljše odgovarja na potrebe mladih, ki odraščajo in postajajo oblikovalci svoje skupnosti. Različne organizacije lahko z različnimi pristopi omogočijo in obogatijo možnosti za vse mlade. Pomembno pa je tudi povezovanje z drugimi organizacijami na temo izmenjave dobrih praks, možnosti skupnega razvoja ter izvajanja ustreznih storitev na področju mladinskega dela.
S krepitvijo kakovosti mladinskega dela se lahko izboljšujejo prakse tudi na presečišču mladinskega dela in polja zaposlovanja. S kakovostnim mladinskim delom zato lahko prispevamo k ciljem politik na področju zaposlovanja, dodatno, z odpiranjem možnosti, da se v mladinsko delo vključujejo vsi mladi, pa tudi ciljem politik na področju socialnega vključevanja. Kakovostno mladinsko delo je zato vedno v korist mladih, izboljšuje prostor in prakso mladinskega dela ter prispeva k širšim ciljem mladinske politike.
Podprti bodo projekti, ki bodo ob hkratnem upoštevanju in v skladu s predmetom, namenom in cilji razpisa pokrivali vsaj enega od naslednjih vsebinskih področij razpisa za dvig zaposljivosti in povečevanje zaposlenosti mladih in sicer:
– izvajanje aktivnosti neformalnega izobraževanja v okviru mladinskega dela za krepitev kompetenc in opolnomočenje mladih ter prenos ustreznih znanj in kompetenc na mlade;
– krepitev kadrovskih, organizacijskih in programskih kapacitet organizacij v mladinskem sektorju za izvajanje mladinskega dela za namen boljšega naslavljanja problema brezposelnosti mladih, prepoznavanje tega problema in aktivno reševanje življenjskih situacij mladih, povezanih z njihovim vstopanjem na trg dela;
– mreženje med mladimi in mladih z relevantnimi organizacijami za zagotavljanje boljšega zaposlovanja mlade osebe.
Ciljna skupina javnega razpisa so mladi, stari od 15 do vključno 29 let. Pogoj za vključitev mlade osebe v operacijo je, da je na dan vključitve v operacijo stara vsaj 15 let in manj kot 30 let ter ni v delovnem razmerju v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 – ZDR-1, 78/13 – popr. in 47/15 – ZZSDT). Podrobneje je ciljna skupina obrazložena v 3. točki Navodil za prijavo.
Z javnim razpisom bo potrebno doseči kazalnik 464 zaposlitev (od tega 195 zaposlitev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji).
3. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Na razpis se lahko prijavi:
– organizacija v mladinskem sektorju, ki je pravna oseba zasebnega prava in ima na dan objave razpisa status delovanja v javnem interesu po ZJIMS,
– mladinski svet, ki je na dan objave razpisa vpisan v register mladinskih svetov pri Uradu RS za mladino,
– javni zavod, ustanovljen po Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), ki deluje v mladinskem sektorju in pri svojem delovanju izkazuje avtonomijo mladih v zavodu, ki je razvidna v statutu organizacije.
Prijavitelj mora za kandidiranje na javnem razpisu izpolnjevati naslednje pogoje:
| IZLOČITVENI POGOJI | Dokazila |
1 | Prijavitelj je registriran pri pristojnem sodišču ali drugemu organu v Republiki Sloveniji. | – Izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev. – Pogoj se preveri v uradnih oziroma drugih evidencah.* |
2 | Prijavitelj je: – organizacija v mladinskem sektorju, ki ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju ali – mladinski svet ali – javni zavod, ki deluje v mladinskem sektorju in pri svojem delovanju izkazuje avtonomijo mladih v zavodu, ki je razvidna v statutu organizacije. | – Pogoj prve in druge alineje se preveri v uradni evidenci organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju oziroma v registru mladinskih svetov.* – Pogoj za javne zavode se preveri z obveznima prilogama k prijavi. |
3 | Prijavitelj ima na dan oddaje prijave o izpolnjevanju pogojev, poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene z zakonom. | – Izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev. – Pogoji se preverijo v uradnih oziroma drugih evidencah.* |
4 | Prijavitelj ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr. in 54/15) in ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, taksativno naštetih v prvem odstavku 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15). |
5 | Prijavitelj nima neizpolnjenih pogodbenih obveznosti do razpisovalca. |
6 | Prijavitelj ni opustil poslovne dejavnosti. |
7 | Prijavitelj ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, z njegovimi posli ne upravlja sodišče. |
8 | Prijavitelj je nosilec projekta in mora biti neposredno odgovoren za pripravo in vodenje projekta, torej ne nastopa kot posrednik. | – Izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev. – Oceni komisija za izvedbo postopka javnega razpisa glede na celotno prijavo. |
9 | Prijavitelj razpolaga z ustreznimi kadrovskimi in tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo projekta. | – Oceni komisija za izvedbo postopka javnega razpisa glede na celotno prijavo. |
10 | Projekt je skladen s predmetom, namenom in cilji javnega razpisa. |
11 | Projekt pokriva vsaj eno vsebinsko področje javnega razpisa. |
12 | Projekt vsebuje elemente mladinskega dela. |
13 | Iz prijave je razvidna ustreznost in sposobnost prijavitelja za izvedbo projekta. |
14 | Ciljne skupine projekta so v skladu z javnim razpisom. |
15 | Projekt je skladen s cilji/rezultati na ravni prednostne osi oziroma naložb ter cilji operativnega programa. |
16 | Projekt je realno izvedljiv v obdobju, na katerega se podpora nanaša (projekt upošteva aktivnosti ter časovni in finančni okvir, določen s tem javnim razpisom in razpisno dokumentacijo). |
17 | Projekt ni sofinanciran za isti namen iz drugih sredstev državnega ali lokalnega proračuna. | – Izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev. – Pogoji se preverijo v aplikaciji Supervizor oziroma v drugih evidencah.* |
18 | Projekt ne vključuje financiranja rednih dejavnosti prijavitelja (prepoved dvojnega financiranja). |
19 | Projekt ni prejel drugih javnih sredstev financiranja, vključno s sredstvi Evropske unije, za stroške, ki so predmet tega javnega razpisa. |
* Prijavitelj za navedene podatke in dokazila izrecno dovoljuje ministrstvu, da za potrebe tega javnega razpisa po potrebi samo pridobi podatke iz uradnih evidenc. Ministrstvo si pridržuje pravico, da v katerikoli fazi javnega razpisa pozove prijavitelja, da predloži ustrezna dokazila iz uradnih evidenc.
4. Regija izvajanja: projekti se bodo glede na sklop prijave na javni razpis izvajali v vzhodni in zahodni kohezijski regiji. Način delitve sredstev po kohezijskih regijah glede na Izvedbeni načrt Operativnega programa (INOP) je: 42 % za Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija (KRVS) in 58 % za Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija (KRZS) od okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za javni razpis. Vrednost sredstev na posamezno kohezijsko regijo je določena z INOP, sredstva med kohezijskima regijama niso prenosljiva. Sredstva iz KRVS in KRZS se dodelijo projektom, ki bodo svoje aktivnosti glede na sklop prijave izvajali v eni ali obeh kohezijskih regijah, ter v programe aktivnosti vključevali ciljno skupino mladih iz ene ali obeh kohezijskih regij.
5. Izbor projektov
Javni razpis je razdeljen na dva sklopa:
Sklop A – Regionalni projekti
Namen sklopa je sofinanciranje projektov, ki jih bodo upravičenci izvajali v vsaj dveh statističnih regijah znotraj ene kohezijske regije.
Sklop B – Nacionalni projekti
Namen sklopa je sofinanciranje projektov, ki jih bodo upravičenci izvajali v vsaj šestih statističnih regijah in v obeh kohezijskih regijah ter zagotavljajo nadaljnji razvoj projektov tudi po njegovem zaključku.
Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša 5.000.000,00 EUR, od tega je predvidena okvirna vrednost sofinanciranja po sklopih:
– Sklop A: 1.600.000,00 EUR
– Sklop B: 3.400.000,00 EUR.
| Delitev sredstev | Pogodbena vrednost | Število upravičencev | Sredstva glede na sklop | Delitev sredstev glede na vzhod in zahod | Skupna sredstva po regijah |
A | Regionalni projekti | Vzhod | 200.000,00 | 5 | 1.600.000,00 | 1.000.000,00 | 62,50 % | V | 2.100.000,00 |
Zahod | 200.000,00 | 3 | 600.000,00 | 37,50 % |
B | Nacionalni projekti | Vzhod in zahod | 340.000,00 | 10 | 3.400.000,00 | 1.100.000,00 | 32,353 % | Z | 2.900.000,00 |
2.300.000,00 | 67,647 % |
| | Skupaj | - | 18 | 5.000.000,00 | - | - | 5.000.000,00 |
Doseganje kazalnika Število mladih, starih 15–29 let (spodbude za zaposlitev) | Št. izbranih upravičencev | Doseganje kazalnika na upravičenca | Doseganje kazalnika skupaj | Delitev doseganja kazalnika nacionalnih projektov (glede na pro-rata) |
A | Regionalni projekti | Vzhod | 5 | 18 | 90 | - | - |
Zahod | 3 | 18 | 54 | - | - |
B | Nacionalni projekti | Vzhod in zahod | 10 | 32 | 320 | 105 | V |
215 | Z |
| | Skupaj | 18 | - | 464 | - | - |
Sklop A – Regionalni projekti
Za sklop A je skupno razpisanih 1.600.000,00 EUR, od tega je 1.000.000,00 EUR namenjenih sofinanciranju projektov iz KRVS in 600.000,00 EUR sofinanciranju projektov iz KRZS.
Aktivnosti se bodo izvajale v tisti kohezijski regiji, kjer ima prijavitelj sedež. Najvišja sofinancirana vrednost posameznega izbranega projekta bo v višini do 200.000,00 EUR.
Predvidoma bo s tega sklopa iz KRVS izbranih 5 projektov, iz KRZS pa 3. Za delovanje na regionalni ravni mora upravičenec projekt izvajati v korist vsaj dveh statističnih regij po klasifikaciji NUTS 3 (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Primorsko-notranjska, Goriška, Obalno-kraška) znotraj kohezijske regije, kjer ima prijavitelj sedež. S tega sklopa bo predvidoma skupaj izbranih 8 projektov.
Sklop B – Nacionalni projekti
Za sklop B je skupno razpisanih 3.400.000,00 EUR in sicer v razmerju 32,353 % (1.100.000,00 EUR) iz KRVS in 67,647 % vrednosti javnega razpisa iz KRZS (2.300.000,00 EUR).
Najvišja sofinancirana vrednost posameznega izbranega projekta bo v višini do 340.000,00 EUR, ki se bo delil po ključu delitve (pro-rata). Pri delitvi sredstev za sklop B, se bo v skladu s splošnim pravilom glede programskih območij iz prvega odstavka 70. člena uredbe o skupnih določbah (1303/2013) in načelom odstopanja, opredeljenim v drugem odstavku in 13. člena Uredbe o ESS (1304/2013), pri financiranju aktivnosti, ki jih izvaja upravičenec v korist obeh programskih območij (kohezijske regije Vzhodna Slovenija in kohezijske regije Zahodna Slovenija), uporabilo t.i. sorazmerni pristop (pro-rata). Za določitev razmerja med programskima območjema se uporablja t.i. sorazmerni ključ, tj. podatek glede števila mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju po posameznih regijah. Večina organizacij v mladinskem sektorju, nacionalne mladinske organizacije in organizacije za mlade, ki izvajajo programe nacionalnega pomena, ima sedež v zahodni kohezijski regiji. Mladinske organizacije, ki delujejo na lokalni ali regionalni ravni in katerih programi so kakovostno razviti in prenosljivi tudi v ostala lokalna okolja, imajo sedež v vzhodni kohezijski regiji. Mednje spadajo večji mladinski centri, ki izvajajo programe, ki so prenosljivi tudi v druge občine in regije ter so velikokrat tudi kadrovsko in organizacijsko močni za izvajanje nacionalnih projektov. S tega sklopa bo predvidoma skupaj izbranih 10 projektov iz celotne Slovenije. Za delovanje na nacionalni ravni mora upravičenec projekt izvajati v korist vsaj šestih statističnih regij po klasifikaciji NUTS 3 in v obeh kohezijskih regijah, in sicer v deležu 32,353 % vrednosti projekta v KRVS in 67,647 % vrednosti projekta v KRZS. Izvajanje projekta v posamezni regiji mora biti celovito, neposredno vključevati ciljne skupine mladih in ne zajemati zgolj promocijskih in spletnih aktivnostih.
Na javnem razpisu bo za oba sklopa skupaj predvidoma izbranih 18 upravičencev, katerih projekti bodo sofinancirani po letih in sicer po načelu 20 % v letu 2016, 40 % v 2017 in 40 % v 2018 od skupne okvirne vrednosti razpoložljivih sredstev za javni razpis.
6. Doseganje obveznih kazalnikov in poročanje
Obvezna kazalnika, ki ju bo upravičenec moral doseči, sta:
1. število mladih, starih 15 – 29 let (spodbude za zaposlitev) in
2. število mladih, starih 15 – 29 let, vključenih v projektne aktivnosti.
Kazalnika morata biti ob koncu izvajanja projekta v celoti dosežena. V primeru nedoseganja v prijavi določenih kazalnikov učinka in rezultata, se od upravičenca lahko zahteva vračilo sredstev v primerljivem deležu.
6.1 Število mladih, starih 15 – 29 let (spodbude za zaposlitev)
V kazalnik števila mladih, starih 15 – 29 let, se šteje zaposlitev vsake mlade osebe, ki izpolnjuje pogoje tega javnega razpisa, vključene v projekt oziroma projektne aktivnosti.
V kvoto doseganja kazalnika se šteje zaposlitev vodje projekta in/ali strokovnega sodelavca na novo ustvarjenem delovnem mestu (spodbude za zaposlitev), ki izpolnjuje pogoje tega javnega razpisa za vključitev v operacijo. Podrobneje so pogoji za zaposlitev opredeljeni v točki 5 Navodil za prijavo, ki je del razpisne dokumentacije.
V kvoto doseganja kazalnika se štejejo zaposlitve udeležencev, vključenih v projektne aktivnosti, ko se zaposlijo kadarkoli v času trajanja operacije in kjerkoli na trgu dela s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih.
S kazalnikom prispevamo k uresničevanju ciljev OP, zato se bodo natančno spremljale vse vključitve mladih (z ustreznimi evidencami in dokazili) in se bodo glede na predviden rezultat kazalnika učinka (npr. zaposleni ob izhodu iz operacije) spremljali tudi po izhodu iz operacije (kazalnik rezultata). Upravičenec zajema podatke o statusu na trgu dela vseh udeležencev ob vključitvi v operacijo, ob zaključku sodelovanja oziroma izhoda udeleženca iz operacije (npr. ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi) in po zaključku sodelovanja oziroma izhoda udeleženca iz operacije (4 tedne in 6 mesecev po izhodu udeleženca iz operacije). O doseganju kazalnikov učinka in rezultata sproti agregirano poroča ministrstvu (Uradu RS za mladino) ob vsakem zahtevku za izplačilo, na letni ravni ter ob zaključku operacije. Podrobneje so navodila za spremljanje opredeljena v točki 4 Navodil za prijavo, ki je del razpisne dokumentacije.
Kazalnik rezultata se meri 4 tedne po izhodu udeleženca iz operacije.
Vsak upravičenec sklopa A bo moral v času trajanja operacije skupaj doseči kazalnik 18 zaposlitev, od katerega bo za doseganje kazalnika rezultata upravičenec v vzhodni kohezijski regiji ob zaključku operacije moral dosegati oziroma imeti ohranjenih še najmanj 13 (72 %) zaposlitev, upravičenec v zahodni kohezijski regiji pa najmanj 14 (75 %) zaposlitev.
Skupaj se bo ob zaključku operacij sklopa A javnega razpisa dosegel kazalnik 144 zaposlitev (90 zaposlitev v KRVS in 54 zaposlitev v KRZS), od tega bodo za doseganje kazalnika rezultata upravičenci ob zaključku operacij morali imeti ohranjenih še najmanj 65 (72 %) zaposlitev v KRVS in 41 (75 %) zaposlitev v KRZS, skupaj 106 zaposlitev.
Vsak upravičenec sklopa B bo moral v času trajanja operacije skupaj doseči kazalnik 32 zaposlitev (od tega okvirno 10 zaposlitev v vzhodni kohezijski regiji in 22 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji), od katerega bo za doseganje kazalnika rezultata upravičenec ob zaključku operacije moral dosegati oziroma imeti ohranjenih še najmanj 24 (75 %) zaposlitev (od tega 7 zaposlitev v vzhodni kohezijski regiji in 17 v zahodni kohezijski regiji).
Skupaj se bo ob zaključku operacij sklopa B javnega razpisa dosegel kazalnik 320 zaposlitev (105 zaposlitev v KRVS in 215 zaposlitev v KRZS), od tega bodo za doseganje kazalnika rezultata upravičenci ob zaključku operacij morali imeti ohranjenih še najmanj 240 (75 %) zaposlitev (od tega 70 v KRVS in 170 v KRZS).
Z javnim razpisom se bo skupaj dosegel kazalnik 464 zaposlitev (od tega 195 zaposlitev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji). Od tega bodo za doseganje kazalnika rezultata upravičenci ob zaključku operacij skupaj morali dosegati oziroma imeti ohranjenih 140 (72 %) zaposlitev v vzhodni kohezijski regiji in 202 (75 %) zaposlitvi v zahodni kohezijski regiji.
6.2 Število mladih, starih 15 – 29 let, vključenih v projektne aktivnosti
Poleg spremljanja kazalnika števila mladih, starih 15 – 29 let (spodbude za zaposlitev), se spremlja tudi kazalnik števila mladih, starih 15 – 29 let, vključenih v projektne aktivnosti operacije. Prijavitelj sklopa A bo moral v projektne aktivnosti vključiti najmanj 18 udeležencev, prijavitelj sklopa B pa najmanj 32 udeležencev. Izbrani prijavitelj bo moral kazalnik obvezno spremljati, o njem agregirano sproti poročati ob vsakem zahtevku za izplačilo, na letni ravni ter ob zaključku operacije in ga po zaključku operacije tudi v celoti doseči. Podrobneje so navodila za spremljanje opredeljena v točki 4 Navodil za prijavo, ki je del razpisne dokumentacije.
7. Upravičene dejavnosti in aktivnosti na projektu
Upravičene dejavnosti so tiste, ki so neposredno vezane na projekt, ki prinaša nove pristope, dodano vrednost in njegovo trajnost, so v skladu s predmetom, namenom in cilji javnega razpisa ter so vsebinsko namenjeni pokrivanju vsaj enega od vsebinskih področij za dvig zaposljivosti in povečevanje zaposlenosti mladih iz 2. točke tega javnega razpisa.
Osnovna dejavnost projekta poteka v okviru mladinskega dela ter pokriva področja mladinskega sektorja v skladu z ZJIMS.
Upravičenec bo za izvajanje projektnih aktivnostih na usposabljanju vključil predavatelja. Poleg predavatelja bo lahko v usposabljanje vključil moderatorja, s katerim bo zagotovil visoko profesionalnost tako v sami pripravi in strokovnosti usposabljanja kot tudi kasnejšo dinamično in interaktivno izvedbo, ki bo udeležence skozi skrbno načrtovan proces pripeljala do osebnega in strokovnega napredovanja.
8. Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje (navedba, opis, ovrednotenje meril)
Formalno popolne prijave, ki izpolnjujejo vse pogoje, bo komisija za izvedbo javnega razpisa presodila po merilih za ocenjevanje prijav.
Merila so enaka za ocenjevanje prijav prijaviteljev sklopa A in sklopa B. Pri ocenjevanju prijav prijaviteljev sklopa B se ocenjuje tudi dodatno merilo.
Postopek ocenjevanja posameznih prijav bo izveden po naslednjih merilih:
MERILO: | Najvišje možno število točk |
1. USTREZNOST PROJEKTA | 25 |
1.1 Inovativnost in nadgradnja pri iskanju poti k reševanju problematike zaposlovanja mladih preko mladinskega dela | 5 |
Projekt je po vsebini in metodologiji inovativen in/ali smiselno vključuje ali nadgrajuje učinke in rezultate predhodnih projektov in/ali iniciativ prijavitelja na področju mladinskega dela in razvoja zaposlitvenih potencialov mladih. | |
Najvišji kriterij: Projekt predstavlja smiselno nadgradnjo in vključenost učinkov in rezultatov predhodnih projektov in/ali iniciativ na področju mladinskega dela in izkazuje inovativne pristope in rešitve pri obravnavanju problematike zaposlovanja mladih. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali projekt predstavlja nadgradnjo učinkov in rezultatov predhodnih projektov ali iniciativ? (2.2.g, 2.5.b) Ali so učinki in rezultati predhodnih projektov ali iniciativ jasno opisani in smiselno vključeni v projekt? (2.2.g) Ali je projekt po vsebini in metodologiji inovativen in prinaša nove rešitve pri obravnavanju problematike zaposlovanja mladih in pri dvigu zaposlenosti mladih? (2.2.f, 2.2.h) Ali gre za inovativne pristope in rešitve v mladinskem sektorju? (2.2.f, 2.2.g) | |
1.2 Dodana vrednost in prispevek k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja | 5 |
Projekt presega dosedanjo prakso v mladinskem sektorju ter prispeva k razvoju mladinskega dela in/ali mladinskega sektorja. | |
Najvišji kriterij: Projekt presega dosedanjo prakso v mladinskem sektorju ter z inovativnimi rešitvami pri obravnavanju različnih pristopov k spodbujanju zaposljivosti in zaposlovanja mladih istočasno krepi tudi mladinsko delo, kompetence mladinskih delavcev in pomen mladinskega dela. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali je projektu dodana vrednost v primerjavi z dosedanjimi rezultati preteklih projektov prijavitelja? (2.2.g) Ali je projektu dodana vrednost oziroma kaj več (novega) v primerjavi z dosedanjimi rezultati preteklih projektov bodo prinesli rezultati projekta za ciljno skupino? (2.2.f) Ali projekt pomeni dodano vrednost tako za prijavitelja, mladinske delavce kot tudi za mladinski sektor? (2.2.g) | |
1.3 Jasno opredeljene ciljne in specifične skupine mladih | 5 |
Projekt jasno opredeli ciljne skupine in v primeru vključitve specifičnih skupin mladih, jasno prepozna potrebe in razloge za izbor teh skupin. (2.2.d, 2.2.e, 2.2.f) | |
Najvišji kriterij: Jasno opredeljene posamezne skupine mladih, vključno z mladimi z manj priložnostmi, realno prepoznane njihove potrebe, ki so pomembne za vključenost ciljne skupine in so v skladu z utemeljitvijo projekta. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali je jasno, kdo so ciljne skupine mladih, ki so vključene v projekt? Ali so v ciljno skupino mladih vključene osebe, za katere se realno lahko predvideva, da se bodo zaposlile? Ali projekt vključuje tudi mlade z manj priložnostmi in so ti v predlogu jasno opredeljeni, njihov izbor pa jasno utemeljen? Ali je jasno razvidno, katere so prepoznane potrebe posamezne skupine mladih z manj priložnostmi? Ali obstaja povezava med utemeljitvijo projekta in odločitvijo za izbiro posamezne skupine mladih z manj priložnostmi? | |
1.4 Ustreznost ciljev projekta Cilji projekta so konkretni in ustrezni glede na predmet in namen javnega razpisa in utemeljitev projekta. (2.2.b, 2.7) | 5 |
Najvišji kriterij: Jasno opredeljeni, merljivi in časovno določeni specifični cilji projekta, ki konkretizirajo splošne cilje projekta. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali so specifični cilji projekta logično povezani s splošnimi cilji javnega razpisa? Ali so specifični cilji projekta logično povezani s splošnimi cilji projekta? Ali so specifični cilji projekta jasni, merljivi in časovno determinirani? | |
1.5 Metodologija dela Metodologija dela temelji na različnih oblikah, metodah in procesih, skozi katere se razvijajo kompetence udeležencev, spodbuja aktivno samostojno delo in sodelovanje mladih z okoljem. (2.2.h) | 5 |
Najvišji kriterij: Metode dela so jasno opredeljene in se navezujejo na projekt, jasno so opisane tudi kompetence, ki se krepijo pri udeležencih projekta. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali so metode dela jasno opredeljene ali so opredeljene na splošno? Ali so jasno opisane kompetence, ki se krepijo pri mladih udeležencih skozi različne aktivnosti ali pa so različne kompetence le naštete in niso smiselno povezane s posameznimi aktivnostmi? Ali metode dela temeljijo na metodah neformalnega izobraževanja in upoštevajo potrebe in interese udeležencev? | |
MERILO: | Najvišje možno število točk |
2. IZVEDLJIVOST | 15 |
2.1 Celovitost projekta Projekt je vsebinsko celovit, načrtovane aktivnosti so potrebne in vsebinsko ustrezne za izvedbo projekta in doseganje ciljev ter se vsebinsko med seboj dopolnjujejo. | 5 |
Najvišji kriterij: Načrtovane aktivnosti so logično in jasno opredeljene po delovnih sklopih ter potrebne in primerne za izvedbo projekta ter vodijo k doseganju načrtovanih ciljev. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali so aktivnosti ter naloge in opravila jasno opredeljeni po delovnih sklopih? (2.2.c, 2.7) Ali obstaja jasna povezava med aktivnostmi (nalogami in opravili) in cilji projekta ter neposrednimi učinki in rezultati? (2.2.b, 2.2.c, 2.3) Ali so načrtovane aktivnosti primerne za doseganje ciljev projekta in vodijo k načrtovanim rezultatom? (2.2.b, 2.2.c, 2.7) Ali so pri izvedbi načrtovanih aktivnosti upoštevana kritična tveganja, problemi? (2.2.c) | |
2.2 Komunikacijski načrt Načrtovane aktivnosti informiranja za ciljno javnost (mladi in mladinski sektor) in načrtovane aktivnosti informiranja in komuniciranja s širšo javnostjo. (2.2.i) | 5 |
Najvišji kriterij: Informiranje in obveščanje ciljne javnosti (mladi in mladinski sektor) in širše javnosti o izvajanju in rezultatih projekta je vsebinsko usklajeno z izvajanjem projektnih aktivnosti in izkazuje sistematičen in premišljen pristop pri komuniciranju s ciljnimi javnostmi. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali projekt prispeva k izmenjavi izkušenj, rezultatov in dobrih praks v mladinskem sektorju in/ ali širše? Ali ima projekt potencial za prepoznavnost in odmevnost v splošni in/ ali specifičnih javnostih? Ali je načrt informiranja in obveščanja vsebinsko usklajen z načrtovanimi aktivnostmi? Ali je iz načrta informiranja in obveščanja razviden pristop pri komuniciranju z javnostjo? Ali so orodja komuniciranja (npr. oglasi, tiskani mediji, PR članki, okrogle mize, itd) z javnostjo ustrezno izbrana za čim bolj učinkovito obveščanje? | |
2.3 Mreženje V projekt so smiselno in z izkazano dodano vrednostjo vključene tudi druge glede na projekt relevantne organizacije iz okolja (druge organizacije iz sektorja, drugi sektorji, druga področja, lokalna in širša skupnost). (2.2.c) | 5 |
Najvišji kriterij: Projekt izkazuje visoko stopnjo vključenosti za projekt relevantnih organizacij in jasno opredeljuje njihovo vlogo in prispevek v projektu. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali je vzpostavljeno sodelovanje z drugimi organizacijami v mladinskem sektorju in/ ali izven oziroma lokalno ali širšo skupnostjo? Ali je njihova vloga in prispevek jasno razvidna iz projekta? Ali vključitev drugih organizacij prispeva k doseganju namena in ciljev projekta? Ali vključitev drugih organizacij prispeva k trajnosti projekta? | |
MERILO: | Najvišje možno število točk |
3. STROŠKOVNA UČINKOVITOST | 5 |
3.1 Usklajenost vsebinskega in finančnega načrta Vsi navedeni stroški v finančnem načrtu so ustrezno časovno in finančno ocenjeni, skladni z načrtovanimi aktivnostmi in potrebni za doseganje načrtovanih učinkov in rezultatov. (finančni načrt, 2.2.c, 2.2.j, 2.7) | 5 |
Najvišji kriterij: Stroški imajo ustrezno/realno podlago za izračun višine posameznega načrtovanega stroška in so potrebni za izvedbo predvidenih aktivnosti ter doseganje načrtovanih učinkov in rezultatov. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali so stroški realno ocenjeni? Ali so skladni z načrtovanimi aktivnostmi? Ali je konstrukcija stroškov podrobno utemeljena in pregledna? Ali predvidena sredstva po kategorijah stroškov zagotavljajo učinkovito izvedbo projekta, tako časovno kot finančno? Ali so bila podana pojasnila/podlage za izračun stroška, da lahko sklepamo na kakšen način so bili ocenjeni posamezni stroški? | |
MERILO: | Najvišje možno število točk |
4. USPOSOBLJENOST ZA IZVEDBO PROJEKTA | 15 |
4.1 Pretekle izkušnje upravljanja in vodenja projekta, organizacijska struktura in kadrovske sposobnosti Prijavitelj ima reference in izkazuje ustrezne izkušnje upravljanja in vodenja projekta, organizacijska struktura in kadrovske sposobnosti prijavitelja in sodelujočih na projektu izkazujejo potencial za učinkovito organiziranost posameznih faz projekta, strokovno izvajanje in uspešno izvedbo projekta in razvoja dejavnosti. (2.2.k, 2.5, 2.6, 2.7) | 5 |
Najvišji kriterij: Prijavitelj ima visoke reference upravljanja in vodenja projektov primerljivih vsebin in usposobljen kader, s čimer lahko zagotovi učinkovito izvajanje načrtovanih nalog in opravil v predvidenem času. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali je jasno, kje in na kakšen način je prijavitelj pridobil ustrezne izkušnje za vodenje projekta? Ali je jasno, kje in na kakšen način je prijavitelj pridobil izkušnje za delo z mladimi, še posebej z mladimi z manj priložnostmi, če so le-ti vključeni v projekt? Ali organizacijska struktura prijavitelja in sodelujočih na projektu omogoča učinkovito organiziranost posameznih faz projekta? Ali je na voljo dovolj usposobljenega strokovnega kadra za izvajanje projektnih aktivnosti in za delo z mladimi z manj priložnostmi? | |
4.2 Ustrezne izkušnje s preteklimi projekti na področju mladinskega dela Prijavitelj ima reference s projekti na področju mladinskega dela, kjer je mlade spodbujal k delovanju na način, da so mladi na podlagi lastnih izkušenj prispevali k lastnemu vključevanju v družbo, krepili svoje kompetence ter prispevali k razvoju skupnosti. (2.5) | 5 |
Najvišji kriterij: Prijavitelj ima izkušnje s projekti, s katerimi je spodbujal delovanje mladih na način, da so mladi na podlagi lastnih izkušenj prispevali k lastnemu vključevanju v družbo, krepili svoje kompetence ter prispevali k razvoju skupnosti. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali prijavitelj ima izkušnje na področju mladinskega dela? Ali je prijavitelj navedel jasne reference na pretekle projekte? Ali je prijavitelj izvajal projekte in programe na področju mladinskega dela, ki so se izvajali v daljšem časovnem obdobju (vsaj tri leta)? Ali je prijavitelj, ki prijavlja projekt na nacionalni ravni, že izvajal primerljive projekte na nacionalni ravni oziroma ali je prijavitelj, ki prijavlja projekt na regionalni ravni, že izvajal primerljive projekte na regionalni ravni? | |
4.3 Ustrezne izkušnje s preteklimi projekti na področju zaposlovanja mladih Prijavitelj ima reference s projekti primerljivih vsebin in izkušnje na področju reševanja problematike zaposlovanja mladih. (2.5) | 5 |
Najvišji kriterij: Prijavitelj ima izkušnje s projekti povezanimi s krepitvijo kompetenc za večjo zaposljivost mladih in s spodbujanjem zaposlenosti in zaposljivosti mladih. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali je prijavitelj že sodeloval v projektih katerih vsebina je primerljiva s predmetom, namenom in cilji javnega razpisa za spodbujanje večje zaposlenosti mladih? Ali je prijavitelj navedel jasne reference na pretekle projekte na področju zaposlovanja mladih? Ali je prijavitelj, ki predlaga projekt na nacionalni ravni, že izvajal primerljive projekte na nacionalni ravni oziroma ali je prijavitelj, ki prijavlja projekt na regionalni ravni, že izvajal primerljive projekte na regionalni ravni? | |
MERILO: | Najvišje možno število točk |
5. ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTI | 5 |
5.1 Podpora po zaključku projekta Pričakovati je, da bo imel projekt podporo na lokalni, regionalni ali državni ravni tudi po zaključku projekta. (2.2.l) | 5 |
Najvišji kriterij: Projekt ima velik potencial in je zato realno pričakovati, da bo imel projekt podporo na lokalni, regionalni ali državni ravni po zaključku projekta. | Usmeritve pri ocenjevanju: Ali obstaja realna verjetnost, da bo imel projekt podporo na lokalni, regionalni ali državni ravni po zaključku projekta? | |
MERILO: | Najvišje možno število točk |
6. DODATNO MERILO ZA NACIONALNE PROJEKTE (Sklop B) | 5 |
6.1 Vizija in načrt dolgoročnega razvoja Prijavitelj ima vizijo in načrt dolgoročnega razvoja dejavnosti in v času projekta ustvarja pogoje za njen nadaljnji razvoj tudi po zaključku projekta. (2.2.l) | 5 |
Najvišji kriterij: Organizacija bo v času projekta ustvarila (kadrovske, finančne in tehnične) pogoje in učne module za nadaljnji razvoj dejavnosti ali za prenos rezultatov na področje mladinskega dela in na področje povečanja zaposljivosti in zaposlenosti mladih. | Usmeritve pri ocenjevanju: Kako realno je pričakovati, da bo organizacija v času izvajanja projekta ustvarila pogoje za uspešno nadaljevanje dejavnosti? Ali je v prijavi navedeno, na kakšen način je možno prenesti učinke in rezultate? Ali obstaja realna verjetnost ponovitve ali prenosa projektnih rezultatov? | |
Največje možno skupno število točk, s katerimi se lahko oceni posamezen projekt, je 65 točk za regionalni projekt (sklop A) oziroma 70 točk za nacionalni projekt (sklop B).
Komisija razdeli sredstva med prijave, glede na število doseženih točk, po padajočem vrstnem redu, do razdelitve celotnih razpoložljivih sredstev za javni razpis (z upoštevanjem omejitev po kohezijskih regijah).
Kolikor dva ali več prijaviteljev na javnem razpisu doseže enako število točk, bo izbran tisti, ki je dosegel večje število točk pod sklopom meril »Ustreznost projekta«. Kolikor dosegajo prijavitelji tudi pod sklopom meril »Ustreznost projekta« enako število točk, se izbere tisti, ki ima večje število točk pod sklopom meril »Izvedljivost projekta«. Kolikor je število še vedno enako, se izbere prijavitelj, ki ima večje število točk pod sklopom meril »Stroškovna učinkovitost«. Kolikor dosegajo prijavitelji tudi pod sklopom meril »Stroškovna učinkovitost« enako število točk, se izbere tisti, ki ima večje število točk pod sklopom meril »Usposobljenost za izvedbo projekta«.
Kolikor bo zaprošena višina sofinanciranja pozitivno ocenjenih prijav višja, kot je razpoložljivih sredstev po tem javnem razpisu, bodo prijave izbrane glede na vrstni red doseženih točk do porabe sredstev, upoštevaje zahtevano zaprto finančno konstrukcijo.
9. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis
Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša največ do 5.000.000,00 EUR, od tega je predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih programskih območjih in po posameznih proračunskih letih naslednja:
– za proračunsko leto 2016: 1.000.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 420.000,00 EUR, od tega:
– 336.000,00 EUR s PP 160228 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – EU udeležba (80,00 %) in
– 84.000,00 EUR s PP 160229 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 580.000,00 EUR, od tega:
– 464.000,00 EUR s PP 160230 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – EU udeležba (80,00 %) in
– 116.000,00 EUR s PP 160231 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih -slovenska udeležba (20,00 %),
– za proračunsko leto 2017: 2.000.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 840.000,00 EUR, od tega:
– 672.000,00 EUR s PP 160228 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – EU udeležba (80,00 %) in
– 168.000,00 EUR s PP 160229 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih -slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 1.160.000,00 EUR, od tega:
– 928.000,00 EUR s PP 160230 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – EU udeležba (80,00 %) in
– 232.000,00 EUR s PP 160231 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – slovenska udeležba (20,00 %).
– za proračunsko leto 2018: 2.000.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 840.000,00 EUR, od tega:
– 672.000,00 EUR s PP 160228 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – EU udeležba (80,00 %) in
– 168.000,00 EUR s PP 160229 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 1.160.000,00 EUR, od tega:
– 928.000,00 EUR s PP 160230 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih – EU udeležba (80,00 %) in
– 232.000,00 EUR s PP 160231 – PN8.2-Spodbujanje zaposljivosti mladih -slovenska udeležba (20,00 %).
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih, izbranim prijaviteljem predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja. Če se izbrani prijavitelj ne strinja s predlogom ministrstva, se šteje, da odstopa od prijave.
Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
10. Shema in stopnja intenzivnosti ali najvišja dovoljena višina sofinanciranja v skladu s shemo državnih pomoči ali pomoči de minimis: ni relevantno.
11. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev)
Ministrstvo bo sofinanciralo le upravičene stroške (datum opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga), nastale od datuma objave javnega razpisa do dne 15. 9. 2018.
Obdobje upravičenosti izdatkov (datum plačila računov oziroma verodostojnih knjigovodskih listin) je od datuma objave javnega razpisa do dne 31. 10. 2018.
Rok za predložitev zadnjega zahtevka za izplačilo za tekoče koledarsko leto je 15. september tekočega koledarskega leta. Vse v roku predložene, pravilne in popolne zahtevke za izplačilo bo ministrstvo upravičencu praviloma izplačalo v istem koledarskem letu.
Obdobje upravičenosti lahko ministrstvo podaljša zaradi posebej utemeljenih, objektivnih razlogov in na podlagi soglasja organa upravljanja.
12. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike
Sredstva na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko: 80,00 %.
Sredstva na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: 20,00 %.
13. Delež prispevka EU: delež prispevka EU je 80,00 %.
14. Upravičeni stroški, način financiranja in predplačila
V skladu s pravili evropske kohezijske politike in zakonodaje s področja javnih financ se financiranje operacij izvaja po principu povračil za nastale in plačane stroške. Izjema so predplačila, poenostavljene oblike stroškov in izjeme, določene v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Upravičenec bo prejel sredstva sofinanciranja na osnovi pravilno izdanih in popolnih zahtevkov za izplačila za upravičene stroške izvajanja operacije, ki so nastali in bili plačani v preteklem (in upravičenem) obdobju.
Sofinanciranje operacij v okviru javnega razpisa bo delno potekalo po sistemu standardnega obsega stroška na enoto (poenostavljena oblika stroška), in sicer za neposredne stroške plač in izvedbo usposabljanja, skladno s pravili evropske kohezijske politike (EKP), Navodili Organa upravljanja o upravičenih stroških in Navodili MIZŠ za izvajanje operacij EKP v programskem obdobju 2014–2020.
Upravičeni stroški so stroški dela, storitev in materiala, ki se nanašajo neposredno na upravičene dejavnosti operacije po naslednjih vrstah upravičenih stroškov:
1. Standardni strošek na enoto za neposredni strošek osebja
2. Standardni strošek na enoto za izvedbo usposabljanja
3. Pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov – pavšalna stopnja 15 % neposrednih stroškov osebja
4. Ostali upravičeni stroški, ki jih upravičenec podpre z dokazili:
a. stroški za izvedbo zaključne konference,
b. stroški najema prostorov in opreme,
c. nakupa strokovnih gradiv in podpornih materialov,
d. drugih stroškov informiranja in komuniciranja,
e. davka na dodano vrednost,
f. stroškov storitev zunanjih izvajalcev (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo).
Neupravičenih stroškov ministrstvo ne financira, kakor tudi ne iz tega izhajajoče izgube sredstev upravičenca.
14.1. Standardni strošek na enoto za neposredni strošek osebja (mesečna plača za vodjo projekta in/ali strokovnega sodelavca)
Upravičenec za izvajanje projektnih aktivnosti lahko na projektu zaposli vodjo projekta in/ali strokovnega sodelavca.
Vrednost standardnega obsega stroškov na enoto za celoten neposredni strošek osebja na mesečni ravni je v višini 2.200,00 EUR za vodjo projekta in v višini 1.550,00 EUR za strokovnega sodelavca na projektu.
Vrednost standardnega obsega stroškov predstavlja bruto bruto vrednost, ki je določena na podlagi osnovne plače, prispevkov delodajalcev za socialno varnost in drugih povračil stroškov dela zaposlenega, ki mu zakonsko pripadajo.
Dokazila o nastanku stroška plač sta časovnici zaposlenih oseb za posamezni mesec, ki se priloži pri zadevnem zahtevku za izplačilo, ter njuni pogodbi o zaposlitvi, ki se priložita pri prvem zahtevku za izplačilo v okviru katerega se uveljavlja strošek ter morebitne spremembe k pogodbi, ki se priložijo pri prvem naslednjem zahtevku za izplačilo. Upravičenci bodo strošek uveljavljali na podlagi izstavljenega obračuna standardnega stroška na enoto plač ter zahtevka za izplačilo s prilogami.
14.2. Standardni strošek na enoto za izvedbo usposabljanja
Vrednost standardnega obsega stroškov na enoto za operacije je v višini 3,60 EUR na uro usposabljanja na udeleženca, ki se je v celoti udeležil usposabljanja. Kolikor upravičenec v okviru enega usposabljanja poleg predavatelja najame moderatorja, se določi dodatna vrednost standardnega stroška na enoto za to osebo, in sicer v višini 1,60 EUR na uro usposabljanja na udeleženca, ki se je v celoti udeležil usposabljanja.
Dokazila o nastanku navedenega stroška so program usposabljanja, poročilo in podpisana lista prisotnosti posameznega dneva usposabljanja (priloga listi prisotnosti: kopija potrdila o opravljenem usposabljanju za vsakega udeleženca oziroma kopija potrdila, izpisanega iz orodja za beleženje oziroma spremljanje pridobljenih znanj, kompetenc). K uveljavljanju stroška moderatorja se priloži seznam referenc, iz katerih je razvidna njegova usposobljenost. Iz dokazil mora biti razvidno trajanje udeležbe vključenega udeleženca, predavateljev in moderatorjev. Upravičenci bodo strošek uveljavljali na podlagi izstavljenega obračuna standardnega stroška na enoto ter zahtevka za izplačilo s prilogami.
14.3. Pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov – pavšalna stopnja 15 % neposrednih stroškov osebja
Pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov – pavšalna stopnja 15 % neposrednih stroškov osebja je namenjena kritju vseh posrednih stroškov operacije v skladu z Navodili OU o upravičenih stroških evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 ter Navodili MIZŠ.
V osnovo za izračun 15 % pavšalne stopnje za kritje posrednih stroškov, sodijo neposredni stroški osebja, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi (standardni strošek na enoto za neposredne stroške osebja – mesečna plača za vodjo projekta in/ali strokovnega sodelavca), študentsko delo ter stroški dela po avtorski in podjemni pogodbi (vendar sem ne sodijo stroški za službena potovanja, potni stroški po avtorski in podjemni pogodbi, stroški za pripravo avtorskega dela itd; stroški v avtorskih in podjemnih pogodbah morajo biti jasno opredeljeni, potrebna je razdelitev stroškov po posameznih kategorijah kot npr.: stroški dela, stroški prevoza, itd).
Upravičenci bodo strošek uveljavljali na podlagi izstavljenega obračuna 15 % pavšalne stopnje ter zahtevka za izplačilo s prilogami.
14.4. Ostali upravičeni stroški operacije (z dokazovanjem)
Ostali upravičeni stroški operacije so v skladu z Navodili OU o upravičenih stroških evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 ter Navodili MIZŠ namenjeni kritju:
1. stroškov za izvedbo zaključne konference,
2. stroškov najema prostorov in opreme (razen za namen usposabljanj),
3. nakupa strokovnih gradiv in podpornih materialov za namen usposabljanj,
4. drugih stroškov informiranja in komuniciranja (kot npr. stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev, simpozijev; stroški izdelave in nadgradnje spletnih strani, stroški gradiv za udeležence na usposabljanjih, itd),
5. davka na dodano vrednost (DDV),
6. stroškov storitev zunanjih izvajalcev (podjemna pogodba),
7. stroškov storitev zunanjih izvajalcev (avtorska pogodba),
8. stroškov storitev zunanjih izvajalcev (občasno študentsko delo, ki ni namenjeno opravljanju nalog vodje projekta, strokovnega sodelavca, predavatelja, moderatorja in drugih strokovnih nalog).
Stroški storitev zunanjih izvajalcev so namenjeni pripravi in izdelavi strokovnih podlag, analiz in razvoja modelov (npr. za izvajanje neformalnega izobraževanja mladih) ter drugim upravičenim stroškom storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru operacije in so za operacijo nujno potrebni ter se uvrščajo v kategorijo 6. oziroma 7. točke prejšnjega odstavka.
Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila o posameznih upravičenih stroških in izdatkih, ki jih je potrebno predložiti zahtevku za izplačilo, so podrobneje navedena v točkah 3 in 4 Navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 in točki 2 veljavnih Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila.
Pri uveljavljanju upravičenega stroška davka na dodano vrednost (DDV), mora izbrani prijavitelj pred podpisom pogodbe o sofinanciranju pridobiti in predložiti potrdilo pristojnega finančnega urada. Pogoji glede upravičenosti stroška davka na dodano vrednost so navedeni v točki 2.6 veljavnih Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila in razpisni dokumentaciji (točka 3.3.5 Navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–-2020).
V skladu z določili Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15) lahko ministrstvo upravičencu za namen izvajanja operacije izplača predplačilo v višini do 30 % od vrednosti predvidenih izplačil sredstev, na osnovi predloženega zahtevka za izplačilo predplačila s strani upravičenca. Upravičene prejemnike in pogoje za izplačilo predplačila določa veljavni zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Predplačila se izvajajo po sistemu izplačila večkratnih predplačil pri izvajanju operacije, s sprotnim poračunavanjem vsakega posameznega predplačila v celoti. Upravičenec bo v primeru prejetega predplačila dolžan ministrstvu predložiti zahtevek oziroma zahtevke za izplačilo z obveznimi dokazili v višini izplačanega predplačila v roku najkasneje 120 dni po prejemu predplačila. To pomeni, da se bodo predplačila iz proračuna Republike Slovenije izplačevala največ v višini kot je v prihodnjem obdobju 120 dni dejansko potrebno za izvajanje operacije, pri čemer višina posameznega predplačila ne sme presegati odstotka, določenega v veljavnem zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Po celotnem poračunu predhodnega predplačila upravičenec lahko pridobi novo predplačilo za pokrivanje izdatkov za prihodnje obdobje 120 dni. Prejemnik sredstev do nadaljnjih predplačil ne bo več upravičen, če ne bo posredoval zahtevka za izplačilo z dokazili v roku 120 dni.
15. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje: upravičenec bo moral pri porabi teh sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu ali pogoji iz Navodil MIZŠ za izvajanje operacij EKP v programskem obdobju 2014–2020.
16. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti upravičenci skladno s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU in navodili organa upravljanja
Upravičenec bo moral pri informiranju in obveščanju javnosti upoštevati 115. in 116. člen Uredbe 1303/2013/EU in veljavna Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin na področju evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila).
Sprejetje financiranja s strani upravičenca pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam operacij, ki bo javno objavljen.
17. Morebitno dopolnilno financiranje: dopolnilno financiranje med ESS in ESRR, skladno z 98. členom Uredbe 1303/2013/EU, ni predvideno.
18. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije
Upravičenec bo dolžan zagotavljati hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo ter zagotavljati vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in nacionalno zakonodajo.
V skladu s 140. členom Uredbe 1303/2013/EU bo moral upravičenec zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije v obdobju dveh let od 31. decembra po predložitvi obračunov Evropski komisiji, ki vsebujejo končne izdatke končane operacije. O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo upravičenec po končani operaciji pisno obveščen s strani ministrstva.
Upravičenec bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore, za katere pa bo upravičenec dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.
19. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
Kolikor se bo v okviru kateregakoli preverjanja s strani nadzornih organov ugotovila nepravilnost pri izvajanju operacije, bodo nadzorni organi skladno z veljavnimi Navodili organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila) in Smernicami za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede Komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih (dostopne na http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/cocof/2013/cocof_13_9527 _annexe_sl.pdf), Smernicami o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki, ki jih komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 oziroma drugimi akti, ki so podlaga za določanje finančnega popravka, določili ustrezne finančne popravke – znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov in izdatkov, upravičenec pa bo dolžan neupravičeno izplačana sredstva vrniti.
20. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU ter 7. in 8. členom Uredbe 1304/2013/EU.
Upravičenec bo moral cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
21. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Oddaja prijave pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinja.
Vsi podatki iz prijav, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del prijave, ne more pa se nanašati na celotno prijavo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v prijavi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da prijava po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti.
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki pokriva varovanje osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
22. Zahteve glede spremljanja neto prihodkov operacije
Upravičenec bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati neto prihodke operacije skladno s 65. členom Uredbe 1303/2013/EU. Prihodke je potrebno evidentirati in spremljati na posebnem stroškovnem mestu ali ustrezni računovodski kodi, zaradi česar bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc. Če se bodo pri izvajanju operacije ustvarili neto prihodki, bo treba za višino ustvarjenih prihodkov znižati upravičene stroške.
Prihodke, ki nastajajo tekom izvajanja operacije, pa je potrebno upoštevati že pri zahtevku za izplačilo, saj se ustvarjeni neto prihodki odbijejo od zahtevanega zneska. Poračun se izvede najkasneje ob predložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo. O neto prihodkih, ki nastajajo med izvajanjem operacije, je upravičenec dolžan poročati sproti, med izvajanjem operacije.
23. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije: upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije skladno s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe 1303/2013/EU, 5. in 19. členom ter Prilogo I in če je relevantno Prilogo II Uredbe 1304/2013/EU dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije, vključno s podatki po anonimnem vprašalniku. Seznam kazalnikov (vključno s podatki po anonimnem vprašalniku), ki jih bo potrebno spremljati pri izvajanju operacije, je del razpisne dokumentacije.
24. Omejitve glede sprememb operacije v skladu s 71. členom Uredbe 1303/2013/EU: ni relevantno.
25. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: kolikor se ugotovi, da upravičenec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
26. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije ali, da je višina sofinanciranja operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili oziroma bi lahko bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. Kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
27. Način in rok za predložitev prijav za dodelitev sredstev
Rok za oddajo prijav za dodelitev sredstev je 20. 7. 2016 do 12. ure.
Prijava mora prispeti v celoti v enem pisnem izvodu skupaj z vsemi obrazci in v enem elektronskem izvodu na USB ključku, v zaprti ovojnici, opremljeni z obrazcem z vidno oznako »Ne odpiraj – prijava na javni razpis za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016–2018«, ki je del razpisne dokumentacije, z navedbo polnega naziva in naslova pošiljatelja, na naslov: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo pomembna tiskana oblika.
Kot pravočasne bodo upoštevane prijave, ki bodo, v določenem roku, ne glede na način dostave, prispele v vložišče ministrstva.
Neustrezno označene in nepravočasno prispele prijave se ne bodo obravnavale, s sklepom bodo zavržene in vrnjene prijavitelju.
28. Datum odpiranja prijav za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora
Odpiranje prijav, ugotavljanje izpolnjevanja razpisnih pogojev ter ocenjevanje po merilih za izbor upravičencev izvede komisija za izvedbo postopka javnega razpisa, ki jo je s sklepom imenovala ministrica za izobraževanje, znanost in šport ali pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Odpiranje prispelih prijav bo v roku 5 delovnih dni od roka za oddajo prijav, v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana. Ker se pričakuje večje število prijav, odpiranje prijav ne bo javno.
Pri odpiranju prijav komisija najprej ugotavlja formalno popolnost prijav. Prijava je popolna, če so bili predloženi in v celoti izpolnjeni vsi obvezni dokumenti določeni v 4. točki Prijavnice na javni razpis.
Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja prijav pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih prijave niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela prijave, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta prijave ali tistih elementov prijave, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove prijave glede na preostale prijave, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Prijavitelji morajo biti v tem času dostopni za dvig pošte. Pri oddaji dopolnitve prijave prijavitelji smiselno upoštevajo pravila glede označevanja ovojnice in načina oddaje iz 27. točke javnega razpisa. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelji ne bodo v roku dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Komisija nato preveri izpolnjevanje pogojev iz 3. točke javnega razpisa ter opravi vsebinski in finančni pregled popolnih prijav. Ob morebitnih nejasnih oziroma nepopolnih podatkih v bistvenih elementih prijave, ki niso predmet ocenjevanja, komisija prijavitelja pozove k posredovanju pojasnila. Za ta poziv veljajo enaka pravila kot za poziv k dopolnitvi iz prejšnjega odstavka. Zavrnjena bo vsaka prijava, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v bistvenih elementih prijave, ki niso predmet ocenjevanja, in jih prijavitelj tudi na poziv komisije ne bo ustrezno pojasnil. Preverjanje izpolnjevanja določenih razpisnih pogojev se lahko opravi tudi v fazi preverjanja formalne popolnosti prijav, če to pripomore k ekonomičnosti izvedbe postopka.
Na podlagi meril, ki so opredeljena v 8. točki javnega razpisa, bodo izmed prijaviteljev projektov, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, izbrani tisti prijavitelji, ki bodo zbrali najvišje število točk znotraj posameznega sklopa javnega razpisa.
Zavržene bodo prijave, ki ne bodo:
– poslane v roku in na način, ki je določen v 27. točki javnega razpisa,
– vsebovale vseh v celoti izpolnjenih obveznih dokumentov, kot jih zahteva besedilo javnega razpisa in
– ne bodo v roku dopolnjene v skladu s pozivom za dopolnitev prijav.
Zavrnjene bodo prijave tistih prijaviteljev, ki:
– ne bodo izpolnjevali pogojev iz 3. točke javnega razpisa,
– jih komisija na podlagi meril za ocenjevanje ne bo predlagala v izbor.
O izbranih, zavrnjenih in zavrženih prijavah bo na podlagi predloga komisije s sklepom odločila ministrica.
Postopek in način izbora je podrobneje opredeljen v 11. točki Navodil za prijavo na javni razpis.
Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Vzorec pogodbe in Navodila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, ki jih bo izbrani prijavitelj dolžan spoštovati pri izvajanju operacije, sta sestavni del razpisne dokumentacije.
Ministrstvo in izbrani prijavitelj bosta s pogodbo o sofinanciranju podrobneje dogovorila obseg in dinamiko sofinanciranja operacije na osnovi načrtovanih aktivnosti, podanih v prijavi na javni razpis.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče z objavo v Uradnem listu RS.
29. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministrice oziroma pooblaščene osebe o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku šestdesetih dni od datuma odpiranja prijav.
Prijavitelji, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje in merila iz javnega razpisa in jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije.
30. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirane osebe dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu ministrstva, http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/javni_razpisi/ in spletnem naslovu Urada RS za mladino http://www.ursm.gov.si/si/javni_razpisi_in_objave/. Za dodatne informacije se lahko med 10. in 11. uro ter 13.30 in 14.30, vsak delovni dan obrnete na Andrejo Košir (tel. 01/400-52-69, andreja.kosir1@gov.si).
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
