Št. 6316-12/2016-4 Ob-2370/16, Stran 1375
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi 12. in 14. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise št. 6319-2/2013-25 z dne 25. 1. 2016 – uradno prečiščeno besedilo, št. 6319-2/2013-26 in 6319-2/2013-27 z dne 4. 3. 2016 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« za izvedbo javnega razpisa v letu 2016, št. 012-3/2016-10, z dne 7. 6. 2016 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016, št. 631-5/2016/9, z dne 2. 6. 2016 (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve) in soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 631-1/2016/9, z dne 6. 6. 2016, objavlja
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa
– Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«) je izbor raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.
Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri« temelji na strateških ciljih, opredeljenih v sektorskih dokumentih: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu in Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.
Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«:
Težišča 1: Prehranska varnost Slovenije
Težišča 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Težišča 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Težišča 4: Razvoj podeželja
Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom MKGP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme, ki pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP, in imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP, sledijo osnovnim ciljem in prednostnim programskim usmeritvam kmetijske politike.
Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije
Tematski sklop: 1.1 Zdravstveno varstvo rastlin
Številka teme: 1.1.1
Naslov teme: Ocena stanja odpornosti škodljivih organizmov na fitofarmacevtska sredstva v Sloveniji
Cilji projekta:
– pregledati stanje odpornosti škodljivcev na fitofarmacevtska sredstva v Republiki Sloveniji;
– analizirati kmetijske prakse in način izbire FFS, ki lahko vodijo do pojava odpornosti;
– predlagati rešitve in antirezistenčne strategije za snovi, na katere se dokazano lahko razvije rezistenca;
– pripraviti usmeritve za vključitev antirezistenčnih strategij v obstoječa navodila za tehnologijo pridelave, ki bodo prispevale k izboljšanju ekonomike kmetijske pridelave v Sloveniji;
– predlagati ukrepe za prenos znanja do uporabnika.
Številka teme: 1.1.2
Naslov teme: Uporaba metod varstva rastlin z nizkim tveganjem v vrtnarstvu
Cilji projekta:
– preizkusiti metode varstva rastlin z nizkim tveganjem za obvladovanje bolezni, škodljivcev in plevelov v pridelavi in ugotavljanje njihove učinkovitosti;
– ovrednotiti stroške uporabe metod varstva z nizkim tveganjem v praksi;
– povečati uporabo koristnih organizmov v pridelavi s poudarkom na vrtnarstu;
– povečati uporabo metod varstva rastlin z nizkim tveganjem v pridelavi s poudarkom na vrtnarstu;
– vključiti izsledke raziskave v tehnologije vrtnarske pridelave.
Številka teme: 1.1.3
Naslov teme: Zgodnje odkrivanje in obvladovanje bakterijskega ožiga oljk
Cilji projekta:
– opraviti inventarizacijo gostiteljskih rastlin v Sloveniji s poudarkom na območjih z visokim tveganjem in osredotočenjem na najbolj rizičnih rastlinah (okrasne, prosto rastoče in druge rastline);
– proučiti dejanske in potencialne vektorje s poudarkom na območjih z visokim tveganjem;
– izpopolniti laboratorijske metode detekcije vključno s prenosnimi molekularnimi metodami za odkrivanje na terenu (LAMP);
– optimizirati pripravo rastlinskega materiala iz različnih gostiteljskih rastlin in izolacija DNA z namenom hkratnega določanja X. fastidiosa in različnih fitoplazem v vzorcih;
– pripraviti strokovne podlage za ravnanje v primeru izbruha (načrt izrednih ukrepov);
– pripraviti poljudne predstavitve s poudarkom na območjih z največjim tveganjem ter materialov za obveščanje in osveščanje oljkarjev in drugih deležnikov in javnosti;
– pripraviti priporočila za oljkarje in pridelovalce drugih gospodarsko pomembnih rastlin.
Tematski sklop: 1.2 Zdravstveno varstvo domačih živali
Številka teme: 1.2.1
Naslov teme: Dobrobit in zdravje perutnine in prašičev v intenzivnih in alternativnih sistemih reje
Cilji projekta:
– opredeliti kritične točke glede dobrobiti in zdravstvenega varstva v alternativnih rejah kokoši nesnic, v intenzivnih rejah pitovne perutnine in pri skupinskem vhlevljanju prašičev ter določitev mej za ukrepanje uradnih veterinarjev pri določenih (animal – based) kazalnikih dobrobiti;
– razviti protokol za merjenje dobrobiti v povezavi z zdravstvenim varstvom prašičev, kokoši nesnic in pitovne perutnine tako v intenzivnih kot tudi v ekstenzivnih sistemih reje;
– na podlagi interdisciplinarnega pristopa (etologija, zdravstveno varstvo, tehnologija reje) razviti in preiskusiti alternativne metode reje, ki bi izboljšale dobrobit ter zdravje prašičev, kokoši nesnic in pitovne perutnine, obenem pa vplivale na izboljšano kakovost živalskih proizvodov ter zagotavljanje prehranske varnosti;
– opredeliti glavne dejavnike, ki privedejo do poškodb grodnice s posebnim poudarkom na možnostih preventive v obogatenih kletkah in voljerah;
– pridobiti in razširiti nova znanja o pogojih reje za živali v skupinah, ki bodo primerni za rejo prašičev brez skrajšanih repov in pobrušenih zob ter rejo kokoši brez skrajšanih kljunov;
– okrepiti sodelovanje med znanstvenimi inštitucijami ter industrijo in razvoj tehnoloških inovacij, ki bodo omogočile živalim prijaznejše pogoje in okolje reje ter varnejšo hrano za potrošnika.
Številka teme: 1.2.2
Naslov teme: Uporaba hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoje (Varroa destructor)
Cilji projekta:
– pridobiti podatke o sestavi in načinu aplikacij pripravkov za zatiranje varoje;
– izvesti praktična preskušanja pripravkov na osnovi hmelja v različnih časovnih okvirih in na različno prizadetih čebeljih družinah;
– v odvisnosti od aktivnih snovi v pripravku narediti nabor primernih sort hmelja za uporabo, ki se gojijo v Sloveniji;
– proučiti možnosti izdelovanja pripravkov na osnovi hmelja v Sloveniji.
Tematski sklop: 1.3 Varna hrana
Številka teme: 1.3.1
Naslov teme: Izvor in širjenje večkratno odpornih bakterij preko živil živalskega izvora
Cilji projekta:
– raziskati kritična mesta, kjer odporne bakterije vstopajo v prehransko verigo, kontaminacijo v različnih fazah klanja oziroma predelave, kontaminacijo v različnih fazah distribucije in prodaje (npr. mesarji v trgovinah);
– tipizirati izolirane seve in proučiti, ali so živalski sevi bakterij že prisotni v populaciji ljudi v Sloveniji in na kakšen način prihaja do morebitnih okužb;
– proučiti ali je kontaminirana hrana lahko nosilec širjenja črevesnih in zunaj-črevesnih okužb pri ljudeh, in ali lahko pride do enakih zapletov, kot pri okužbah s človeškimi tipi bakterij iste vrste;
– molekularno tipizirati večkratno odporne enterobakterij (predvsem tipa ESBL/AmpC) oziroma ugotavljanje njihovih genov za odpornost in patogenost;
– ugotoviti morebitno prisotnost enterobakterij, ki izločajo karbapenemaze in njihova molekularna tipizacija;
– pripraviti shemo za redni monitoring ugotavljanja večkratno odpornih bakterij pri živalih in v živilih ter uvedbo vseh potrebnih metod, predvsem usmerjenih preiskav na selektivnih gojiščih in genskih metod za molekularno tipizacijo;
– pripraviti smernice za omejevanje širjenja večkratno odpornih bakterij preko živil živalskega izvora in njihova predstavitev za zainteresirano javnost.
Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Tematski sklop: 2.1 Politika kmetijstva in razvoja podeželja
Številka teme: 2.1.1
Naslov teme: Pravna statusna opredelitev kmeta in kmetije v Sloveniji
Cilji projekta:
– analizirati obstoječe definicije kmetije in posledice za izvajanje različnih ukrepov (SKP podpore ter davčna, delovnopravna, socialna in pokojninska zakonodaja), s čimer se nadgradijo rezultati CRP projekta »Primerjalna analiza delovno- in socialnopravnega položaja kmetov v Republiki Sloveniji«;
– pripraviti usmeritve za sistemsko ureditev statusa kmetije za enotno podlago za izvajanje vseh vrst ukrepov (SKP podpore ter davčna, delovnopravna, socialna in pokojninska ter morda tudi zemljiška zakonodaja). Sistemska ureditev mora nasloviti predvsem sledeče vsebine:
– razmerje med nosilcem kmetije in drugimi člani kmetije ter in lastnikom/i kmetijskih zemljišč;
– delovnopravni vidik;
– ureditev socialne varnosti nosilca in članov kmetije na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
– opredelitev poslovne subjektivitete kmetije;
– določitev kmeta za namen ukrepov SKP v primeru kmetije.
Številka teme: 2.1.2.
Naslov teme: Skupna kmetijska politika in Slovenija – presoja sedanjih ukrepov in možni okviri sprememb politike po 2020
Cilji projekta:
– izvesti presojo uresničevanja ciljev kmetijske in gozdarske politike: proizvodno-ekonomskih, okoljskih in socialnih ciljev;
– izvesti presojo in opredeliti indikatorje spremljanja ukrepov kmetijske in gozdarske politike (1. in 2. steber);
– izvesti presojo ukrepov (relevanca, koherenca, učinkovitost in uspešnost);
– ugotoviti učinke kmetijske in gozdarske politike s pomočjo že razvitih metodoloških orodij;
– preveriti stališča deležnikov v EU o SKP v prihodnje (države članice, nevladne organizacije, akademske skupine);
– definirati empirično scenarijsko analizo prihodnje SKP in njihovi potencialni učinki za Slovenijo
Tematski sklop: 2.2 Konkurenčnost kmetijstva
Številka teme: 2.2.1
Naslov teme: Natančnost napovedovanja namakanja
Cilji projekta:
– povezati vhodne podatke za potrebe vzpostavitve modela napovedi namakanja (podatke o vremenu, tleh, kulturah, fenofazah …);
– vzpostaviti aplikativni model napovedi namakanja za posamezne kulture (glede na fenofazo, vlažnost v tleh, vremensko napoved, tip namakalne opreme);
– izvesti pilotne napovedi namakanja ob upoštevanju lastnosti rastlin, tal in podnebja), kar vključuje i) različne načine namakanja (kapljično, rolomati, razpršilci), ii) različne tip tal, ki so z vidika zadrževanja vode definirana kot slaba, srednja ter dobra tla, iii) spremljanje vremenskih podatkov ter vodne bilance z integrirano vremensko prognozo (ARSO) ob uporabi merilnikov vlage v tleh;
– na podlagi obstoječih poskusov in namakalnih sistemov v različnih kmetijskih kulturah preveriti učinke optimalnega namakanja v slovenskih podnebnih razmerah. Projekt naj se izvede na področju sadjarstva (jablana – primerjava namakanja v nasadih z in brez mrež proti toči), hmeljarstva, zelenjadarstva in oljkarstva;
– pri posameznih sortah preveriti učinkovitost deficitarnega namakanja na podlagi vhodnih podatkov in napovedi namakanja, izmeriti realne prihranke vode pri enaki kakovosti pridelkov;
– ekonomsko ovrednotiti učinke in izdelati cost benefit analizo.
– izdelati priporočila za optimalno in strokovno pravilno namakanje in njihova objava v obliki brošure ter v elektronskih medijih na spletnih straneh zainteresiranih organizacij;
– vzpostaviti delujoč model, ki bo zainteresiranim pridelovalcem omogočil dostop do podatkov v realnem času.
Številka teme: 2.2.2
Naslov teme: Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena
Cilji projekta:
– opredeliti tehnološke rešiteve za zmanjševanje izgub pri sušenju na tleh ter izboljšanje beljakovinske in energijske vrednosti krme;
– med različnimi načini dosuševanja poiskati optimalne tehnološke rešitve za sušenje in doseganje najboljše kakovosti mrve;
– ugotoviti kakovost dalj časa skladiščenega sena ob različnih tehnologijah spravila;
– izračunati stroške postavitve primerljivo velikih a različnih sistemov sušenja, ter izračunati stroške priprave sena oziroma mrve na kg / ter na kg hranilne snovi (kg surovih beljakovin, MJ neto energije za laktacijo), in primerjati stroške pridelave s silažami;
– izvesti ankete med pridelovalci kakovostnega sena;
– pripraviti predloge rešitev, ki ne bodo zahtevale velikih investicij za kmetije;
– izdelati tehnološka navodila za pripravo kakovostnega sena.
Številka teme: 2.2.3
Naslov teme: Pridelava industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji
Cilji projekta:
– na podlagi sortnih poskusov izdelati seznam primernih sort in agrotehničnih ukrepov za pridelavo v naših pridelovalnih razmerah v smislu doseganja dobrega in kakovostnega pridelka semena in vlaken;
– osnovati vzgojo lastnih sort industrijske konoplje z dolgoročnim ciljem večje količine in stabilnosti pridelka semena, večje tolerance na gostoto sklopa ter višjo vsebnost esencielnih maščobnih kislin v konopljinem olju;
– izdelati načrt stroja za spravilo konoplje in njegov prenos v prakso;
– izdelati načrt prenosa stroja za spravilo konoplje v prakso;
– ekonomsko ovrednotiti pridelavo industrijske konoplje;
– izdelati tehnološka navodila za pridelavo industrijske konoplje v naših pridelovalnih razmerah.
Številka teme: 2.2.4
Naslov teme: Tehnologije za konkurenčnejšo pridelavo jabolk
Cilji projekta:
– proučiti razloge za zaostajanje v pridelavi jabolk v primerjavi s konkurenco;
– posodobiti tehnološke ukrepe za konkurenčnejšo, kvalitetnejši in stabilnejšo pridelavo s poudarkom na: sortnem izboru najbolj razširjene in tržno zanimive sorte v intenzivnih sadovnjakih, vzgojnih oblikah, optimalnih načinih vzdrževanja tal, optimalni prehrani, optimalnih snovnih in energetskih tokovih sadovnjakov v povezavi z večjo odpornostjo na klimatske strese in optimalne zaščite rastlin, temelječe na trajnostnih principih;
– določiti kakovostne parametre pridelanih jabolk pri različnih izvedbah tehnoloških ukrepov;
– izdelati celovite smernice za izboljšanje pridelovalnih pogojev za pridelavo jabolk, vključujoč rezultate te in drugih (potekajočih in že znanih rezultatov) raziskav na jablani, ter izsledke rezultatov strokovnih nalog na področju sadjarstva in jih ekonomsko ovrednotiti ter testirati v praksi.
Številka teme: 2.2.5
Naslov teme: Uvajanje genomske selekcije in genotipizacije pri pasmah govedi, usmerjenih v mlečno proizvodnjo
Cilji projekta:
– izdelati akcijski načrt za uvedbo genomske selekcije v okvire strokovnih nalog kot dodatna informacija za oceno PV bikov in krav pri pasmah za mlečno proizvodnjo, vključno z opredelitvijo nacionalnih organizacijskih in finančnih okvirjev in sprememb selekcijskega dela;
– izvedba pilotnega projekta uvajanja genomske selekcije pri odbiri plemenskih živali črno bele pasme z namenom razvoja celovitega modela ocen PV v Sloveniji;
– za izvedbo pilotnega projekta je potrebno pridobiti sodelovanje rejcev in rejskih organizacij s sofinanciranjem vsaj v minimalnem deležu z njihove strani ali strani osemenjevalnih centrov, prav tako pa celovito spremljanje in preveritev rezultatov in sprejem predlaganega modela;
– v okviru pilotnega projektu se izvede z rejci dogovorjen način zbiranja in obdelave podatkov, ocene PV in vključitev rezultatov v selekcijo;
– v pilotni projekt se vključijo vse za selekcijo relevantne kategorije živali pri tej pasmi, izvede se genotipizacija živali s ciljem odkrivanja genetskih napak, ocene inbridinga, preverjanje porekla ter ocena PV za vse v pilotni projekt vključene plemenske živali;
– proučiti je potrebno učinke uvedbe genomske selekcije na hitrejšo odbiro plemenskih živali;
– proučiti je potrebno učinke in možnosti povezovanja z mednarodnimi konzorciji zaradi mednarodne primerjave genomsko testiranih bikov (vključitev v okviru INTERBULL-a) ter možnosti dostopa do sekvenc in genotipov drugih genomsko testiranih bikov iz drugih populacij in uporabe teh informacij v nacionalni selekciji);
– pripraviti je potrebno vse potrebne korake, da se genomska selekcija uvede kot dodatna stalna oblika vrednotenja genomskih plemenskih vrednosti za mlečne pasme goveda v Sloveniji.
Tematski sklop: 2.3 Konkurenčnost gozdarstva
Številka teme: 2.3.1
Naslov teme: Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije
Cilji projekta:
– pojasniti demografske spremembe populacije smreke v Sloveniji ter izdelati scenarije prihodnjega razvoja;
– ugotoviti in pojasniti značilnosti pomlajevanja in vraščanja smreke za poglavitne gozdne rastiščne tipe in sestojne oblike;
– analizirati možnosti sanacije ogolelih gozdnih površin (žled, podlubniki) s sadnjo smreke;
– analizirati mortaliteto smreke in njene preživetvene možnosti glede na poglavitne vplivne dejavnike (rastišče, zmes, starost, sestojna struktura);
– glede na rezultate zgoraj omenjenih ciljev opredeliti, na katerih rastiščih, v kakšni sestojni zmesi ter s kakšno gojitveno obravnavo je mogoče varno ohranjati smreko v gozdovih Slovenije;
– pripraviti smernice za nadaljnje gojenje smrekovih sestojev in obnove gozdov s smreko na podlagi ocene tveganj za lastnike gozdov.
Številka teme: 2.3.2
Naslov teme: Vzpostavitev sistema za preverjanje kakovosti dela izvajalcev in trga storitev v gozdarstvu
Cilji projekta:
– povezati uporabnike gozdarskih storitev in ponudnike (izvajalce);
– izdelati kriterije za oceno kakovosti del glede na poškodovanost gozdnih tal in gozdnih sestojev;
– oceniti posamezne izvajalce na podlagi kriterijev iz predhodne alineje;
– izdelati model na podlagi katerega bo lahko uporabnik storitev ocenil izvajalca storitev;
– rangirati izvajalce glede na strokovne ocene in ocene uporabnikov storitev;
– vzpostaviti spletno stran s podatki o izvajalcih iz katere bo razvidno:
– storitve, ki jih opravlja izvajalec,
– cena posamezne storitve,
– strokovna ocena posamezne storitve,
– ocena uporabnika za posamezno storitev.
Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Tematski sklop: 3.1 Biotska raznovrstnost in genski viri
Številka teme: 3.1.1
Naslov teme: Ocena sistema ohranjanja gozdnih genskih virov in stanja gozdnega semenarstva v povezavi z novimi sistemi vzgoje gozdnega drevja
Cilji projekta:
– analizirati biologijo vrst ter genetsko pestrost izbora provenienc gozdnega drevja in vmesne analize rezultatov genetskega monitoringa populacij gozdnega drevja;
– razviti prilagojene ukrepe nege in naravne obnove za izbrane gozdne tipe in drevesne vrste;
– razviti protokole pridobivanja, dodelave, shranjevanja, testiranja in uporabe GRM za izbrane vrste;
– pripraviti stroškovne analize in analize učinkov prilagojenih ukrepov obnove s sadnjo in setvijo z genetsko pestrim GRM izbranih vrst gozdnega drevja;
– razviti sistemsko podporo gozdnemu semenarstvu, ki bo omogočala kakovostno oskrbo z GRM za potrebe obnove gozdov;
– pregledati različne tehnike sadnje in manipulacije sadik gozdnega drevja, vzgojenih v posodah;
– opredeliti ukrepe za prenos znanja in pobud za revitalizacijo gozdnega semenarstva in drevesničarstva;
– pregled različnih tehnik sadnje in manipulacije sadik gozdnega drevja, vzgojenih v posodah.
Številka teme: 3.1.2
Naslov teme: Program rehabilitacije jadranskega lipana Thymallus aeliani na osnovi novih genetskih označevalcev
Cilji projekta:
– na podlagi molekularnih markerjev ugotoviti introgresije (genetskega pretapljanja) jadranskih lipanov z evropskimi tako na populacijski kot individualni ravni in s tem odbiro reprezentativnega materiala, ki bo zagotavljal kvalitetno revitalizacijo jadranskega lipana;
– preveriti genetsko kompatibilnost jadranskih lipanov iz porečja Soče in Nadiže;
– pripraviti podlage za odbiro plemenske jate tudi za namene akvakulture;
– pripraviti priporočila za rehabilitacijski program jadranskega lipana.
Številka teme: 3.1.3
Naslov teme: Genska erozija registriranih lokalnih sort
Cilji projekta:
– opredeliti merila in sistem za določanje genske erozije registriranih lokalnih sort, posebej za sorte poljščin in zelenjadnic in posebej za sadne sorte in vinsko trto;
– identificirati in analizirati registrirane sorte, ki jim grozi genska erozija, določenih sort tudi s pomočjo molekulskih DNA markerjev ter identificirati sinonime v primeru starih sadnih sort;
– razviti in vpeljati metode za posebno preizkušanje oziroma trajnostno oceno vrednosti za pridelavo in uporabo registriranih sort, ki jim grozi genska erozija, vključno s preizkušanjem uporabe teh sort v različnih trajnostnih sistemih kmetovanja;
– pripraviti oziroma posodobiti opise lokalnih registriranih sort, ki so že vpisane v sortno listo in bodo vključevali morfološke in biološke značilnosti, kemično sestavo in organoleptične lastnosti, priporočene tehnologije pridelave za posamezne sorte ali skupine kmetijskih rastlin, primerne za ekološki način pridelave oziroma druge trajnostne oblike kmetovanja ter najprimernejše načine/namene uporabe teh sort;
– pripraviti brošure z opisi in slikami lokalnih sort, ki jim grozi genska erozija za pridelovalce, potrošnike in druge uporabnike;
– pripraviti podlage za nadaljnji razvoj proizvodov iz sort, ki jim grozi genska erozija, ter raziskovanje njihove prehranske za oživljanje tradicionalnih oziroma lokalno značilnih kmetijskih pridelkov oziroma proizvodov in s tem ohranjanje naravne in kulturne dediščine in ohranjanja rastlinskih genskih virov na kmetijah.
Številka teme: 3.1.4
Naslov teme: Kmetovanje na vrstno bogatih travnikih
Cilji projekta:
– pripraviti strokovne podlage za gospodarjenje na vrstno bogatih travnikih, ki zajema način rabe (košnja/paša), gnojenje, vključevanje krme v obroke za rejne živali;
– dopolniti informacije, ki so potrebne za ovrednotenje plačil za gospodarjenje na vrstno bogatem travinju.
Tematski sklop: 3.2 Trajnostna raba v kmetijstvu
Številka teme: 3.2.1
Naslov teme: Samodejni postopki identifikacije sprememb dejanske rabe kmetijskih zemljišč
Cilji projekta:
– preučiti možnosti uporabe alternativnih satelitskih in letalskih podatkov daljinskega zaznavanja za uporabo v procesu ugotavljanja upravičenosti do pridobitve neposrednih plačil;
– razviti metodologijo za samodejno identifikacijo sprememb dejanske rabe prostora;
– zasnovati uporabo sloja sprememb v obstoječem procesu vzdrževanja podatkov dejanske rabe prostora s ciljem izboljšanja ažurnosti podatkov o dejanski rabi prostora kot osnovnega vira za ugotavljanje upravičenosti do pridobitve neposrednih plačil.
Številka teme: 3.2.2
Naslov teme: Ostanki proizvodnje v oljkarstvu – možnosti za njihovo uporabo
Cilji projekta:
– proučiti uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelati smernice, ki bodo upoštevale nove tehnologije predelave in okoljske predpise ter omogočile koristno uporabo ostankov za potrebe trajnostnega razvoja panoge;
– proučiti uporabo tropin za kompostiranje ter izdelati smernice, ki bodo upoštevale okoljske predpise za kompostiranje in specifiko slovenskega oljkarstva;
– proučiti ekonomske učinke uporabe tropin na kmetijskih zemljiščih in uporabe za kompostiranje ter na podlagi teh pripraviti priporočila;
– proučiti sestavo in hranilno vrednost oljčnih listov in tropin v izbranih oljčnih nasadih in oljarna;
– proučiti prebavljivost energije in hranil listov in tropin na prašičih in perutnini. V in vitro raziskavah ugotoviti, kakšna je prehranska vrednost listov in tropin z vidika prebave v vampu prežvekovalcev;
– proučiti možnosti konzerviranja listov in tropin s sušenjem in siliranjem;
– proučiti ekonomičnost uporabe stranskih proizvodov v različnih sistemih reje;
– proučiti pripravo ekstraktov bogatih s polifenolnimi spojinami za pripravo prehranskih dopolnil;
– podati praktična priporočila za konzerviranje in skladiščenje ter krmljenje oljčnih listov in tropin.
Številka teme: 3.2.3
Naslov teme: Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja
Cilji projekta:
– ugotoviti pomen divjih opraševalcev pri opraševanju ekonomsko najpomembnejših, od opraševanja odvisnih, kmetijskih rastlin (predvsem sadnega drevja in jagodičevja) v Sloveniji;
– na podlagi ugotovitev pripraviti rešitve za boljšo izrabo in trajnostno rabo potenciala divjih opraševalcev v Sloveniji in s tem povečanje stabilnosti pridelave kljub neugodnim podnebnim spremembam;
– predlagati ukrepe za zmanjšanja negativnega vpliva kmetijstva, kjer so potrebe divjih opraševalcev sedaj povsem prezrte (npr. način uporabe FFS, zagotavljanje prostora za gnezdenje in virov hrane,…);
– preveriti zdravstveno stanje najpomembnejših divjih opraševalcev na kmetijskih površinah in predlagati ukrepe za izboljšanje le-tega.
Tematski sklop: 3.3 Trajnostna raba gozdov
Številka teme: 3.3.1
Naslov teme: Razvoj metod zaznavanja poškodb iglavcev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov ter izdelava modelov za napovedovanje namnožitev smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih razmerah
Cilji projekta:
– preveriti uporabnost multispektralnih posnetkov gozdov za odkrivanje, spremljanje in prikazovanje žarišč podlubnikov ter prognoziranje razvoja žarišč podlubnikov in podajanje možnih ukrepov zoper prenamnožitev podlubnikov na podlagi analize multispektralnih posnetkov;
– vzpostaviti sistem nadzora nad učinkovitostjo sanacije žarišč pri širjenju podlubnikov s pomočjo multispektralnih posnetkov;
– izdelati algoritme za določanje stopnje ogroženosti posameznih vrst iglavcev zaradi lubadarjev v različnih ekoloških razmerah;
– izdelati študije uporabe multispektralnih kamer pri ugotavljanju zdravstvenega stanja dreves ter njihova primernost za samostojno uporabo v javni gozdarski službi, vključno z predvidenimi stroški;
– razviti in validirati model razvoja smrekovih in jelovih podlubnikov v Sloveniji ter razvoj sistema za samodejni izračun predvidenega začetka rojenja spomladi in datuma konca rojenja prve generacije, do katerega se spremlja ulov za osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja;
– vzpostaviti sistem obveščanja krajevnih in območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije o pričetku rojenja in konca prve generacije osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja.
Številka teme: 3.3.2
Naslov teme: Vpliv strojev za sečnjo in spravilo lesa na gozdne ekosisteme in določitev meril za njihovo uporabo
Cilji projekta:
– proučiti vpliv strojev za sečnjo in spravilo lesa na gozdne ekosisteme;
– proučiti nosilnost tal različnih gozdnih združb oziroma tipov tal v različnih razmerah vlažnosti pa tudi globine zmrznjenosti;
– izdelati metode za hitro oceno stanja tal v danih razmerah vlažnosti oziroma globine zmrznjenosti tal ter metode za hitro oceno vplivov sodobnih tehnologij sečnje in spravila na gozdne ekosisteme;
– razviti merila in kazalnike za odločanje na katerih rastiščih, v kakšnih sestojih in pogojih (npr. vremenskih: vlažnost, zmrznjenost tal; naklon terena,...) se navedeni stroji lahko oziroma ne smejo uporabljati.
Številka teme: 3.3.3
Naslov teme: Spremembe in dopolnitve indikatorjev za potrebe nacionalnega gozdnega programa
Cilji projekta:
– povezati sistem ciljev, usmeritev in indikatorjev NGP v standardiziran in mednarodno primerljiv Panevropski sistem indikatorjev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;
– oblikovati predlog za ciljne vrednosti indikatorjev, ki so vezani na spremljavo stanja gozdov;
– oblikovati predlog metodologije in participacije za določanje vrednosti kvalitativnih indikatorjev;
– predlagati način poročanja in vrednotenja glede ugotovljene spremembe ključnih indikatorjev;
– pripraviti pregled načina implementacije panevropskih indikatorjev v nam primerljivih državah (Avstrija, Nemčija, Švica).
Tematski sklop: 3.4 Trajnostno upravljanje prostoživečih živali
Številka teme: 3.4.1
Naslov teme: Številčnost, prostorska razporeditev, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji
Cilji projekta:
– ugotoviti stanje ohranjenosti vrste z utemeljitvijo po merilih Direktive o habitatih;
– oceniti številčnost in prostorsko razporeditev vrste v Sloveniji;
– oceniti populacijske trende in potencialno širjenje areala vrste;
– izdelati predloge ukrepov za upravljanje z vrsto, vključno s predvidenim obsegom odvzema in oceno vpliva na njegovo morebitno ugodno stanje ohranjenosti.
Številka teme: 3.4.2
Naslov teme: Izboljšanje upravljanja posameznih vrst parkljaste divjadi na podlagi objektivnih metod ugotavljanja njihove številčnosti in implementacija v lovsko upravljavsko prakso
Cilji projekta:
– analizirati obstoječo metodo upravljanja s parkljasto divjadjo v Sloveniji z vidika racionalnosti in zanesljivosti spremljanja številčnosti parkljarjev;
– opredeliti objektivne kazalnike pri pripravi letnih lovsko upravljavskih načrtov lovsko upravljavskih območij;
– določiti racionalno in zanesljivo metodo za spremljanje številčnosti parkljarjev, ki jo bodo lahko uporabljali pripravljavci letnih lovsko upravljavskih načrtov, ter jo konceptualno vključiti v obstoječo kontrolno metodo upravljanja oziroma slednjo v ta namen ustrezno prilagoditi;
– vzpostaviti sistem, ki bo omogočal rutinsko zbiranje podatkov v praksi in še boljše kognitivno upravljanje s parkljasto divjadjo v Sloveniji z boljšim razumevanjem populacijske dinamike posamezne vrste.
Tematski sklop: 3.5 Podnebne spremembe
Številka teme: 3.5.1
Naslov teme: Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika
Cilji projekta:
– izdelati strokovne podlage in operativno metodo za poročanje o emisijah/ponorjih CO2 v kmetijsko-gozdarskih področjih Slovenije;
– določiti izhodiščno stanje vsebnosti TOS v tleh;
– izdelati prostorsko zasnovo spremljanja TOS in določiti referenčne lokacije vzorčnih mest;
– določiti metodologijo vzorčenja in ustreznih vzorčnih mest spremljanja TOS v obliki fleksibilne mreže za celotno Slovenijo;
– izdelati primerjalno analizo z obstoječimi načini vzorčenja, spremljanja in poročanja;
– vzpostaviti sistem in zagotoviti kontrolo kakovosti na vseh ravneh monitoringa; vzorčenje – analiza – podatkovna baza – uporaba podatkov za izračune za poročanje;
– oblikovati podatkovne baze (MKGP) za poročanjje o vsebnosti TOS ter oceno prispevka k nacionalni bilanci ogljika.
Težišče 4: Razvoj podeželja
Tematski sklop: 4.1 Prostorsko načrtovanje in kmetijstvo
Številka teme: 4.1.1
Naslov teme: Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov
Cilji projekta:
– pripraviti pregled najbolj perečih prostorskih konfliktov, identificirati problem s fotodokumentacijo;
– oblikovati izhodišča in usmeritve za oblikovanje in umeščanje kmetijskih in pomožnih kmetijskih objektov v krajini (po krajinskih regijah) ter izdelati priporočila v obliki Priročnika;
– oceniti uspešnost reševanja pobud za selitev oziroma širitev kmetij tako z vidika razvoja kmetij kot tudi zadovoljstva ostalih prebivalcev v naselju ter ugotoviti morebitne prostorske zakonitosti (glede na regijo, stopnjo urbanizacije ...);
– prikazati primere dobrih praks na področju selitev kmetijskih objektov ali celih kmetij v Sloveniji in v primerljivih tujih državah;
– pripraviti predloge in priporočila za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov, tako na preventivni ravni (ozaveščanje prebivalcev ne le o pomenu lokalno pridelane hrane, ampak tudi o drugih, neblagovnih javnih dobrinah kmetijstva) kot tudi na ravni dodatnih smernic za pripravo lokalnih prostorskih načrtov (OPN-jev).
Tematski sklop: 4.2 Diverzifikacija dejavnosti in dodana vrednost
Številka teme: 4.2.1
Naslov teme: Turistična in rekreativna funkcija gozdov; obvladovanje konfliktov med lastniki in uporabniki gozdov
Cilji projekta:
– ugotoviti:
– kateri in kolikšni so rekreativno-turistični potenciali gozdov v Sloveniji;
– katere značilnosti in parametri določajo rekreativno-turistični potencial gozdov;
– možne konflikte z drugimi rabami gozda;
– kakšne so možnosti in ovire za (intenzivnejše in hkrati trajnostno) vključevanje gozdnih površin v turistično ponudbo oziroma njihovo turistično valorizacijo;
– ustreznost predpisov za izvajanje turistične funkcije gozdov;
– opredeliti:
– optimalne načine izrabe gozdov za potrebe rekreativne in turistične valorizacije, – turizem in rekreacijo v gozdu kot potencial za nova – zelena delovna mesta;
– nesprejemljive oblike turizma in rekreacije v gozdovih in njihovo omejevanje;
– dopustnost posega v lastninsko pravico zaradi rabe gozdov v turistično-rekreativne namene,
– ključne turistične »produkte« in jih ovrednotiti;
– prikaz možnosti vključevanja lastnikov gozdov v varovanih območjih (Natura 2000) v turistično ponudbo;
– oblikovati smernice za učinkovito turistično in rekreacijsko valorizacijo in rabo gozdov;
– pripraviti strokovna izhodišča za spremembo predpisov o gozdovih za zagotavljanje trajne rabe gozdov v turistične in rekreativne namene.
Številka teme: 4.2.2
Naslov teme: Potencial za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
Cilji projekta:
– izdelati strokovne podlage za spremembe ureditve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
– izdelati primerjalno analizo obsega, pogojev in dohodkovne učinkovitosti dopolnilnih dejavnosti na kmetiji z enakimi dejavnostmi drugih udeležencev na trgu v Sloveniji (s.p., podjetja) ter primerjava pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnosti v Sloveniji, Avstriji in Italiji;
– predlagati in utemeljiti razmejitve med kmetijsko dejavnostjo in dopolnilno dejavnostjo, primerljivo z načinom razmejitve v primerljivih državah (Avstrija, Italija itd.);
– analizirati učinek izvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji po spremembah predpisov o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji;
– opredeliti primerno obdavčitev in obremenitev s prispevki za socialno varstvo, ki bo omogočala primeren razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
– analizirati modele ciljno usmerjenega trženja za izbrane ciljne skupine in modele promocije ter pripraviti priporočila za doseganje večje učinkovitosti.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 3.050.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije | 1.000.000,00 EUR |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | 2.050.000,00 EUR. |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A) in s predpisi agencije.
5. Pogoji
Pogoji javnega razpisa so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 41/09 in 72/11) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise, Metodologiji ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri » za izvedbo Javnega razpisa v letu 2016 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa » Zagotovimo.si hrano za jutri » v letu 2016.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, je prijavitelj lahko le tista raziskovalna organizacija, v kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta. Prijavitelj mora imeti z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost raziskovalcev
Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo projekta v skladu z 29. členom Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in 3. ali 4. členom Pravilnika o kriterijih.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo aplikativnega raziskovalnega projekta:
1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
2. Izkazuje citiranost kot je določena v 2. točki prvega odstavka 3. člena Pravilnika o kriterijih ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
3. Izkazuje minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav, citiranosti in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji v zadnjih petih letih.
3.1. Mejna vrednost vsote A1+A2+A3 (http://www.arrs.gov.si/sl/akti/metod-skupna-15-6.asp)
Aplikativni projekt:
A1+A2+A3 = 3
Aplikativni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata minilo največ 10 let.
A1+A2+A3 = 2,5
3.2. Vodje projektov se lahko prijavijo tudi z nižjo skupno oceno A1+A2+A3, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
A« (A« ≥ 50) ali A' (A' ≥ 200) ali A1/2 (A1/2 ≥ 600).
Vodje vseh projektov morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A' več kot 0.
Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da morajo imeti oceno A3 večjo kot 0,1. Slednji pogoj ne velja za podoktorske projekte in za vodje aplikativnih projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let.
4. Izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, skladno z določili v drugem odstavku 2. člena Pravilnika o kriterijih.
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (oceni A1 in A2) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (ocena A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (ocena A2).
Podatke za izračun sredstev drugih uporabnikov na podlagi Metodologije (ocena A3) je agencija pridobila neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: RO) za vse tiste vodje projektov, ki so člani programskih skupin. Agencija bo za člane programskih skupin upoštevala samo podatke, ki so vpisani v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-A-F-G-H-2016, na katerem so odgovorne osebe s podpisom jamčile za točnost podatkov.
Vodje raziskovalnih projektov, ki niso člani programske skupine, vpišejo podatke o sredstvih drugih uporabnikov v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-D-J-2016, objavljen na spletni strani agencije in ga do 11. 7. 2016 do 14. ure oddajo po elektronski pošti na naslov: vpetostCRPHRA2016@arrs.si. Natisnjen, podpisan in žigosan obrazec mora biti oddan po običajni pošti tudi v primeru digitalno podpisane prijavne vloge, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, ravno tako do 11. 7. 2016 do 14. ure. Agencija bo upoštevala podatke iz teh obrazcev samo v primeru, če kandidat ni član programske skupine. Raziskovalne organizacije s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov, navedenih v obrazcih iz te točke javnega razpisa.
Vse prijave, katerih vodje dosegajo navedene pogoje, agencija posreduje v ocenjevanje MKGP.
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo podoktorskega raziskovalnega projekta:
Vodja podoktorskega raziskovalnega projekta (v nadaljevanju: podoktorand) izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v drugi alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če od zagovora njegovega doktorata niso potekla več kot tri leta (doktorat v obdobju 2013 – 11. 7. 2016) ter izkazuje vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti ter izkazuje minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav v zadnjih petih letih, citiranosti v zadnjih desetih letih in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji v zadnjih petih letih. Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 11. 7. 2016.
Če je podoktorand izkoristil starševski dopust, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas od zagovora podaljša nad tri leta za čas dejansko izrabljenega dopusta. Enako velja za dokumentirano bolniško odsotnost, daljšo od treh mesecev.
Podoktorand izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če izpolnjuje kriterije, določene v drugem odstavku 2. člena Pravilnika o kriterijih.
Vodja, ki prijavlja raziskovalni projekt kot podoktorand, mora izpolnjevati pogoj, da ima A' več kot 0.
6. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo – obrazcem ARRS-RPROJ-CRP- HRA-Prijava/2016.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016, predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROG-CRP-DP-2016. Natisnjen, podpisan in žigosan obrazec mora biti oddan po običajni pošti tudi v primeru digitalno podpisane prijavne vloge, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, ravno tako do 11. 7. 2016 do 14. ure.
Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-RPROJ-CRP-HRA-Prijava/2016 izpolnjuje na spletnem portalu agencije eObrazci. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidence agencije, skrbniki spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. Prijava na spletni portal eObrazci je možna na dva načina:
– z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA);
– z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali agencija).
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 11, 12, 21.1, 21.2 in 21.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.
7. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnim listom sestavni del razpisne dokumentacije.
8. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 10. 2016.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
9. Izbor raziskovalnih projektov
9.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.
Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za MKGP.
Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta agencija in MKGP sprejmeta obrazložena delna sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in MKGP, direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija izda na podlagi Sklepa o izboru projektov prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.
9.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
9.3. Spletna stran
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki bo namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip agencije in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Agencija bo vzdrževala zbirno spletno stran projektov, odobrenih na razpisu.
Izvajalec naj v najvišji možni meri sledi načelom odprtega dostopa do znanstvenih informacij, kot je objavljeno v Nacionalni strategiji odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Republiki Sloveniji 2015-2016.
10. Način, oblika in rok za predložitev prijav
10.1 Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom
Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-RPROJ-CRP-HRA-Prijava/2016 na spletni portal agencije eObrazci. Oddana prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oziroma pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta).
Prijave morajo biti oddane do vključno 11. 7. 2016 do 14. ure. Prijaviteljem svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
Za pravočasno se šteje prijava, ki je opremljena z obema digitalnima podpisoma na spletnem portalu agencije eObrazci do 11. 7. 2016 do 14. ure.
10.2 Oddaja prijavne vloge brez digitalnega podpisa
V primeru, ko prijavitelj in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega potrdila, se prijavna vloga odda v elektronski obliki kot nepodpisana na spletni portal agencije eObrazci in v papirnati obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe RO in vodje raziskovalnega projekta in žigom RO.
Obe obliki prijave, elektronska in papirnata, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.
Papirnate prijave je treba dostaviti v zaprtih ovojnicah, z oznako »Ne odpiraj – Prijava – Javni razpis za sofinanciranje CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri« za leto 2016 – št. prijave_____« ter nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.
Za pravočasno se šteje prijava, ki je v roku oddana v papirnati in elektronski obliki. Prijava je oddana pravočasno, če je v elektronski obliki oddana na spletni portal agencije eObrazci do 11. 7. 2016 do 14. ure in v papirnati obliki prispe v glavno pisarno agencije do 11. 7. 2016 do 14. ure. Kot pravočasne se štejejo tudi prijave, oddane priporočeno po pošti iz Slovenije do 11. 7. 2016 (poštni žig).
10.3 Popolnost prijave
Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki (točka 10.1. – z digitalnim podpisom; točka 10.2. – brez digitalnega podpisa) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Za nepopolno se bo štela tudi prijava, ki bo na razpis prispela formalno nepopolna in je prijavitelj ne bo dopolnil v zahtevanem roku. Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo neodprte vrnjene prijaviteljem.
11. Datum odpiranja prijav: komisija za odpiranje prijav bo 13. 7. 2016 ob 9. uri, na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v septembru 2016.
13. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana pri Ljiljani Lučič, na tel. 01/400-59-13.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
