Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 74/2016 z dne 25. 11. 2016

3310-67/2016/2 Ob-3488/16, Stran 2540

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:

– Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16 in 66/16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba);

– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/568 z dne 29. januarja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pogojev in postopkov za določanje, ali neizterljive zneske v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo povrnejo države članice (UL L št. 97 z dne 13. 4. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);

– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/142 z dne 2. decembra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 28 z dne 4. 2. 2016, str. 8), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);

– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič popravljene s Popravkom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 227 z dne 20. 8. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);

– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211, z dne 8. 8. 2015, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);

– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/669 z dne 28. aprila 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe in vsebine programov razvoja podeželja, obveščanja javnosti o teh programih in količnikih za pretvorbo v glave velike živine (UL L št. 115, z dne 29. 4. 2016, str. 33), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);

– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 50), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);

– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2016)1833 z dne 23. marca 2016 o odobritvi spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849 CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020), in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si), objavlja

6. javni razpis za podukrep 4.1

Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016

1. Osnovni podatki o javnem razpisu

Predmet javnega razpisa:	V skladu s 3. točko prvega odstavka 5. člena Uredbe so predmet javnega razpisa naložbe kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi zahtevam kmetovanja na gorskih območjih.
Razpisana sredstva po sklopih:	Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 8.000.000 EUR. Od tega:
	– 500.000 EUR za majhne naložbe (sklop A),
	– 6.000.000 EUR za enostavne in zahtevne naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, oziroma skupino kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja tega javnega razpisa (sklop B) ter
	– 1.500.000 EUR za enostavne in zahtevne naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C).
	Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer:
	– 6.000.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU
	– 2.000.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba.
	Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) znaša 75 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije znaša 25 odstotkov.
Vrsta javnega razpisa:	Zaprti
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa:	Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge poteka od 19. decembra 2016 do vključno 8. marca 2017 do 24. ure.
Obdobje upravičenosti stroškov:	Skladno z 99. členom Uredbe so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
	Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe ter stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
	Skladno s tretjim odstavkom 104. člena Uredbe je datum vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev 25. november 2019.
Informacije o razpisu:	– INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), Dunajska 160, 1000 Ljubljana tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si;
	– INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KGZS) in Gospodarske zbornice Slovenije (Priloga št. 13 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa)

2. Predmet podpore

1. Podpora iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju: podukrep 4.1) je skladno s 3. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 5. člena Uredbe namenjena individualnim in kolektivnim naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. oktobra 2012, str. 47), (v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi), v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na gorskih območjih, in sicer za:

– tehnološke posodobitve objektov namenjenih reji domačih živali ter objektov za skladiščenje krme,

– ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila,

– ureditev greznic in čistilnih naprav,

– nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme,

– nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme,

– ureditev trajnih nasadov,

– nakup in postavitev mrež proti toči,

– ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi,

– izvedbo agromelioracij,

– zaščito čebeljih panjev pred medvedi,

– ureditev cestnih, vodnih oziroma vodovodnih ter energetskih priključkov do javne infrastrukture,

– ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba na gorskih območjih.

2. Skladno z drugim odstavkom 5. člena Uredbe se glede na cilje iz PRP 2014–2020 naložbe iz prejšnje točke delijo na:

a) naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, ki so usmerjene v:

– zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje, in sicer za hlevsko opremo za odgnojevanje ter opremo skladiščnih kapacitet za živinska gnojila,

– prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,

– povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa,

– uvajanje obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE), razen za pridobivanje energije iz sončnega vira in proizvodnjo bioplina,

– gospodarnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij, in sicer za zbiranje meteorne vode, ureditev čistilnih naprav in neprepustnih greznic, zamenjava namakalne opreme in zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih ZNS,

– ureditev trajnih nasadov s posaditvijo rastlin, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, sušo in pozebo iz Priloge št. 16 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, k čemur sodi tudi postavitev ekstenzivnih sadovnjakov,

– ekološko pridelavo hrane;

b) naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi dviga produktivnosti, zlasti produktivnosti dela, naložbe s ciljem povečanja stroškovne učinkovitosti, povečanja higiene in kakovosti ter doseganja višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov in prilagoditve kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali;

c) naložbe v prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno s standardom varstva pri delu, do katerih je upravičen mladi kmet;

d) naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil in ureditev skladiščnih zmogljivosti;

e) naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu, in dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo.

3. Skladno s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe se primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz 1. točke tega poglavja podrobneje opredeli v javnem razpisu, in sicer pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez nadaljnjih postopkov obdelave, ki bi spremenili naravo teh proizvodov, še zlasti pridelava, pobiranje in skladiščenje primarnih kmetijskih proizvodov ter njihova priprava s strani primarnih proizvajalcev za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Kot priprava primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo se šteje tudi njihovo čiščenje, luščenje, sortiranje, kratkotrajna zaščita pred gnitjem in pakiranje.

4. Ne glede na prejšnjo točko se za primarno pridelavo kmetijskih proizvodov šteje tudi:

– smukanje, rezanje, drobljenje, luščenje, mletje in sušenje zelišč,

– priprava hmelja, ki se skladno s predpisom, ki ureja certificiranje pridelka hmelja razume kot postopek zaključnega sušenja in zaključnega pakiranja hmelja, izveden v zaprtem delovnem procesu,

– čiščenje, odstranjevanje neželenih primesi, poškodovanih ali premajhnih semen ter sušenje semen kmetijskih rastlin za skladiščenje.

5. Skladno z 9. členom Uredbe so glede na velikost naložbe iz 1. točke tega poglavja lahko:

– majhne naložbe do vključno 15.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

– enostavne naložbe nad 15.000 eurov do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

– zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

3. Vlagatelj

1. Skladno s prvim odstavkom 6. člena Uredbe je vlagatelj nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ter ima svoje kmetijsko gospodarstvo uvrščeno v gorsko območje v skladu s Pravilnikom o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Uradni list RS, št. 12/15; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o OMD). Če gre za kolektivno naložbo, je vlagatelj do podpore tisti, ki je določen v 11. točki tega poglavja, če imajo vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma vsi člani skupine kmetov iz osmega odstavka 6. člena Uredbe najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na gorskih območjih.

2. Če je vlagatelj mladi kmet, se skladno z drugim odstavkom 6. člena Uredbe šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je prvič ustanovila kmetijsko gospodarstvo v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi navedene vloge:

– stara od 18 let do vključno 40 let in

– ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, kot sta opredeljena v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15 in 38/16).

3. Kot ustrezno poklicno znanje in usposobljenost iz prejšnje točke se šteje najmanj:

– nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali

– nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.

4. S kmetijstvom povezane dejavnosti iz 2. točke tega poglavja so naslednje dejavnosti: živilsko-predelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost. Seznam ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz prejšnje točke je Priloga št. 3 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.

5. Vlagatelj dokazuje izobrazbo iz 3. točke tega poglavja z dokazilom oziroma izjavo o najvišji doseženi izobrazbi. Kot delovne izkušnje vlagatelja se štejejo:

– pokojninska in invalidska zavarovalna doba iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,

– članstvo na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz RKG, ali

– izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar vlagatelj dokazuje z izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, na katerem je te izkušnje pridobival.

6. Če je fizična oseba iz 2. točke tega poglavja samostojni podjetnik posameznik, se skladno s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe pogoji iz 2. točke tega poglavja nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.

7. Kot prva ustanovitev kmetijskega gospodarstva iz 2. točke tega poglavja se skladno s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe šteje:

– izdaja odločbe o pravici do sredstev iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz Uredbe oziroma predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 ali

– izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.

8. Če vlagatelj iz 2. točke tega poglavja ni prejel odločbe iz prejšnje točke, se skladno s petim odstavkom 6. člena Uredbe kot prva ustanovitev kmetijskega gospodarstva šteje prvi vpis fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG.

9. Če je vlagatelj iz 1. točke tega poglavja organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki uresničuje kolektivno naložbo iz 12. člena Uredbe, mora biti skladno s šestim odstavkom 6. člena Uredbe:

– pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za mikro, malo in srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP), in

– priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev.

10. Če gre za majhne naložbe, so skladno s sedmim odstavkom 6. člena Uredbe do podpore upravičeni le nosilci kmetij. Majhna naložba se ne more izvajati kot kolektivna naložba iz 12. člena Uredbe.

11. Če gre za kolektivno naložbo iz tretjega odstavka 5. člena Uredbe, je, ne glede na 1. točko tega poglavja in skladno z osmim odstavkom 6. člena Uredbe, vlagatelj do podpore:

– organizacija proizvajalcev, priznana po predpisih, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev,

– zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG, ali

– skupina kmetov.

12. Skupina kmetov iz tretje alineje prejšnje točke je skladno z devetim odstavkom 6. člena Uredbe partnerstvo dveh ali več nosilcev kmetijskih gospodarstev, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente iz Priloge 8 Uredbe, ki je Priloga št. 13 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.

13. Pogodba o sodelovanju iz prejšnje točke se skladno z desetim odstavkom 6. člena Uredbe sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova kolektivne naložbe.

14. Član skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke tega poglavja na dan oddaje vloge na javni razpis skladno z enajstim odstavkom 6. člena Uredbe ne sme imeti:

– v uporabi več kot 70 odstotkov primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP), ki jih imajo v uporabi vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz zadnje oddane zbirne vloge, oziroma

– v reji več kot 70 odstotkov GVŽ, ki jih imajo v reji vsi člani skupine, kar je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali).

15. Vsak član skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke tega poglavja skladno z dvanajstim odstavkom 6. člena Uredbe za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine kmetov k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz 12. točke tega poglavja. Prispevek posameznega člana skupine kmetov ne more biti izključno prispevek v naravi v skladu s 97. členom Uredbe.

16. Člani skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke tega poglavja skladno s trinajstim odstavkom 6. člena Uredbe izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu te skupine kmetov in ima naslednje naloge:

– zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do agencije in MKGP;

– koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. poslovni načrt, projekt za izvedbo del, projekt izvedenih del);

– vodi seznam skupne rabe, kot to določa 3. točka prvega odstavka 27. člena Uredbe;

– vloži poročilo na agencijo, kot to določajo 11. točka prvega odstavka 27. člena Uredbe, deseti odstavek 102. člena in 103. člen Uredbe;

– sporoča na agencijo vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz 12. točke tega poglavja.

17. Člani skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke tega poglavja skladno s štirinajstim odstavkom 6. člena Uredbe ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU).

4. Pogoji za pridobitev podpore

4.1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis:

1. Vložiti mora popolno vlogo skladno z zahtevami iz tega javnega razpisa in na prijavnem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni.

2. Skladno s prvim odstavkom 177. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) mora vlagatelj za predložene dokumente, sestavljene v tujem jeziku, če je to potrebno, zagotoviti slovenski prevod s strani sodnega tolmača, ki je imenovan za sodnega tolmača z odločbo Ministrstva za pravosodje.

3. Skladno s 1. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim in petim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15, v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo).

4. Skladno s 1. točko 10. člena in 2. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora biti vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.

5. Če je pravna oseba, razen občin, mora skladno s 3. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.

6. Skladno s 4. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe, mora imeti poravnane vse davčne obveznosti do države.

7. Če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, skladno s 6. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra.

8. Če je fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, skladno s 7. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v osebnem stečaju.

9. Skladno z 9. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ni upravičen do stroška davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen če priloži izjavo iz Dokazila 4, ki je priloga prijavnega obrazca, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV:

– vlagatelj, katerega kmečko gospodinjstvo je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti identificirano za namene DDV oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen, če ima kmečko gospodinjstvo pravico do odbitka DDV v skladu s predpisi o DDV;

– vlagatelj, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji oziroma drugo kmetijsko dejavnost in je v zvezi s temi dejavnostmi identificiran za namene DDV oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;

– vlagatelj, katerega kmečko gospodinjstvo preko predstavnika kmečkega gospodinjstva izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;

– vlagatelj, ki po predpisih o DDV nima pravice do odbitka DDV, lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek, če poda ustrezno izjavo iz Dokazila 4, ki je priloga prijavnega obrazca;

– vlagatelj, ki je upravičen do uveljavljanja stroška DDV glede na zgornja določila, lahko v primeru naložbe v osnovna sredstva, ko gre za nakup nepremičnine, namenjene za opravljanje dejavnosti, na katero se nanaša naložba, uveljavlja strošek DDV v višini 25 odstotkov vrednosti celotnega vlagatelju zaračunanega DDV.

10. Skladno z 10. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

11. Skladno z 11. točko prvega odstavka 100. člena ter 101. členom Uredbe mora biti iz vloge oziroma dokumentov, priloženih h vlogi na javni razpis, razvidna zaprtost finančne konstrukcije naložbe v skladu z 2. točko 9. poglavja tega javnega razpisa. Če gre za skupino kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja, mora vsak član te skupine kmetov izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj finančno ovrednoteni prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o sodelovanju.

12. Skladno z 12. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tem javnem razpisu.

13. Če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se skladno s 13. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino prostorov v objektu, ki jo upravičeni prostori zasedajo.

14. Če kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti skladno s 14. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe iz priložene projektne dokumentacije razvidni:

– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,

– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis še ne izvedenih del in stroškov,

– ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis.

15. Če gre za naložbo v investicijska vzdrževalna dela na obstoječem objektu ali nakup opreme in vlagatelj ni lastnik ali solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja ta naložba, mora imeti skladno s 15. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe sklenjeno dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj pet let po datumu zadnjega izplačila sredstev za naložbo ter overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v pogodbi iz te točke.

16. Na nepremičnini, na kateri se izvaja naložba v gradnjo novega objekta, mora imeti vlagatelj skladno s 16. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe lastninsko, solastninsko ali stavbno pravico.

17. Če gre za ureditev objektov, razen investicijsko vzdrževanje objekta, mora skladno z 18. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo del v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

18. Gradbeno dovoljenje iz prejšnje točke se mora skladno z 19. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe glasiti na vlagatelja.

19. Objekt iz 17. točke tega podpoglavja mora biti skladno z 20. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte naložbe, kar je razvidno iz gradbenega dovoljenja.

20. Če gre za naložbo v opremo ali investicijsko vzdrževanje obstoječega objekta, ki je v skladu z uredbo, ki ureja razvrstitev objektov glede na zahtevnost gradnje:

– zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora skladno s prvo alinejo 21. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt,

– nezahteven objekt, mora skladno z drugo alinejo 21. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt.

21. Računi in predračuni se morajo skladno z 22. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe glasiti na vlagatelja. Če gre za vlagatelja iz 12. točke prejšnjega poglavja, se račun in predračun glasi na vse člane skupine kmetov.

22. Skladno s 23. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora v vlogi na javni razpis opredeliti časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev.

23. Če gre za vlagatelja iz 12. točke prejšnjega poglavja, morajo pogoje iz 3. do vključno 22. točke tega poglavja izpolnjevati vsi člani skupine kmetov.

24. Skladno s 24. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora vlogi na ta javni razpis priložiti izjavo, da pred njeno vložitvijo ni začel z deli v okviru naložbe ali popis že izvedenih del in stroškov, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, če to ni razvidno iz projektne dokumentacije iz 14. točke tega podpoglavja.

25. Skladno z 2. točko 10. člena Uredbe mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016.

26. Če so naložbe povezane s čebelarsko dejavnostjo iz 18. člena Uredbe oziroma je kmetijsko gospodarstvo brez kmetijskih površin, skladno s 3. točko 10. člena Uredbe oddaja zbirne vloge, ne glede na prejšnjo točko, ni obvezna, vendar pa mora imeti vlagatelj urejene podatke v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG.

27. Skladno s 4. točko 10. člena Uredbe mora biti naložba ekonomsko upravičena, kar se izkazuje z interno stopnjo donosnosti, ki se izračuna v skladu s Prilogo 4 Uredbe, ki je Priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, in sicer na naslednji način:

– če gre za enostavno ali zahtevno naložbo v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe, mora biti interna stopnja donosnosti naložbe pozitivna,

– če gre za enostavno ali zahtevno naložbo v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev iz 2. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe, mora biti interna stopnja donosnosti naložbe višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem merilu Banke Slovenije na dan objave tega javnega razpisa.

28. Če gre za enostavne in zahtevne naložbe, mora vlagatelj skladno s 5. točko 10. člena Uredbe predložiti poslovni načrt, v katerem izkaže:

– ekonomsko upravičenost naložbe iz prejšnje točke in

– prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki so opredeljeni v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če naložba ni opredeljena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, vlagatelj utemeljuje prispevek k horizontalnim ciljem naložbe na podlagi treh ponudb, na način iz 4. točke pod f) 5. poglavja tega javnega razpisa.

29. Naložba v ureditev objektov z uporabo večjega deleža lesa prispeva k horizontalnim ciljem iz druge alineje prejšnje točke, če skladno s 6. točko 10. člena Uredbe delež lesa pri naložbi znaša vsaj 0,073 m³ lesa na m² bruto površine, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

30. Pri naložbi v zbiranje vode morajo skladno s 7. točko 10. člena Uredbe imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m³.

31. Poslovni načrt iz 28. točke tega podpoglavja mora skladno z 8. točko 10. člena Uredbe vsebovati sestavine, določene v Prilogi 4 Uredbe, ki je Priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj za obdobje petih let od datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki ga opredeli v vlogi na javni razpis.

32. Poslovni načrt iz 28. točke tega podpoglavja mora skladno z 9. točko 10. člena Uredbe za:

a) zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra;

b) enostavne naložbe temeljiti na:

– dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, ali

– pokritju, opredeljenem v Prilogi 5 Uredbe, ki je Priloga št. 11 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.

33. Ne glede na drugo alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt skladno z 10. točko 10. člena Uredbe ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če vlagatelj ali član kmetije v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo pod b) prejšnje točke.

34. Če gre za skupino kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja, se poslovni načrt iz 28. točke tega podpoglavja izdela na podlagi:

– dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo takšno knjigovodstvo, ali

– pokritja, opredeljenega v Prilogi 5 Uredbe.

35. Če gre za majhne naložbe, mora vlagatelj za namen ugotavljanja ekonomske upravičenosti iz 7. točke prvega odstavka 26. člena Uredbe skladno z 12. točko 10. člena Uredbe v prijavnem obrazcu navesti stanje kmetijskega gospodarstva pred in po naložbi.

36. Pri enostavni in zahtevni naložbi mora vlagatelj skladno s 13. točko 10. člena Uredbe v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz poslovanja kmetijskega gospodarstva ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na polno delovno moč (v nadaljnjem besedilu: PDM), ki je v letu 2015 znašala 9.488,76 eurov.

37. Ena PDM iz prejšnje točke je obseg del 1.800 ur letno. Izračunana vrednost 1 PDM na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti:

– oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),

– oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),

– osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji, se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,

– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),

– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),

– član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),

– član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),

– član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),

– član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM).

38. Za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

– ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma

– oseba, ki je nosilec dejavnosti.

39. Če gre za enostavno ali zahtevno kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja, se ne glede na določbo 36. točke tega podpoglavja skladno s 14. točko 10. člena Uredbe pri izračunu primernega prihodka upravičenca upošteva letni prihodek članov skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, pri čemer se primeren letni prihodek ugotavlja na podlagi:

– pokritja, opredeljenega v Prilogi 5 Uredbe.

40. Če gre za kolektivno naložbo, morajo pogoj iz 4. in 25. točke tega podpoglavja skladno s 15. točko 10. člena Uredbe izpolnjevati vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali to naložbo, kar je razvidno iz poslovnega načrta oziroma vsi člani skupine kmetov.

41. Pri zahtevni naložbi mora vlagatelj skladno s 16. točko 10. člena Uredbe zagotavljati obseg dela v višini vsaj 1 PDM. Pri majhnih in enostavnih naložbah mora vlagatelj zagotavljati obseg dela v višini vsaj 0,5 PDM.

42. Če gre kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja, morajo skladno s 17. točko 10. člena Uredbe obseg dela iz prejšnje točke zagotavljati člani skupine kmetov.

43. Če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba skladno z 19. točko 10. člena Uredbe vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

44. Če gre za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa, mora vlagatelj skladno s prvim odstavkom 11. člena Uredbe izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

a) kmetijsko gospodarstvo je tržno usmerjeno, kar pomeni, da ima glede na oddano zbirno vlogo za leto 2016 oziroma evidenco rejnih živali:

– v uporabi vsaj 3 ha trajnih nasadov, razen nasadov jagod in trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma vsaj 1 ha trajnih nasadov sadovnjakov in vinogradov, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči iz 8. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe,

– v uporabi vsaj 1 ha oljčnikov,

– v uporabi vsaj 1 ha zelenjadnic, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah,

– v uporabi vsaj 0,5 ha zelenjadnic ali nasada trajnih rastlin na njivskih površinah, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči iz 8. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe,

– v uporabi vsaj 20 ha njivskih površin ali

– v reji vsaj za 10 GVŽ rejnih živali;

b) kmetijsko gospodarstvo izvaja naložbe v preusmeritev oziroma ekološko pridelavo hrane in ima v letu pred vložitvijo vloge na javni razpis vsaj 50 odstotkov vseh kmetijskih površin vključenih v ukrep Ekološko kmetovanje iz 29. člena Uredbe 1305/2013/EU, kar je razvidno iz oddane zbirne vloge v letu 2016;

c) kmetijsko gospodarstvo je razvrščeno v gorsko območje oziroma ima vsaj 50 odstotkov vseh kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, na vodovarstvenem območju, kar je razvidno iz RKG, in izvaja eno od naslednjih naložb:

– ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov,

– nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme,

– zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil,

– nakup kmetijske mehanizacije za gospodarno rabo dušika,

– ureditev kompostarn,

– tehnološka posodobitev hlevov,

– nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov.

45. Če gre za kolektivno naložbo, se skladno z drugim odstavkom 11. člena Uredbe:

– pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz prejšnje točke pod a) upoštevajo obseg kmetijskih površin in število GVŽ vseh članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma članov skupine kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja, kar je razvidno iz RKG oziroma iz evidence rejnih živali,

– šteje, da je pogoj iz prejšnje točke pod b) izpolnjen, če imajo vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma člani skupine kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja vsaj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v ukrep Ekološko kmetovanje iz 29. člena Uredbe 1305/2013/EU,

– šteje, da sta pogoja iz prejšnje točke pod c) izpolnjena, če imajo vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma člani skupine kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja svoja kmetijska gospodarstva uvrščena v gorsko območje oziroma imajo vsaj 50 odstotkov kmetijskih površin na vodovarstvenem območju.

46. Pri naložbah iz 44. točke pod c) mora kmetijsko gospodarstvo, ki leži na vodovarstvenem območju, izpolnjevati zahteve, določene v predpisih Vlade Republike Slovenije, ki urejajo vodovarstvena območja.

47. Vlagatelj lahko na posamezen sklop javnega razpisa skladno z 20. točko 10. člena Uredbe vloži eno vlogo.

4.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj

1. Če gre za kolektivne naložbe, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno z 12. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

a) ob vložitvi vloge na javni razpis mora vlagatelj iz druge alineje 11. točke prejšnjega poglavja predložiti seznam vseh svojih članov in članov, ki bodo uporabljali to naložbo;

b) iz poslovnega načrta iz 28. točke prejšnjega podpoglavja mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo oziroma vseh članov skupine kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja;

c) najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti kolektivna naložba v skupni rabi upravičenca. Če gre za zadrugo ali organizacijo proizvajalcev, skupna raba pomeni, da naložbo uporablja najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo naložbe s poslovnim načrtom, pri čemer njihov skupni proizvodni obseg (npr. GVŽ, ha) ne sme biti manjši od proizvodnega obsega, predvidenega v poslovnem načrtu;

d) vlagatelj vodi seznam o skupni rabi iz prejšnje podtočke, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih zadruge, organizacije proizvajalcev ter skupine kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja, obdobje uporabe, vzdrževanje ipd. Seznam skupne rabe je opredeljen v Prilogi št. 9 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.

2. Če gre za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme, morajo biti poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno s 13. členom Uredbe izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

a) do podpore je upravičen le nakup kmetijske mehanizacije, za katero je iz Seznama upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ob vložitvi vloge na javni razpis razvidno, da je namenjena kmetovanju na gorskih območjih iz pravilnika o OMD oziroma prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov;

b) vlagatelj lahko z eno vlogo na ta javni razpis uveljavlja podporo za največ tri stroje, ki imajo samostojen pogon;

c) podpora za nakup kmetijskega traktorja se ne dodeli vlagatelju, ki je za to vrsto kmetijske mehanizacije že prejel sredstva na podlagi Uredbe oziroma predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave tega javnega razpisa. Skupina kmetov iz 12. točke prejšnjega poglavja ni upravičena do podpore za nakup kmetijskega traktorja, če je član te skupine kmetov za to vrsto kmetijske mehanizacije že prejel sredstva na podlagi Uredbe oziroma predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Kot ista vrsta kmetijske mehanizacije se razume kmetijska mehanizacija iz iste skupine strojev v okviru zaporedne trimestne številke iz Seznama upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.

3. Če gre za naložbe v nakup kmetijskih zemljišč, ki so lahko skladno s 14. členom Uredbe le del naložbe iz 15. do 22. člena Uredbe, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

a) naložba mora biti najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;

b) vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;

c) upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

4. Če gre za naložbe v trajne nasade, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno s 15. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

a) pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:

– pečkarji: 16 let,

– koščičarji: 12 let,

– jagodičje (razen malin in robid): 15 let,

– maline in robide: 8 let,

– lupinarji: 33 let,

– oljke: 33 let,

– namizno grozdje: 25 let,

– hmelj: 12 let;

b) pri naložbah v obnovo ekstenzivnih sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:

– slive: 20 let,

– jablane: 40 let,

– hruške: 40 let,

– mešani nasadi: 30 let;

c) določbe iz te točke pod a) in pod b) se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se sofinancirajo v skladu z drugimi predpisi;

d) ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;

e) vlagatelj je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

f) vlagatelj je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

g) za naložbe v postavitev vinogradov mora vlagatelj pridobiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte;

h) vlagatelj mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

5. Ob zaključku naložbe morajo vlagatelji za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe izpolnjevati naslednja pogoja:

– strošek postavitve mreže proti toči iz 4., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, ki ga vlagatelj lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela, lahko znaša do 20 odstotkov upravičene vrednosti naložbe v nakup in postavitev mreže proti toči v skladu s Seznamom upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa;

– pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča je dovoljeno saditi le certificirane sadike A, certificirane sadike B in standardne sadike hmelja v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Za sadike hmelja, pridelane v Republiki Sloveniji, mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike kategorij A in B, pridelane v drugi državi članici EU, mora biti izdan rastlinski potni list, iz katerega je razvidna kategorija sadik.

6. Če gre za naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme iz 7. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno s 16. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

a) imeti mora pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjakih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objektov;

b) imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča, če so rastlinjaki postavljeni neposredno na kmetijskem zemljišču, ki se namaka;

c) prizna se strošek postavitve rastlinjakov do 20 odstotkov priznane vrednosti celotne naložbe, ki ga vlagatelj lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela v skladu s 97. členom Uredbe.

7. Če gre za naložbe s področja živinoreje, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno s 17. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

– pri naložbi v ureditev ali vzdrževanje hleva mora biti hlevska površina za živali v skladu s predpisi, ki urejajo dobrobit živali;

– pri naložbah v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil so do podpore upravičene le skladiščne zmogljivosti, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, razen v primeru naložb v novogradnjo objektov za rejo domačih živali;

– ne glede na prejšnjo alinejo so do podpore upravičene naložbe v skladiščne zmogljivosti, ki ne presegajo minimalnih zahtev iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, če je vlagatelj mladi kmet iz 2. točke prejšnjega poglavja, ki naložbo izvede v 24. mesecih od datuma vzpostavitve kmetije;

– pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora vlagatelj k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša ali z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK. Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti odločbo MKGP o uvedbi namakanja;

– pri naložbi v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila. Pri izračunu obtežbe se upošteva število živali, ki je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;

– če naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14, 24/15 in 9/16 – ZGGLRS; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja gozdove), pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). Vlagatelj mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu posnetku z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;

– če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora vlagatelj k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK, ter opis tehnologije paše;

– če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe izvaja na območju pojavljanja velikih zveri, se priznajo 30 odstotkov višji stroški ureditve za tako naložbo iz dodatne zaščite pred pojavom velikih zveri v skladu s 95. členom Uredbe;

– če ima najmanj 30 odstotkov kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2016, v uporabi na najožjem vodovarstvenem območju, določenem s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstveno območje, je v okviru naložbe v ureditev hleva upravičen do podpore za naložbe v ureditev hleva na hlevski gnoj, na globoki nastilj oziroma na tlačen gnoj;

– ne glede na prejšnjo alinejo je upravičen do podpore za naložbo v ureditev hlevov na tekoče frakcije, če skupna količina dušika iz živinskih gnojil na hektar kmetijskih površin v uporabi zunaj najožjega vodovarstvenega območja, določenega s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstveno območje, ne presega 170 kg na hektar;

– če gre za kolektivno naložbo, je pogoj iz desete alineje te točke izpolnjen, če imajo vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma člani skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa najmanj 30 odstotkov kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2016, v uporabi na najožjem vodovarstvenem območju.

8. Če gre za naložbe v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno z 18. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

– naložbe v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi so upravičene do podpore, če se izvajajo na gorskem območju;

– če naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi posega na gozdno zemljišče, mora biti zanjo na podlagi zakona, ki ureja gozdove, pridobljeno soglasje ZGS. Vlagatelj mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta za zemljišče in identifikacijskimi podatki čebelnjakov oziroma stojišč iz registra čebelnjakov za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;

– če se naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora vlagatelj k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša in z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;

– ne priznajo se stroški v čebelarstvu, ki so bili upravičencu dodeljeni na podlagi Programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016.

9. Če gre za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno z 19. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

a) proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega javnega razpisa, ni namenjena prodaji;

b) za naložbe v energetsko prenovo objektov, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, je treba vlogi na javni razpis priložiti:

– energetsko izkaznico v skladu s predpisom, ki ureja izdelavo in izdajo energetskih izkaznic stavb ali energetski pregled, če gre za naložbo v gradnjo enostavnega ali nezahtevnega objekta v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje ter v primeru naložb v investicijsko vzdrževanje objektov,

– elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah v skladu s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, če gre za naložbe v gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje;

c) naložbe v pridobivanje toplotne oziroma toplotne in električne energije iz lesne biomase so del naložbe v ureditev objektov, namenjenih primarni pridelavi kmetijskih proizvodov;

d) pri naložbah v opremo, ki je namenjena učinkoviti rabi energije, je treba upoštevati minimalne standarde za energetsko učinkovitost, kot jih določajo predpisi, ki urejajo energetiko, kar mora biti razvidno iz dokumentacije k naložbi;

e) stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore samo, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;

f) pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije kmetijski proizvod;

g) pri naložbah v pridobivanje toplotne oziroma toplotne in električne energije iz biomase uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena;

h) pri naložbah v proizvodnjo elektrike in toplotne energije mora biti iz tehnične dokumentacije h kurilni napravi razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak.

10. Če gre za naložbe v ureditev priključkov kmetijskega gospodarstva na javno infrastrukturo, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno z 20. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

– kmetijsko gospodarstvo mora biti razvrščeno v območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: območje OMD) v skladu s pravilnikom o OMD,

– če ureditev ali vzdrževanje priključka poteka na zemljiščih, ki niso v lasti upravičenca, in bo ta infrastruktura namenjena njegovi služnostni uporabi, mora vlagatelj k vlogi na javni razpis priložiti služnostno pravico gradnje in uporabe priključka,

– soglasja iz prejšnje alineje ni treba priložiti, če je služnost uporabe priključka v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine vpisana v zemljiško knjigo,

– vlagatelj mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

11. Če gre za naložbe v ureditev agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno z 21. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

– pri zahtevni agromelioraciji mora imeti vlagatelj pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,

– pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora vlagatelj vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov,

– če je agromelioracija iz prejšnje alineje poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben,

– če se agromelioracija izvaja na zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine,

– vlagatelj mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

12. Če gre za naložbe v ureditev ZNS, in njihovih tehnoloških posodobitev, izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter nakup in postavitev namakalne opreme, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno z 22. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

a) imeti mora pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;

b) če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;

c) najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom;

d) predložiti mora načrt namakanja, ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema obvezne vsebine, določene v Prilogi 6 Uredbe, ki je Priloga št. 4 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa;

e) naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;

f) če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode na ravni naložbe;

g) pogoja iz te točke pod e) in f) se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda. V teh primerih je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

h) naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom in s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

– količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

– je iz analize presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

i) ne glede na prvo alinejo iz te točke pod h) je lahko naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, upravičena do podpore, če:

– se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter

– se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

j) pogoji iz te točke pod d), e), f), g) in h) se dokazujejo z elaboratom, ki ga vlagatelj priloži vlogi na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v Prilogi 6 Uredbe, ki je Priloga št. 4 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa;

k) k vlogi na javni razpis mora priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku z vrisanimi GERK-i na kmetijskih zemljiščih, na katere se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

13. Če gre za prispevek v naravi, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja skladno s 23. in 97. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

a) priznana vrednost prispevka v naravi je opredeljena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti in ne sme presegati 50 odstotkov upravičene vrednosti naložbe;

b) prispevek v naravi, ki ga vlagatelj zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin se prizna, če so bile sadike med pridelavo uradno pregledane v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin ali zdravstveno varstvo rastlin, in je vlagatelj vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se vodi pri Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR);

c) prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko vlagatelj uveljavlja pri:

– ureditvi enostavnih in nezahtevnih objektov,

– investicijskem vzdrževanju objektov,

– postavitvi mrež proti toči,

– ureditvi trajnih nasadov,

– ureditvi pašnikov in obor ter

– postavitvi namakalne opreme;

d) ne glede na določbo te točke pod a) obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov upravičene vrednosti naložbe ter presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je vlagatelj opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu, pri čemer vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk, in sicer 5,76 EUR/uro bruto za ročno delo ter 15,31 EUR/uro bruto za strojno delo;

e) prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko vlagatelj uveljavlja, če vlogi priloži odločbo o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove, pri čemer vrednost žaganega lesa ne sme preseči 200 EUR/m³ žaganega lesa.

5. Upravičeni stroški

1. Skladno s prvim odstavkom 7. člena Uredbe so upravičeni stroški podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva:

a) stroški ureditve ali vzdrževanje nepremičnin za kmetijsko dejavnost, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

b) stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

c) stroški nakupa zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;

d) stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo jagodišč: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:

– zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,

– zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s Seznama sadnega izbora Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda UVHVVR, ki je priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ali

– sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.);

e) stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev. Kot obnova hmeljišč se šteje:

– zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,

– zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte s sortnega seznama hmelja iz Sortne liste rastlin poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016,

– sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.) ali

– obnova hmeljskih žičnic;

f) stroški postavitve novih vinogradov: priprave zemljišča (zemeljska dela) in priprave poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;

g) stroški nakupa in postavitve rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;

h) stroški nakupa in postavitve mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;

i) stroški ureditve nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah: priprave zemljišča (zemeljska dela) in priprave poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;

j) stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže in prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;

k) stroški ureditve zaščite čebeljih panjev pred medvedi: nakup in postavitev žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme – pašni aparat in solarni modul, ter nakup in postavitev elektronske opreme, namenjene zvočnemu ali svetlobnemu odvračanju živali;

l) stroški naložb v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic;

m) stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;

n) stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih;

o) stroški ureditve priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture (cesta, objekti energetske infrastrukture, objekti za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode);

p) stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;

q) stroški ureditve ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;

r) prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom Uredbe;

s) splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložb iz 1. točke drugega poglavja javnega razpisa, med katere spadajo:

– plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev,

– stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije,

– stroški izdelave poslovnega načrta,

– plačila za storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti,

– stroški geodetskih in agronomskih del,

– stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del,

– stroški informiranja in obveščanja javnosti, v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe ter

– stroški sodnega tolmača.

2. Skladno z 98. členom Uredbe stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe.

3. Skladno z 98. členom Uredbe višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

4. Skladno s 95. členom Uredbe se višina upravičenih stroškov določi na naslednji način:

a) za stroške kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme se upošteva katalog stroškov iz Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter osnovah za katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 7/16);

b) za ostale stroške iz javnega razpisa se uporablja katalog stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16 in 38/16);

c) upravičeni stroški se določijo do višine stroškov, ki je določena v katalogu stroškov iz te točke pod a) in b) in so navedeni v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti. Za stroške, ki so navedeni Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, mora vlagatelj k vlogi na javni razpis predložiti eno ponudbo. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz Priloge št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške, kot so navedeni Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe;

d) če je vlagatelj naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, se določbe iz prejšnje podtočke uporabljajo pri izračunu višine upravičenih stroškov. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja, kot je priznana vrednost iz Priloge št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz Priloge št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške, kot so navedeni v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca;

e) če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;

f) če stroški niso določeni v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, mora vlagatelj k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;

g) podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov iz te točke pod a) in b);

h) pri izvedbi naložbe vlagatelj ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja. Če ta pogoj ni upoštevan, se ponudbe iz te točke ne upoštevajo.

6. Neupravičeni stroški

1. Skladno z 8. ter 96. členom Uredbe, se podpora ne dodeli za:

– naložbe zunaj območja Republike Slovenije;

– stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;

– stroške naložb, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1614 z dne 8. septembra 2016 o določitvi začasnih izrednih ukrepov za sektor mleka in mlečnih izdelkov v obliki podaljšanja obdobja javne intervencije za posneto mleku v prahu v letu 2016 in prestavitve obdobja javne intervencije za posneto mleku v prahu v letu 2017 na zgodnejši čas ter o odstopanju od Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 glede nadaljnje uporabe Uredbe (ES) št. 826/2008 v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje iz Izvedbene uredbe (EU) št. 948/2014 in Uredbe (EU) št. 1272/2009 v zvezi z javno intervencijo iz te uredbe (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 15);

– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;

– DDV, razen če vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis poda izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV;

– obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;

– upravne takse;

– stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih ter storitvenih znamk;

– druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;

– stroške materiala, opreme ali drugih del v okviru naložbe, ki so bila izvedena pred oddajo vloge na javni razpis, razen splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe;

– stroške arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora ter

– stroške nakupa rabljene mehanizacije in opreme.

2. Skladno s prvim odstavkom 94. člena Uredbe, se sredstva ne odobrijo in izplačajo vlagatelju, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.

3. Ne glede na prejšnjo točko, se skladno z drugim odstavkom 94. člena Uredbe, podpora po tem javnem razpisu v okviru istih upravičenih stroškov lahko združuje z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določene z Uredbo 1305/2013/EU, Uredbo 702/2014/EU in Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 201 z dne 1. 7. 2014, str. 1), ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

7. Merila za ocenjevanje vlog

1. Skladno s 25. členom Uredbe se vloge, prispele na javni razpis, ocenjujejo na podlagi meril, ki so določena v dokumentu »Merila za izbor operacij«, ki ga je sprejel Organ upravljanja PRP 2014–2020 in je dostopen na spletni strani MKGP: http://www.program-podezelja.si/images/Merila_za_izbor_2_SPREMEMBA_OBJAVA_NA_SPLETU_%C4%8Dista.doc. Med vlogami na javni razpis, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, ki za ta javni razpis znaša 30 točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

2. Pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za izbor se upošteva stanje ob vložitvi vloge na javni razpis oziroma planirano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, in sicer: prijavnega obrazca, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil, ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh zahtevanih ustreznih dokazil oziroma so dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.

3. Merila za ocenjevanje vlog se določijo ločeno po posameznih sklopih tega javnega razpisa.

4. V skladu s petim odstavkom 25. člena in tretjim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga oceni na podlagi meril, določenih v Uredbi, podrobneje opredeljenih v tem javnem razpisu, in točkovnika za ocenjevanje vlog.

5. Če ima vlagatelj stalno prebivališče ali sedež na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C, v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1) in naložbe prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 14. in 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1, se skladno s prvim in tretjim odstavkom 93.a člena Uredbe vloga na javni razpis oceni še z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZTNP-1, kar za ta javni razpis pomeni 10 točk, pri čemer se dodatno pridobljene točke ne upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz 1. točke tega poglavja.

6. Ne glede na prejšnjo točko se vloga v skladu z drugim odstavkom 93.a člena Uredbe ceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk, kar za ta javni razpis pomeni 10 točk, če je vlagatelj fizična oseba, ki ima stalno prebivališče zunaj območja narodnega parka, v narodnem parku pa ima kmetijske površine v uporabi.

Merila za majhne naložbe (sklop A)

Merila	Maksimalno št. točk
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe	15
Načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave	15
2. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	20
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na območjih OMD. Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 odstotkov ali več kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU) na območju OMD.	12
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisi Vlade Republike Slovenije	4
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz PRP 2014–2020	4
3. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	20
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom	5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila	5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje	5
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali	5
4. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB – se določi na ravni upravičenih stroškov	30
Okoljski prispevek izvedene naložbe	10
Inovacije	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	10
SKUPAJ 1–4	100

Podrobnejša merila za majhne naložbe:

Št.	MERILO	Maks. št. točk
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30
1.1.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 15)	15
	Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil ob zaključku naložbe na enoto vloženega dela po sistemu pokritja.
	15 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 10.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka /PDM,
	10 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka /PDM,
	8 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka /PDM,
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka /PDM,
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka /PDM,
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 eurov skupnega prihodka /PDM.
1.2.	NAČRTOVANA VELIKOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GLEDE NA OBSEG PRIMARNE KMETIJSKE PRIDELAVE (maksimalno št. točk 15)	15
	Navodilo: upošteva se načrtovani obseg primerljivih KZU, število čebeljih panjev v lasti ter obseg reje živali, izražen v GVŽ ekvivalentu, na dan oddaje zahtevka za izplačilo sredstev, glede na vrsto pridelave, za katero se vlagatelj opredeli v prijavnem obrazcu.
	15 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 6 do vključno 9 GVŽ ali več kot 20 do vključno 25 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 40 do vključno 50 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 4 do vključno 5 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	12 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 9 do vključno 12 GVŽ ali več kot 25 do vključno 30 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 30 do vključno 40 ali več kot 50 do vključno 60 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 3 do vključno 4 ha primerljivih kmetijskih površin ali več kot 5 do vključno 6 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	10 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 12 do vključno 15 GVŽ ali več kot 30 do vključno 35 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 20 do vključno 30 čebeljih panjev ali več kot 60 do vključno 80 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 2 do vključno 3 ha primerljivih kmetijskih površin ali več kot 6 do vključno 8 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi
	8 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 15 do vključno 20 GVŽ ali več kot 35 do vključno 40 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 15 do vključno 20 čebeljih panjev ali več kot 80 do vključno 100 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 1,5 do vključno 2 ha primerljivih kmetijskih površin ali več kot 8 do vključno 10 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 3 do vključno 6 GVŽ ali več kot 40 do vključno 45 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 10 do vključno 15 čebeljih panjev ali več kot 100 do vključno 120 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 1 do vključno 1,5 ha primerljivih kmetijskih površin ali več kot 10 do vključno 15 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 1 do vključno 3 GVŽ ali več kot 45 do vključno 50 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več 120 do vključno 150 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 0,5 do vključno 1 ha primerljivih kmetijskih površin ali več kot 15 do vključno 20 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 50 GVŽ rejnih živali, oziroma bo imelo v lasti več 150 čebeljih družin oziroma bo imelo v uporabi več kot 20 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi.
2.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	20
2.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 12) Navodilo: upošteva se povprečno število točk, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Možna je samo ena izbira.	12
	12 – kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več
	10 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk
	7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk
2.2.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 4) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije, in izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. Možna je samo ena izbira.	4
	4 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na vodovarstvenih območjih (VVO), od tega vsaj 1 ha na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO 1)
	3 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1
	1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO,
2.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014–2020 (maksimalno št. točk 4) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz Priloge 9 Uredbe, ki je Priloga št. 15 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: problemska območja iz PRP 2014–2020). Možna je samo ena izbira.	4
	4 – kmetijsko gospodarstvo ima od 3 do vključno 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020
	3 – kmetijsko gospodarstvo ima od 1,5 do vključno 3 ha oziroma od 6 do vključno 10 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima od 1 do vključno 1,5 ha oziroma od 10 do vključno 15 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020
	1 – kmetijsko gospodarstvo ima več kot 15 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020
3.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	20
3.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira.	5
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), integrirana pridelava ter izbrana kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
3.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2016 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP)	5
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
3.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020. Če nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje s pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.	5
	4 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja – na celotni kmetiji
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja samo na delu kmetije
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na celotni kmetiji
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja samo na delu kmetije
3.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016	5
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
4.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30
4.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen izboljšanju stanja okolja oziroma je strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah glede manjše porabe vode za namakanje kmetijskih zemljišč oziroma različnih kapacitet vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode, pri deležu lastne krme ter pri obtežbi kmetijskih zemljišč.	10
	5 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	5 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	5 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov
	4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	4 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 80 do vključno 90 odstotkov
	4 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	4 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 200 m³ ali več
	3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	3 – naložba se nanaša na zamenjavo azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino
	3 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov
	2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 m³ do vključno 200 m³
	2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
	2 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov
	2 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 50 m³
	1 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 20 do vključno 40 odstotkov
4.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi števila novih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih ter pri napravah oziroma tehnologijah, ki imajo veljaven patent.	10
	4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016, ki je Priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (velja samo za sorte večletnih sadnih rastlin in trte). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnmi sadnimi rastlinami in trto, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
	4 – vlagatelj je lastnik veljavnega patenta na katerega se naložba nanaša oziroma je nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patetnt, na katero se naložba nanaša
	3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 11 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – končni rezultat proizvodnega procesa bosta vsaj dva nova proizvoda na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novih proizvodov ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 40 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 40 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – vlagatelj uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz Priloge št. 17 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Vlagatelj mora uporabljati sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na vsaj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis.
	2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo vsaj en nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novega proizvoda ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 20 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 20 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	2 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
4.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe (ne velja za tehnološke posodobitve hlevov), se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo razen pri ocenitvi povečanja deleža učinkovite rabe energije oziroma OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva.	10
	3 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
	3 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
	3 – nakup in postavitev mrež proti toči
	3 – ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge št. 16 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa ter postavitev travniških sadovnjakov
	3 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo vsaj 20 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
	2 – ureditev kompostarn
	2 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
	2 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov) predstavljajo vsaj 10 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
	1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
	1 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
	1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo

Merila za enostavne in zahtevne naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, oziroma za enostavne in zahtevne naložbe skupin kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa (sklop B)

Merila	Enostavne naložbe (Maks. št. točk)	Zahtevne naložbe (Maks. št. točk)
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20 ali 30	20 ali 30
1.1. Prestrukturiranje	20	20
Obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge	20	10
Razmerje med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe	/	10
1.2. Izboljšanje konkurenčnosti	30	30
Interna stopnja donosnosti	10	5
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe	10	5
Ekonomski učinek javnih sredstev	/	10
Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge	10	10
2. DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	10	10
Izobrazba upravičenca	5	5
Naložbe mladih kmetov za uskladitev s standardi EU	5	5
3. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	10	10
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na območjih OMD. Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 odstotkov ali več kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD.	6	6
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisi Vlade Republike Slovenije	2	2
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz PRP 2014–2020	2	2
4. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	15	15
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom	5	5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila	5	5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje	3	3
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali	2	2
5. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	5	5
Vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja v okviru organizacij proizvajalcev, branžnih in medbranžnih organizacij, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnosti	5	5
6. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB – se določi na ravni upravičenih stroškov (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	40 ali 30	40 ali 30
6.1. Prestrukturiranje	40	40
Okoljski prispevek izvedene naložbe	15	15
Inovacije	10	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	15	15
6.2 Izboljšanje konkurenčnosti	30	30
Okoljski prispevek izvedene naložbe	10	10
Inovacije	10	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	10	10
SKUPAJ 1–6	100	100

Podrobnejša merila za enostavne in zahtevne naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, oziroma za enostavne in zahtevne naložbe skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa:

1. Podrobnejša merila za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20	20
1.1.	OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 20) – ZA ENOSTAVNE NALOŽBE
1.1.1.	Velja za enostavne individualne naložbe Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačane odločbe za subvencijske vloge v letu 2015).	20	0
	Če se pri izračunu skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva upošteva rezultate poslovanja, ki temeljijo na dejanskih knjigovodskih podatkih iz leta 2015, potem se številu točk po posameznih ocenitvah dodeli dodatno število točk, in sicer: 1 točko za knjigovodske podatke iz naslova vodenja FADN knjigovodstva ter 2 točki za knjigovodske podatke iz naslova enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva.
	18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 eurov/ do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 eurov/ do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 eurov do vključno 12.000 eurov skupnega prihodka / PDM
1.1.2.	Velja za enostavne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se skupni obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015), izračunano na podlagi pokritja oziroma dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), ter njihov skupni obseg dela v letu pred objavo javnega razpisa.	20	0
	20 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	17 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 50.000 eurov/ do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	15 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 40.000 eurov/ do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	13 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	10 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	8 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	6 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	4 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	2 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 12.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	1 – skupina kmetov je ustvarila letno od 10.000 eurov do vključno 12.000 eurov skupnega prihodka / PDM
1.2.	OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10) – ZA ZAHTEVNE NALOŽBE	0	10
1.2.1.	Velja za zahtevne individualne naložbe Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015, izračunano na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), ki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015.
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	9 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 80.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 eurov do vključno 80.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 45.000 eurov do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 eurov do vključno 45.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka / PDM
1.2.2.	Velja za zahtevne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se skupni obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015), izračunano na podlagi pokritja oziroma dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), ter njihov skupni obseg dela v letu pred objavo javnega razpisa.
	10 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	9 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 80.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	8 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 60.000 eurov do vključno 80.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	7 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 45.000 eurov/ do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	6 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 35.000 eurov do vključno 45.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	5 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	4 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	3 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	2 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	1 – skupina kmetov je ustvarila letno od 10.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka / PDM
1.3.	RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe Navodilo: ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (B) in višino naložbe (A). Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja kmetijskega gospodarstva/celotna višina naložbe brez DDV	0	10
	10 – količnik je večji od 4
	8 – količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4
	6 – količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3
	4 – količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2
	2 – količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5
	1 – količnik je manjši ali enak 0,2
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki jih vlagatelj priloži k prijavnemu obrazcu glede izobrazbe nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se šteje agro-živilska (vključno s čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica članov zahtevano izobrazbo.	5	5
	5 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	4 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)
	4 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	3 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven)
	3 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	2 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven)
	2 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	1 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4. raven)
	1 – končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
2.2.	MLADI KMETJE (maksimalno št. točk 5) Navodilo: dodatne točke se dodeli vlagateljem, ki izvajajo naložbe v uskladitev s standardi EU v skladu z nitratno direktivo – ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja 6-mesečno skladiščenje živinskih gnojil. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih je vsaj polovica članov mladih kmetov, ki bodo izvedli naložbe v prilagoditev na obstoječe standarde EU, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, tudi glede varstva pri delu, če bodo te naložbe izvedli v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije.	5	5
	5 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe
	3 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 20 do vključno 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe
	1 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja 20 ali manj odstotkov vrednosti celotne naložbe
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
3.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6) Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki imajo najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, deli s skupnim številom vseh članov skupine kmetov. Možna je samo ena izbira.	6	6
	6 – kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk
	4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk
	2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk
3.2.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije, in izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih vsaj polovica članov izpolnjuje spodnje zahteve. Možna je samo ena izbira.	2	2
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1
3.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014–2020 (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica članov naslov kmetijskega gospodarstva oziroma se lokacija naložbe nahaja na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. Možna je samo ena izbira.	2	2
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom.	5	5
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), integrirana pridelava ter izbrana kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj ena odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5	5
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Če nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje s pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri ugotavljanju obsega kmetijskih zemljišč, namenjenih preusmeritvi oziroma izvajanju ekološke pridelave, se upošteva skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov. Če več kot polovica članov skupine kmetov trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo s pogodbami o odkupu, pridobi skupina kmetov dodatno točko.	3	3
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo
	2 – skupina kmetov se je leta 2016 preusmerila v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva njenih članov
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo
	1 – skupina kmetov se je leta 2016 vključila v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva njenih članov
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016.	2	2
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnosti, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen vlagatelj, oziroma skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri.	5	5
	3 – vlagatelj je skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo
	2 – vlagatelj je član organizacije proizvajalcev
	1 – vlagatelj je član zadruge
	1 – vlagatelj je član gospodarsko-interesnega združenja s področja podprte dejavnosti
	1 – vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	40	40
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 15) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen izboljšanju stanja okolja oziroma strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah glede manjše porabe vode za namakanje kmetijskih zemljišč oziroma različnih kapacitet vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode, pri deležu lastne krme ter pri obtežbi kmetijskih zemljišč.	15	15
	5 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	5 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	5 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov
	4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	4 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov
	4 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	4 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 200 m³ ali več
	3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	3 – naložba se nanaša na zamenjavo azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino
	3 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov
	2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 m³ do vključno 200 m³
	2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
	2 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov
	2 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 50 m³
	1 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 20 do vključno 40 odstotkov
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih več kot 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev izpolnjuje te zahteve (ne velja za ocenitve glede naprav oziroma tehnologij, ki imajo veljaven patent). Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi števila novih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih ter pri napravah oziroma tehnologijah, ki imajo veljaven patent.	10	10
	4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016, ki je Priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (velja samo za sorte večletnih sadnih rastlin in trte). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnmi sadnimi rastlinami in trto, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
	4 – vlagatelj je lastnik veljavnega patenta, na katerega se naložba nanaša, oziroma je nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patetnt, na katero se naložba nanaša
	3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 11 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – končni rezultat proizvodnega procesa bosta vsaj dva nova proizvoda na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novih proizvodov ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 40 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 40 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – vlagatelj uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz Priloge št. 17 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Vlagatelj mora uporabljati sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na vsaj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis.
	2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo vsaj en nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novega proizvoda ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 20 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 20 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	2 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 15) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi povečanja deleža učinkovite rabe energije oziroma OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva.	15	15
	4 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
	4 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
	4 – nakup in postavitev mrež proti toči
	3 – ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajenjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge št. 16 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ter postavitev travniških sadovnjakov
	3 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 20 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
	2 – ureditev kompostarn
	2 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 10 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
	1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
	1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo

2. Podrobnejša merila za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30	30
1.1.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.	10	0
	10 – ISD od vključno 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov
	7 – ISD več kot 3 odstotkov do 5 odstotkov ter več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov
	5 – ISD od 2 odstotkov do vključno 3 odstotkov ter več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov
	3 – ISD več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov
	1 – ISD več kot 15 odstotkov
1.2.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) – velja za zahtevne naložbe Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne naložbe in kolektivne naložbe) oziroma na podlagi pokritja, če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa in pri kateri vsi člani ne vodijo knjigovodstva. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev.	0	5
	5 – ISD od vključno 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov
	4 – ISD več kot 3 odstotkov do 5 odstotkov ter več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov
	3 – ISD od 2 odstotkov do vključno 3 odstotkov ter več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov
	2 – ISD več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov
	1 – ISD več kot 15 odstotkov
1.3.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10	0
1.3.1.	Velja za enostavne individualne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe. Če se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), potem se številu točk po posameznih ocenitvah dodata 2 točki.	10	0
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM
1.3.2.	Velja za enostavne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.	10	0
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM
1.4.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5)	0	5
1.4.1.	Velja za zahtevne individualne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.	0	5
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM
1.4.2.	Velja za zahtevne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil ob vložitvi zadnjega zahtevka.	0	5
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM
1.5.	EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Navodilo: ocena temelji na predpostavki, da mora desetkrat večji vložek javnih sredstev dati vsaj desetkrat večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti. Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5 odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
	Število točk se dodeli po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med vrednostjo NSV in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
	Primer 1: Ocenjena NSV projekta: 20.000 EUR Zaprošena javna sredstva: 60.000 EUR Št. točk = 20*(20.000 ÷ 60.000)=7 à 7 točk
	Primer 2: Ocenjena NSV projekta: 2.000 EUR Zaprošena sredstva: 100.000 EUR Št. točk = 20*(2.000÷100.000)=0 à 0 točk
1.6.	ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: upošteva se pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz kmetijske dejavnosti članov kmetije. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, bodo dodatno število točk pridobili vlagatelji, pri katerih ima vsaj polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev (članov skupine kmetov) vsaj enega ali dva člana pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.	10	10
	10 – vsaj 2 člana kmetijskega gospodarstva sta pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca/-ke ob vložitvi vloge na javni razpis
	5 – vsaj 1 član kmetijskega gospodarstva je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka ob vložitvi vloge na javni razpis
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki jih vlagatelj priloži k prijavnemu obrazcu glede izobrazbe nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upošteva: agro-živilska (vključno s čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, bodo dodatno število točk pridobili vlagatelji, pri katerih ima vsaj polovica članov zahtevano izobrazbo.	5	5
	5 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	4 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)
	4 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	3 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven)
	3 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	2 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven)
	2 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	1 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4. raven)
	1 – končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
2.2.	MLADI KMETJE (maksimalno št. točk 5) Navodilo: dodatne točke se dodeli vlagateljem, ki izvajajo naložbe v uskladitev s standardi EU v skladu z nitratno direktivo – ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja 6-mesečno skladiščenje živinskih gnojil. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih je vsaj polovica članov mladih kmetov, ki bodo izvedli naložbe v prilagoditev na obstoječe standarde EU, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, tudi glede varstva pri delu, če bodo te naložbe izvedli v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije.	5	5
	5 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe
	3 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 20 do vključno 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe
	1 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja 20 ali manj odstotkov vrednosti celotne naložbe
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
3.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6) Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki imajo najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, deli s skupnim številom vseh članov skupine kmetov. Možna je samo ena izbira.	6	6
	6 – kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk
	4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk
	2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk
3.2.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije, in izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih vsaj polovica članov izpolnjuje spodnje zahteve. Možna je samo ena izbira.	2	2
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1
3.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014–2020 (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica članov naslov kmetijskega gospodarstva oziroma se lokacija naložbe nahaja na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. Možna je samo ena izbira.	2	2
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom. Možna je samo ena izbira.	5	5
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), integrirana pridelava ter izbrana kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj ena odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5	5
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2016 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2016 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2016 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Če nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje s pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.	3	3
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri ugotavljanju obsega kmetijskih zemljišč, namenjenih preusmeritvi oziroma izvajanju ekološke pridelave, se upošteva skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov. Če več kot polovica članov skupine kmetov trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo s pogodbami o odkupu, pridobi skupina kmetov dodatno točko.
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo
	2 – skupina kmetov se je leta 2016 preusmerila v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva njenih članov
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo
	1 – skupina kmetov se je leta 2016 vključila v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva njenih članov
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključenih v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016.	2	2
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnosti, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen vlagatelj oziroma skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri.	5	5
	3 – vlagatelj je skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo
	2 – vlagatelj je član organizacije proizvajalcev
	1 – vlagatelj je član zadruge
	1 – vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
	1 – vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30	30
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah glede manjše porabe vode za namakanje kmetijskih zemljišč oziroma različnih kapacitet vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode, pri deležu lastne krme ter pri obtežbi kmetijskih zemljišč.	10	10
	5 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	5 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	5 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov
	4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	4 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov
	4 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	4 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 200 m³ ali več
	3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	3 – naložba se nanaša na zamenjavo azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino
	3 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov
	2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 m³ do vključno 200 m³
	2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
	2 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov
	2 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 50 m³
	1 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 20 do vključno 40 odstotkov
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov izpolnjuje te zahteve (ne velja za ocenitve glede naprav oziroma tehnologij, ki imajo veljaven patent). Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi števila novih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih ter pri napravah oziroma tehnologijah, ki imajo veljaven patent.	10	10
	4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016, ki je Priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (velja samo za sorte večletnih sadnih rastlin in trte). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov površine kmetijskih zemljišč zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
	4 – vlagatelj je lastnik veljavnega patenta, na katerega se naložba nanaša, oziroma je nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patetnt, na katero se naložba nanaša
	3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 11 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – končni rezultat proizvodnega procesa bosta vsaj dva nova proizvoda na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novih proizvodov ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 40 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 40 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – vlagatelj uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz Priloge št. 17 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Vlagatelj mora uporabljati sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na vsaj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis.
	2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo vsaj en nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novega proizvoda ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 20 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 20 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	2 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek, namenjen podnebnim spremembam, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi povečanja deleža učinkovite rabe energije oziroma OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva.	10	10
	4 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
	4 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
	4 – nakup in postavitev mrež proti toči
	3 – ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajenjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge št. 16 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ter postavitev travniških sadovnjakov
	3 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 20 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
	2 – ureditev kompostarn
	2 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 10 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
	1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
	1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo

Merila za enostavne in zahtevne naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C)

Merila	Enostavne naložbe (Maks. št. točk)	Zahtevne naložbe (Maks. št. točk)
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20 ali 30	20 ali 30
1.1. Prestrukturiranje	20	20
Obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge za enostavne naložbe	20	/
Obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge za zahtevne naložbe	/	10
Razmerje med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe (samo za zahtevne naložbe)	/	10
1.2. Izboljšanje konkurenčnosti	30	30
Interna stopnja donosnosti	10	10
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe za enostavne naložbe	20	/
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe za zahtevne naložbe	/	10
Ekonomski učinek javnih sredstev (samo za zahtevne naložbe)	/	10
2. DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
Inovativnost in razvoj podjetja	5	5
Socialni vidik podjetja	5	5
3. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na območjih OMD. Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 odstotkov ali več kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD.	6	6
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisi Vlade Republike Slovenije	2	2
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz PRP 2014–2020	2	2
4. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom	5	5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila	5	5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje	3	3
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali	2	2
5. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
Vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja	5	5
6. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	40 ali 30	40 ali 30
6.1. Prestrukturiranje	40	40
Okoljski prispevek izvedene naložbe	15	15
Inovacije	10	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	15	15
6.2. Izboljšanje konkurenčnosti	30	30
Okoljski prispevek izvedene naložbe	10	10
Inovacije	10	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	10	10
SKUPAJ 1–6	100	100

Podrobnejša merila za enostavne in zahtevne naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb

1. Podrobnejša merila za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20	20
1.1.	OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 20)	20	0
1.1.1.	Velja za enostavne individualne naložbe Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015). Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), se številu točk po posameznih ocenitvah dodata 2 točki.	20	0
	18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 eurov/ do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 eurov/ do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 eurov do vključno 12.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.1.2.	Velja za enostavne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se skupni obseg letnega prihodka iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015) v letu pred objavo javnega razpisa.	20	0
	20 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka /PDM
	17 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	15 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 40.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	13 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	10 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	8 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	6 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	4 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	2 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 12.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	1 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno od 10.000 eurov do vključno 12.000 eurov skupnega prihodka / PDM
1.2.	OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)	0	10
1.2.1.	Velja za zahtevne individualne naložbe Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), pri čemer se podatki nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015.	0	10
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	9 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 80.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 eurov do vključno 80.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 45.000 eurov/ do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 eurov do vključno 45.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka poslovanja/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.2.2.	Velja za zahtevne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se skupni obseg letnega prihodka iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015, pri čemer se podatki nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015.	0	10
	10 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	9 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 80.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	8 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 60.000 eurov do vključno 80.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	7 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 45.000 eurov/ do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	6 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 35.000 eurov do vključno 45.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	5 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	4 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	3 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	2 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	1 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno od 10.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.3.	RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe Navodilo: ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma prihodki iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (B) in višino naložbe (A). Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja /celotna višina naložbe brez DDV	0	10
	10 – količnik je večji od 4
	8 – količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4
	6 – količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3
	4 – količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2
	2 – količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5
	1 – količnik je manjši ali enak od 0,2
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa oziroma ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Dokazilo je potrdilo o zaposlitvi in številka vpisa v evidenco. Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska. Možna je le ena izbira.	5	5
	5 – podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti
	4 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij
	3 – podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela
	2 – podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela z drugih področij
2.2.	SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, oziroma v evidenco socialnih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodatne točke s tega naslova pridobijo tudi vlagatelji, ki so registrirani po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09). Točke se ne seštevajo.	5	5
	Seznam invalidskih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_sloveniji/register_invalidskih_podjetij).
	Seznam socialnih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/regionalni_razvoj/socialno_podjetnistvo/evidenca_so_p/
	5 – podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij
	5 – podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij
	5 – vlagatelj je zadruga
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
3.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6) Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe in imajo najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, deli s skupnim številom vseh članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe. Možna je samo ena izbira.	6	6
	6 – kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk
	4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk
	2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk
3.2.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije, in izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih vsaj polovica kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, izpolnjuje spodnje zahteve. Možna je samo ena izbira.	2	2
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1
3.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014–2020 (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo zadruge ali organizacije proizvajalcev, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. Možna je samo ena izbira.	2	2
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom. Možna je samo ena izbira.	5	5
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), integrirana pridelava ter izbrana kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj ena odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5	5
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Če nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje s pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.	3	3
	Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri ugotavljanju obsega kmetijskih zemljišč, namenjenih preusmeritvi oziroma izvajanju ekološke pridelave, se upošteva skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov, ki izvajajo kolektivno naložbo. Če več kot polovica članov kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, trži ekološke kmetijske proizvode v okviru organizirane tržne prodaje organizacije proizvajalcev ali zadruge, kar dokazujejo s pogodbami o odkupu, pridobi organizacija proizvajalcev ali zadruga dodatno točko.
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo
	2 – kmetijska zadruga ali organizacija proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo, se je leta 2016 preusmerila v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov,
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo
	1 – kmetijska zadruga ali organizacija proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo, se je leta 2016 vključila v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa M14 Dobrobit živali.	2	2
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost vlagatelja v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo vlagatelja se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen vlagatelj, oziroma če imajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri	5	5
	3 – vlagatelj je organizacija proizvajalcev ali zadruga, ki izvaja kolektivno naložbo
	2 – vlagatelj je član skupine ali organizacije proizvajalcev
	1 – vlagatelj je član kmetijske zadruge
	1 – vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja s področja podprte dejavnosti
	1 – vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	40	40
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 15) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma je strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah glede manjše porabe vode za namakanje kmetijskih zemljišč oziroma različnih kapacitet vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode, pri deležu lastne krme ter pri obtežbi kmetijskih zemljišč.	15	15
	5 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	5 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	5 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov
	4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	4 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov
	4 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	4 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 200 m³ ali več
	3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	3 – naložba se nanaša na zamenjavo azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino
	3 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov
	2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 m³ do vključno 200 m³
	2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
	2 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov
	2 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 50 m³
	1 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 20 do vključno 40 odstotkov
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, izpolnjuje te zahteve (ne velja za ocenitve glede naprav oziroma tehnologij, ki imajo veljaven patent). Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi števila novih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih ter pri napravah oziroma tehnologijah, ki imajo veljaven patent.	10	10
	4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016, ki je Priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (velja samo za sorte večletnih sadnih rastlin in trte). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
	4 – vlagatelj je lastnik veljavnega patenta na katerega se naložba nanaša oziroma je nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katero se naložba nanaša,
	3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 11 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu,
	3 – končni rezultat proizvodnega procesa bosta vsaj dva nova proizvoda na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novih proizvodov ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 40 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 40 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – vlagatelj uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz Priloge št. 17 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Vlagatelj mora uporabljati sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na vsaj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis.
	2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo vsaj en nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novega proizvoda ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 20 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 20 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	2 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 15) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi povečanja deleža učinkovite rabe energije oziroma OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva.	15	15
	4 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
	4 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
	4 – nakup in postavitev mrež proti toči
	3 – ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge št. 16 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ter postavitev travniških sadovnjakov
	3 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 20 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
	2 – ureditev kompostarn
	2 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 10 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
	1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
	1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo

2. Podrobnejša merila za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30	30
1.1.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (v nadaljnjem besedilu: ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.	10	10
	10 – ISD od vključno 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov
	7 – ISD več kot 3 odstotkov do 5 odstotkov ter več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov
	5 – ISD od 2 odstotkov do vključno 3 odstotkov ter več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov
	3 – ISD več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov
	1 – ISD več kot 15 odstotkov
1.2.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 20)	20	0
1.2.1.	Velja za enostavne individualne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe. Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), se številu točk po posameznih ocenitvah dodata 2 točki.	20	0
	18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 eurov/ do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 eurov/ do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 eurov do vključno 12.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.2.2.	Velja za enostavne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se skupni načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali kmetijske zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.	20	0
	20 – organizacija proizvajalcev ali zadruge bo ustvarila letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka /PDM
	17 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 50.000 eurov/ do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	15 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo, ustvarila letno več kot 40.000 eurov/ do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	13 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	10 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	8 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	6 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	4 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	2 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 12.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka / PDM
	1 – organizacija proizvajalcev ali zadruga boustvarila letno od 10.000 eurov do vključno 12.000 eurov skupnega prihodka / PDM
1.3.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	0	10
1.3.1.	Velja za zahtevne individualne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.	0	10
	10 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	7 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.3.2.	Velja za zahtevne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se skupni načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.	0	10
	10 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	7 – organizacija proizvajalcev ali zadruga boustvarila letno več kot 70.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	5 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	3 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 30.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
	1 – organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno od 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.4.	EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe Navodilo: ocena temelji na predpostavki, da mora desetkrat večji vložek javnih sredstev dati vsaj desetkrat večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa NSV. Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5 odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.	0	10
	Število točk se dodeli po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med vrednostjo NSV in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
	Primer 1: Ocenjena NSV projekta: 20.000 EUR Zaprošena javna sredstva: 60.000 EUR Št. točk = 20*(20.000 ÷ 60.000)=7 à 7 točk
	Primer 2: Ocenjena NSV projekta: 2.000 EUR Zaprošena sredstva: 100.000 EUR Št. točk = 20*(2.000÷100.000)=0 à 0 točk
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa oziroma ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Dokazilo je potrdilo o zaposlitvi in številka vpisa v evidenco. Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska. Možna je le ena izbira.	5	5
	5 – podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti
	4 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije z drugih področij
	3 – podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela
	2 – podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela z drugih področij
2.2.	SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, oziroma v evidenco socialnih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodatne točke s tega naslova pridobijo tudi vlagatelji, ki so registrirani po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09). Točke se ne seštevajo.	5	5
	Seznam invalidskih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_sloveniji/register_invalidskih_podjetij).
	Seznam socialnih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/regionalni_razvoj/socialno_podjetnistvo/evidenca_so_p/
	5 – podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij
	5 – podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij
	5 – vlagatelj je zadruga
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
3.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6) Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe in imajo najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, deli s skupnim številom vseh članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe. Možna je samo ena izbira.	6	6
	6 – kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk
	4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk
	2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk
3.2.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije, in izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih vsaj polovica kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, izpolnjuje spodnje zahteve. Možna je samo ena izbira.	2	2
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1
3.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014–2020 (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo zadruge ali organizacije proizvajalcev, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. Možna je samo ena izbira.	2	2
	2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom. Možna je samo ena izbira.	5	5
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), integrirana pridelava ter izbrana kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj ena odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP v letu 2016. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP v letu 2016.	5	5
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Če nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje s pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.	3	3
	Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri ugotavljanju obsega kmetijskih zemljišč, namenjenih preusmeritvi oziroma izvajanju ekološke pridelave, se upošteva skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov, ki izvajajo kolektivno naložbo. Če več kot polovica članov kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, trži ekološke kmetijske proizvode v okviru organizirane tržne prodaje organizacije proizvajalcev ali zadruge, kar dokazujejo s pogodbami o odkupu, pridobi organizacija proizvajalcev ali zadruga dodatno točko.
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo
	2 – kmetijska zadruga ali organizacija proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo se je leta 2016 preusmerila v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov,
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo
	1 – kmetijska zadruga ali organizacija proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo se je leta 2016 vključila v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa M14 Dobrobit živali.	2	2
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnosti, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen vlagatelj oziroma organizacija proizvajalcev ali kmetijska zadruga, ki izvajata kolektivno naložbo, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri.	5	5
	3 – vlagatelj je organizacija proizvajalcev ali zadruga, ki izvaja kolektivno naložbo,
	2 – vlagatelj je član skupine ali organizacije proizvajalcev,
	1 – vlagatelj je član zadruge,
	1 – vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja s področja podprte dejavnosti
	1 – vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30	30
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma je strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah glede manjše porabe vode za namakanje kmetijskih zemljišč oziroma različnih kapacitet vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode, pri deležu lastne krme ter pri obtežbi kmetijskih zemljišč.	10	10
	5 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	5 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	5 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov
	4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	4 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov
	4 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	4 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 200 m³ ali več
	3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m³ lesa na m² bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
	3 – naložba se nanaša na zamenjavo azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino
	3 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	3 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov
	2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 m³ do vključno 200 m³
	2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
	2 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov
	2 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi
	1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 50 m³
	1 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 20 do vključno 40 odstotkov
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, izpolnjuje te zahteve (ne velja za ocenitve glede naprav oziroma tehnologij, ki imajo veljaven patent). Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi števila novih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih ter pri napravah oziroma tehnologijah, ki imajo veljaven patent.	10	10
	4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016, ki je Priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (velja samo za sorte večletnih sadnih rastlin in trte). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
	4 – vlagatelj je lastnik veljavnega patenta na katerega se naložba nanaša oziroma je nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katero se naložba nanaša
	3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 11 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – končni rezultat proizvodnega procesa bosta vsaj dva nova proizvoda na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novih proizvodov ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 40 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 40 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	3 – vlagatelj uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz Priloge št. 17 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Vlagatelj mora uporabljati sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na vsaj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis.
	2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo vsaj en nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novega proizvoda ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 20 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 20 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu
	2 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek, namenjen podnebnim spremembam, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvi povečanja deleža učinkovite rabe energije oziroma OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva.	10	10
	4 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
	4 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
	4 – nakup in postavitev mrež proti toči
	3 – ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge št. 16 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa ter postavitev travniških sadovnjakov
	3 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 20 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
	2 – ureditev kompostarn
	2 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 10 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
	1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
	1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
	1 – rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo
	1 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo

8. Obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev

1. Skladno s 106. členom Uredbe mora upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:

a) podprta naložba se mora uporabljati za namen podukrepa 4.1, za katerega so bila sredstva po tem javnem razpisu dodeljena, še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

b) upravičenec mora vrniti prispevek iz EKSRP, če v skladu s prvim odstavkom 71. člena Uredbe 1303/2016/EU v petih letih od datuma končnega izplačila sredstev nastopi karkoli od naslednjega:

– prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz območja Republike Slovenije,

– sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost, ali

– bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji;

c) neupravičeno plačane zneske Republika Slovenija izterja sorazmerno z obdobjem, v katerem ustrezne zahteve niso bile izpolnjene;

d) prispevke iz EKSRP iz podtočke b) mora upravičenec v skladu z drugim odstavkom 71. člena Uredbe 1303/2016/EU vrniti, če se proizvodna dejavnost v 10 letih od zadnjega izplačila sredstev premesti iz Unije, kadar je upravičenec MSP pa v 5 letih od zadnjega izplačila sredstev;

e) upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po Uredbi, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev;

f) upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem agenciji, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenem s strani MKGP, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije;

g) upravičenec mora v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec v skladu s 27. členom Uredbe po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še naslednje obveznosti:

a) najpozneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine, GVŽ);

b) če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev ter socialni vidik podjetja, mora ta merila kot obveznost izpolnjevati še pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

c) zadruga oziroma organizacija proizvajalcev ali vodilni partner skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa vodi seznam skupne rabe iz tretje alineje 16. točke 3. poglavja tega javnega razpisa in o skupni rabi poroča, kot je določeno v Prilogi št. 10 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, še najmanj pet celotnih koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

d) če gre za naložbo v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor iz 3. točke 17. člena Uredbe, mora povprečna letna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev znašati najmanj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila;

e) če gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo pet let po zaključku naložbe letno vzrejo vsaj 300 čebeljih matic;

f) če gre za naložbe iz 7. točke prvega odstavka 22. člena Uredbe, mora vlagatelj izpolnjevati pogoj vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

g) če je upravičenec fizična oseba, ki je ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevala pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobila višji delež podpore, mora biti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev lastnik in vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva (ne velja za kolektivne naložbe);

h) obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev (ne velja za kolektivne naložbe ter za majhne naložbe):

– upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov po priporočenem enotnem sedemmestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani MKGP in knjigovodske podatke do 31. marca vsako leto poslati na agencijo,

– upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 31. marca poslati standardno obdelane na MKGP;

i) upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz te točke pod h) oziroma o skupni rabi naložbe iz te točke pod c) ter o učinkih podprte naložbe poročati za naslednjih pet celotnih koledarskih let po izplačilu sredstev. Poročilo, ki vsebuje obvezne elemente iz Priloge 7 Uredbe, ki je Priloga št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, pošlje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani agencije.

3. Poročilo o uresničevanju obveznosti:

a) skladno s 103. členom Uredbe mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o uresničevanju obveznosti iz prejšnje točke pod i). V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvaja skupina kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, poročilo o uresničevanju obveznosti iz prejšnje točke pod i) predloži vodilni partner;

b) vrste podatkov o uresničevanju obveznosti iz te točke pod a) so določene v Poročilu o izpolnjenih ciljih iz Priloge 7 Uredbe, ki je Priloga št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.

9. Finančne določbe

1. Splošni finančni pogoji skladno z 28. členom Uredbe so:

a) stopnja javne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 5 odstotnih točk, če se naložba izvaja na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe 1305/2013/EU in je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja razvrščeno v območje OMD v skladu s pravilnikom o OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v območje OMD v skladu s pravilnikom o OMD,

– 5 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima vlagatelj vsaj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,

– 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,

– 10 odstotnih točk za naložbe vlagateljev, katerih naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih iz PRP 2014–2020,

– 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,

– 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov iz 2. točke 3. poglavja tega javnega razpisa. Če gre za kolektivno naložbo, mora najmanj polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 2. točke 3. poglavja tega javnega razpisa;

b) stopnje podpore iz te točke pod a) se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;

c) najnižji znesek javne podpore je 1.000 eurov na vlogo v primeru naložb, namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2.000 eurov na vlogo pri drugih vrstah naložb;

d) vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.750.000 eurov javne podpore;

e) član skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobi podporo v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki jih je prejel po Uredbi iz naslova individualnih in kolektivnih naložb;

f) vlagatelj lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova podukrepa 4.1 samo enkrat pridobi podporo za majhno naložbo iz prve alineje 3. točke 2. poglavja tega javnega razpisa.

2. Zaprtost finančne konstrukcije skladno s 101. členom Uredbe:

– vlagatelj mora za zahtevne naložbe iz tretje alineje 5. točke 2. poglavja tega javnega razpisa v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe, z izjavo banke o izvedljivosti naložbe;

– ne glede na določbo prejšnje alineje, javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom občinskega sveta, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto objave javnega razpisa, iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni razpis;

– če gre za vlagatelja iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, mora vsak član te skupine kmetov izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj finančno ovrednoten prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi;

– finančno sposobnost vlagatelja za kritje stroškov izvedbe naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti lahko oceni agencija s pomočjo izvedenca.

10. Vloga in postopek za dodelitev sredstev

1. V skladu s prvim odstavkom 91. člena Uredbe se sredstva za podukrep 4.1 razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.

2. Oddaja vlog na javni razpis se začne 19. decembra 2016.

3. V skladu s četrtim in šestim odstavkom 91. člena Uredbe se ta javni razpis deli na:

– sklop A, ki je namenjen majhnim naložbam,

– sklop B, ki je namenjen enostavnim in zahtevnim naložbam fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, ter enostavnim in zahtevnim naložbam skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, in

– sklop C, ki je namenjen enostavnim in zahtevnim naložbam samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb.

4. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe se vloge obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz tega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.

5. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 91. člena Uredbe se na spletni strani MKGP skupaj z javnim razpisom objavi razpisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo vzorec vloge in priloge ter navodila za izpolnjevanje prijavnega obrazca, pri čemer se navodila za izpolnjevanje prijavnega obrazca objavijo tudi na spletni strani agencije.

11. Vlaganje vloge

1. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Uredbe vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.

2. V skladu z drugim odstavkom 92. člena Uredbe se vlagatelj pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnje točke prijavi pri agenciji.

3. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnje točke agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem agencije.

4. V skladu s četrtim odstavkom 92. člena Uredbe se prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjena vloga z izpisom številke dokumenta skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.

5. V skladu s četrtim in petim odstavkom 92. člena Uredbe, je potrebno prijavni obrazec, ki je izpolnjen oddan v informacijski sistem agencije, natisniti ter z izpisom številke dokumenta in podpisom vlagatelja, skupaj s prilogami poslati priporočeno na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana ali oddati na vložišču agencije. Vzorec etikete za naslavljanje vloge na javni razpis je v Prilogi št. 9 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.

6. V skladu s šestim odstavkom 92. člena Uredbe morajo biti na ovojnici vloge razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče agencije, ter naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja, na način: 6. Javni razpis za Podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016-sklop A / sklop B / sklop C.

7. V skladu s sedmim odstavkom 92. člena Uredbe se podrobnejša navodila o izpolnjevanju vloge v elektronski sistem objavijo na spletni strani MKGP in agencije.

8. V skladu z osmim odstavkom 92. člena Uredbe se morajo predračuni in druga dokazila glasiti na vlagatelja. Če gre za vlagatelja iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, se predračun glasi na člana skupine kmetov.

12. Obvezna dokazila k vlogi na javni razpis

V skladu s 24. členom Uredbe so obvezne priloge, brez katerih se v skladu s tretjim odstavkom 52. člena zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, naslednje:

a) poslovni načrt iz 28. točke podpoglavja 4.1 tega javnega razpisa;

b) kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj:

– opis stanja pred izvedeno naložbo,

– tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi,

– opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij;

c) kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje za gradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, projekt za izvedbo del (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;

d) pogodba o sodelovanju pri naložbi iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, če gre za vlagatelja iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja tega javnega razpisa.

13. Obravnava vlog

1. V skladu s prvim odstavkom 93. člena Uredbe se obravnava vlog začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, agencija vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

2. V skladu z drugim odstavkom 93. člena Uredbe se vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

3. V skladu s tretjim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna, oceni na podlagi meril iz 7. poglavja tega javnega razpisa. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag točk iz 1. točke 7. poglavja tega javnega razpisa, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalnega vstopnega praga ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.

4. Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog enako število prejetih točk, se v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe, vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, določenega v javnem razpisu, in sicer na način:

– Ekonomski vidik naložbe: 35 odstotkov;

– Geografski vidik upravičenca: 25 odstotkov;

– Prispevek k horizontalnim ciljem: 15 odstotkov;

– Družbeno socialni vidik: 12 odstotkov;

– Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8 odstotkov;

– Horizontalno in vertikalno povezovanje: 5 odstotkov.

5. V skladu s petim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, zavrne.

6. V skladu s šestim odstavkom 93. člena Uredbe se sredstva upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda agencija.

7. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vlogo na javni razpis in zahtevek za izplačilo sredstev, če ugotovi, da je vlagatelj umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, saj tako ustvarjeni pogoji niso v skladu s cilji podukrepa 4.1.

14. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevkov za predplačilo

1. Ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev morajo biti skladno s 102. in 104. členom Uredbe izpolnjeni naslednji pogoji:

a) sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev; v primeru kolektivnih naložb, ki jih izvaja skupina kmetov, zahtevek vloži vodilni partner;

b) zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec in ga pošlje na agencijo, razen zahtevka za predplačilo iz drugega odstavka 105. člena Uredbe, ki se vloži v fizični obliki na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana;

c) v primeru enega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti naložba zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev in plačani vsi računi. V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev mora biti zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto;

d) če gre za naložbe v objekte, morajo biti gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;

e) upravičenec mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti naslednja dokazila:

– originalne izvode računov, elektronske in e-račune,

– izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek,

– dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba),

– če gre za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec,

– v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo opreme, ki je predmet vgradnje,

– če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu,

– v primeru naložb v opremo in mehanizacijo, mora upravičenec priložiti račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč,

– za traktorje kolesnike in traktorje goseničarje mora upravičenec priložiti izjavo proizvajalca oziroma dobavitelja nadgradnje, iz katere je razvidna skladnost s standardi in predpisi o varnosti strojev,

– izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške,

– v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin, lastnega dela upravičenca pri ureditvi trajnih nasadov, postavitvi rastlinjakov, postavitvi pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitvi obor za rejo gojene divjadi ter pri gradnji enostavnih ali nezahtevnih objektov, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti popis izvedenih del in materiala, ki mora biti potrjen s strani KGZS, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo RS (velja za hmeljarstvo) ali odgovornega projektanta;

f) v primeru naložb v zahtevne ali manj zahtevne objekte mora imeti upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev pravnomočno uporabno dovoljenje in projekt izvedenih del (v nadaljnjem besedilu: PID). PID in uporabno dovoljenje mora hraniti na kraju samem ter ju predložiti na zahtevo agencije;

g) če gre za naložbo v opremo ali investicijsko vzdrževanje obstoječega objekta, ki je v skladu z uredbo, ki ureja razvrstitev objektov glede na zahtevnost gradnje, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora upravičenec predložiti pravnomočno uporabno dovoljenje za ta objekt;

h) če je upravičenec kandidiral za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti ta del naložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo;

i) upravičenec mora v primeru vseh vrst gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Knjiga obračunskih izmer ni potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela, kot so npr. pleskanje, fasadarska dela itd. Če so obrtniška dela del gradnje oziroma rekonstrukcije, sta vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna. Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo predložiti na zahtevo agencije;

j) upravičenec mora v primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev, dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem ter ga predložiti na zahtevo agencije;

k) v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega lesa upravičenca agencija pridobi dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca. Kot dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca se šteje odločba ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove, ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu, in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, ki jo agencija pridobi po uradni dolžnosti;

l) upravičenec mora ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o vrednotenju rezultatov in doseženih učinkih, ki se pripravijo v skladu z navodili, ki se objavijo na spletni strani MKGP;

m) na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena Uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca oziroma na transakcijski račun člana skupine kmetov iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa;

n) če je strošek naložbe določen v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri ponudbe;

o) računi in druga dokazila se morajo glasiti na upravičenca. Če gre za upravičenca iz 12. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, se mora račun glasiti na vse člane skupine kmetov;

p) upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevek za izplačilo je treba vložiti najkasneje na datum, opredeljen v odločbi o pravici do sredstev;

q) upravičenec lahko vloži največ:

– en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za majhne naložbe;

– dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, ter

– tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;

r) upravičenec lahko predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Agencija lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki je določen v 1. poglavju tega javnega razpisa.

2. Poleg pogojev iz prejšnje točke morajo biti ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev skladno s 26. členom Uredbe izpolnjeni naslednji pogoji:

a) predložitev izjave o vključitvi naložbe v uporabo;

b) pri naložbah v postavitev sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, hmeljišč in trsnic ter naložbah v mreže proti toči v sadovnjakih in oljčnikih morajo biti nasadi oziroma mreža proti toči, ki so predmet naložbe, vpisani v RKG;

c) mladi kmet mora naložbo za prilagoditev standardom Evropske unije končati v 24. mesecih od datuma ustanovitve kmetijskega gospodarstva;

d) pri naložbi v nakup kmetijskega zemljišča mora biti upravičenec vpisan kot lastnik tega zemljišča v zemljiško knjigo;

e) pri naložbi v postavitev oziroma obnovo sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, v nakup in postavitev mrež proti toči, v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi ter ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi iz 4., 5., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, mora upravičenec predložiti popis izvedenih del, ki ga pripravi neodvisni kmetijski strokovnjak;

f) če kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora upravičenec ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev dokazati, da:

– obremenitev kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega letnega vnosa dušika v višini 170 kg/ha kmetijskih zemljišč v uporabi ali

– obtežba na kmetijskem gospodarstvu ne presega 2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, če ima kmetijsko gospodarstvo najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na vodovarstvenih območjih;

g) če gre za majhne naložbe iz prve alineje 3. točke 2. poglavja tega javnega razpisa, mora kmetijsko gospodarstvo ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev:

– ustvariti letni primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja, kot je določen v 36. točki podpoglavja 4.1. tega javnega razpisa,

– zagotoviti ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je majhna naložba ekonomsko upravičena, če je bruto dodana vrednost naložbe ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev višja od 4.000 eurov, pri čemer se pri izračunu ekonomske upravičenosti naložbe upošteva pokritje iz Priloge 5 Uredbe, ki je Priloga št. 12 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa ali dejanski prihodki in odhodki iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra;

h) če gre za upravičenca, ki izvaja naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke prvega odstavka 11. člena Uredbe, ter se naložba nanaša na preusmeritev oziroma izvajanje ekološke pridelave hrane, mora upravičenec predložiti certifikat v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil. Če gre za kolektivne naložbe, mora certifikat predložiti več kot polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali naložbo, ter več kot polovica članov skupine kmetov iz 11. točke 3. poglavja tega javnega razpisa;

i) če gre za upravičenca iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, morajo biti člani skupine kmetov solastniki na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je predmet kolektivne naložbe.

3. Poleg pogojev iz 1. in 2. točke tega poglavja mora upravičenec za naložbe v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin skladno z drugim odstavkom 18. člena Uredbe ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati še naslednje pogoje:

a) pri naložbah v vzrejo čebeljih matic mora imeti kmetijsko gospodarstvo najpozneje ob zaključku naložbe letno proizvodnjo vsaj 300 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele in letno dovoljenje za vzrejo čebeljih matic v letu vložitve vloge na javni razpis, ki ga izda MKGP;

b) pri naložbi v nakup prikolice za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev se strošek nakupa šteje kot upravičen, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg.

4. Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter Navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.

5. Vlagatelj lahko v skladu s 105. členom Uredbe uveljavi predplačilo v znesku 30 odstotkov vrednosti javne podpore (ne velja za majhne naložbe), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) vložitev zahtevka za predplačilo mora vlagatelj napovedati v vlogi na javni razpis. Zahtevek za predplačilo se šteje za zahtevek za izplačilo sredstev;

b) upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku za predplačilo mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;

c) bančna garancija mora biti veljavna še vsaj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila;

d) bančna garancija se lahko sprosti, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;

e) bančna garancija se zaseže delno ali v celoti, če pred potekom bančne garancije niso bila predložena ustrezna dokazila o nastanku stroškov v skladu s petim odstavkom 102. člena Uredbe oziroma če dokazila o nastanku stroškov niso predložena v višini izplačanega predplačila;

f) če upravičenec v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, mora v primeru, da je pridobil predplačilo, ki ga je zavaroval z bančno garancijo in ta še ni bila sproščena, zahtevku za spremembo časovne dinamike priložiti tudi podaljšano bančno garancijo;

g) podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je opredeljen z Uredbo o izvajanju sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list RS, št. 52/09) in IV. poglavjem Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1237 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o sprostitvi in zasegu varščin, položenih za takšna dovoljenja, spremembi uredb Komisije (ES) št. 2535/2001, (ES) št. 1342/2003, (ES) št. 2336/2003, (ES) št. 951/2006, (ES) št. 341/2007 in (ES) št. 382/2008 ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 2390/98, (ES) št. 1345/2005, (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 507/2008 (Besedilo velja za EGP), (UL L št. 206 z dne 30. 7. 2016, str. 1).

6. Skladno s tretjim odstavkom 104. člena Uredbe je datum vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev 18. november 2019.

15. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti

1. Kontrole se v skladu s prvim odstavkom 108. člena Uredbe izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je odgovorna ARSKTRP.

2. V skladu z drugim odstavkom 108. člena Uredbe ter 1. točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU agencija izvaja kontrole na kraju samem pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.

3. V skladu s tretjim odstavkom 108. člena Uredbe ter prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU lahko MKGP preverja pravilnost izvajanja podukrepa 4.1.

4. V skladu s četrtim odstavkom 108. člena Uredbe se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij iz Priloge 2 Uredbe, ki je Priloga št. 1 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.

5. V skladu s petim odstavkom 108. člena Uredbe se določba prejšnje točke ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena Uredbe.

6. V skladu s prvim odstavkom 109. člena Uredbe se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.

7. V skladu z drugim odstavkom 109. člena Uredbe mora o višji sili ali izjemnih okoliščinah, upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala, oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

8. V skladu s tretjim odstavkom 109. člena Uredbe se kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka 109. člena Uredbe. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.

9. V skladu s četrtim odstavkom 109. člena Uredbe o višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči agencija in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.

10. V skladu s šestim odstavkom 108. člena Uredbe v primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, agencija upravičencu izda odločbo v skladu s 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti