Ob-3495/16, Stran 2687
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:
– Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16 in 66/16; v nadaljnjem besedilu: Uredba);
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/568 z dne 29. januarja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pogojev in postopkov za določanje, ali neizterljive zneske v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo povrnejo države članice (UL L št. 97 z dne 13. 4. 2016, str. 1–5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/142 z dne 2. decembra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 28 z dne 4. 2. 2016, str. 8–11), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865) zadnjič popravljene s popravkom Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič popravljene s Popravkom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 227 z dne 20. 8. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/669 z dne 28. aprila 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe in vsebine programov razvoja podeželja, obveščanja javnosti o teh programih in količnikih za pretvorbo v glave velike živine (UL L št. 115 z dne 29. 4. 2016, str. 33), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 50), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);
– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenega z Izvedbenim sklepom Komisije št. C (2016) 1833 z dne 23. marca 2016 o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849 CCI 2014 SI 06 RD NP 001, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in dostopnega na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si), objavlja
1. javni razpis za podukrep 4.3
Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Operacija: Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih
1. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa: | Predmet javnega razpisa je podpora za naložbe v izvedbo agromelioracij na komasacijskih območjih. |
Razpisana sredstva po sklopih: | Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 12.000.000 EUR. |
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: – 9.000.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU, – 3.000.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. Delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 %, delež iz proračuna Republike Slovenije pa 25 %. |
Vrsta javnega razpisa: | Zaprti |
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa: | Javni razpis za operacijo Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge poteka od 19. decembra 2016 do vključno 10. marca 2017 do 24. ure. |
Obdobje upravičenosti stroškov: | Skladno z 99. členom Uredbe so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, ter stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji možni rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 31. december 2020. |
Informacije o razpisu: | – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si – INFO točke KGZS |
2. Predmet podpore: podpora je skladno z 42. členom Uredbe namenjena izvedbi agromelioracij na komasacijskih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
3. Upravičenec: skladno s 43. členom Uredbe so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa fizične in pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo agromelioracij na komasacijskih območjih.
4. Pogoji za pridobitev podpore
4. 1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis:
(1) Vložiti mora vlogo v skladu z zahtevami iz tega javnega razpisa in na prijavnem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni.
(2) Skladno s prvim odstavkom 177. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) mora vlagatelj za predložene dokumente, izdane v tujem jeziku, zagotoviti slovenski prevod s strani sodnega tolmača, ki je imenovan za stalnega sodnega tolmača z odločbo Ministrstva za pravosodje, v kolikor je to potrebno.
(3) Skladno s 24. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora vlagatelj vlogi na javni razpis priložiti izjavo, da pred vložitvijo vloge na javni razpis ni začel z deli v okviru naložbe, ali popis že izvedenih del in stroškov, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis.
(4) Skladno s 1. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe vlagatelj ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim in petim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo).
(5) Če je vlagatelj fizična oseba, mora biti v skladu z 2. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot nosilec kmetijskega gospodarstva.
(6) Če je vlagatelj pravna oseba, razen občin, mora skladno s 3. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.
(7) Skladno s 4. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti vlagatelj poravnane vse davčne obveznosti do države.
(8) Skladno s 5. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme imeti neporavnanih nalogov za izterjavo, izdanih s strani Evropske komisije v skladu s petim odstavkom 1. člena Uredbe 702/2014/EU ali v skladu s (27) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.
(9) Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, skladno s 6. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra.
(10) Če je vlagatelj fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, skladno s 7. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v osebnem stečaju.
(11) Skladno z 9. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ni upravičen do stroška DDV, razen če priloži izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV:
– vlagatelj, katerega kmečko gospodinjstvo je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti identificirano za namene DDV, oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen, če ima kmečko gospodinjstvo pravico do odbitka DDV v skladu s predpisi o DDV;
– vlagatelj, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji oziroma drugo kmetijsko dejavnost in je v zvezi s temi dejavnostmi identificiran za namene DDV, oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;
– vlagatelj, katerega kmečko gospodinjstvo preko predstavnika kmečkega gospodinjstva izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;
– vlagatelj, ki po predpisih o DDV nima možnosti pravice do odbitka DDV, lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek, če poda ustrezno izjavo in dokazila;
– vlagatelj, ki je upravičen do uveljavljanja stroška DDV glede na zgornja določila, lahko v primeru naložbe v osnovna sredstva, ko gre za nakup nepremičnine, namenjene za opravljanje dejavnosti, na katero se nanaša naložba, uveljavlja strošek DDV v višini 25 % vrednosti celotnega vlagatelju zaračunanega DDV.
(12) Vlagatelj mora imeti skladno z 10. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
(13) Skladno z 11. točko prvega odstavka 100. člena ter 101. členom Uredbe mora biti iz vloge oziroma dokumentov, priloženih h vlogi na javni razpis, razvidna zaprtost finančne konstrukcije naložbe;
(14) Skladno s 14. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora vlagatelj v primeru, če kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, priložiti projektno dokumentacijo iz katere morajo biti razvidni:
– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis še ne izvedenih del in stroškov,
– ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis.
(15) Če je vlagatelj občina ali združenje občin, mora biti skladno s 17. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe naložba del občinskega načrta razvojnih programov.
(16) Skladno z 22. točko 100. člena Uredbe se morajo računi in predračuni glasiti na vlagatelja.
(17) Skladno s 23. točko 100. člena Uredbe mora vlagatelj opredeliti časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev.
(18) Skladno s prvim odstavkom 101. člena Uredbe mora vlagatelj v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe.
(19) Skladno z drugim odstavkom 101. člena Uredbe mora vlagatelj v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije iz prejšnjega odstavka z izjavo banke za naložbe v višini več kot 200.000 eurov priznane vrednosti naložbe.
(20) Skladno s tretjim odstavkom 101. člena Uredbe pa ne glede na določbo prejšnjega odstavka občina izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz osemnajstega odstavka tega podpoglavja z rezervacijo finančnih sredstev v njenem proračunu za čas trajanja naložbe.
(21) Skladno s četrtim odstavkom 101. člena Uredbe pa ne glede na devetnajsti odstavek tega podpoglavja javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije iz osemnajstega odstavka tega podpoglavja izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom občinskega sveta, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto objave javnega razpisa, iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni razpis.
4. 2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj
(1) Vlagatelj mora skladno s 46. členom Uredbe izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
– imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije ali odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, ki še ni pravnomočna, je pa vročena vsem komasacijskim udeležencem, ali pravnomočno odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;
– pri zahtevni agromelioraciji mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. Če je odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada vročena vsem lastnikom, mora biti odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije izdana na zemljiškokatastrsko stanje zemljišč, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada;
– pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;
– če je agromelioracija poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.
(2) Vlagatelj, ki uveljavlja tudi stroške komasacije, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
– ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka mora imeti upravičenec pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije, odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada pa še ne sme biti izdana;
– v komasacijsko območje ne sme biti vključenih več kot 30 odstotkov zemljišč, ki so po namenski rabi nekmetijska v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti;
– do podpore so upravičena tista komasacijska območja, ki imajo povprečno število parcel na hektar višje od dva;
– priložiti mora druga dovoljenja in soglasja za izvedbo komasacije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.
(3) Vlagatelj lahko na javni razpis vloži več vlog, pri čemer mora ena vloga predstavljati eno agromelioracijsko območje.
5. Upravičeni stroški
(1) Skladno s prvim odstavkom 44. člena Uredbe so do podpore v okviru te operacije upravičeni:
a) stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju brez stroškov izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena Uredbe lahko dosegajo do vključno 15 odstotkov naložbe;
b) stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju vključno s stroškom izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena Uredbe lahko dosegajo do vključno 85 odstotkov naložbe.
(2) Skladno z 98. členom Uredbe so upravičeni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, med katere spadajo:
– plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev,
– stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije,
– plačila za storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški izvedljivosti. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe,
– stroški geodetskih in agronomskih del,
– stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del,
– stroški informiranja in obveščanja javnosti, v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe,
– stroški sodnega tolmača.
(3) Skladno s 95. členom Uredbe se višina upravičenih stroškov določi na naslednji način:
a) za stroške iz javnega razpisa se uporablja katalog stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16 in 38/16), in sicer poglavje 2. 2. 1.;
b) pri opredelitvi višine upravičenih stroškov se upoštevajo zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki so določene v katalogu stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena. Za stroške, ki so navedeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni razpis predložiti eno ponudbo. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe;
c) če je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, se določbe iz prejšnjega odstavka uporabljajo pri izračunu višine upravičenih stroškov. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja kot je priznana vrednost iz kataloga stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca;
d) če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;
e) če stroški niso določeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;
f) podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov;
g) pri izvedbi naložbe vlagatelj ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja.
(4) Skladno s 45. in 96. členom Uredbe se podpora ne dodeli za (neupravičeni stroški):
– stroške infrastrukture, ki se zgradi v okviru agromelioracije, in ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva;
– stroške izvedbe pogodbenih komasacij v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;
– naložbe zunaj območja Republike Slovenije;
– stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;
– stroške naložb, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347, z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1614 z dne 8. septembra 2016 o določitvi začasnih izrednih ukrepov za sektor mleka in mlečnih izdelkov v obliki podaljšanja obdobja javne intervencije za posneto mleku v prahu v letu 2016 in prestavitve obdobja javne intervencije za posneto mleku v prahu v letu 2017 na zgodnejši čas ter o odstopanju od Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 glede nadaljnje uporabe Uredbe (ES) št. 826/2008 v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje iz Izvedbene uredbe (EU) št. 948/2014 in Uredbe (EU) št. 1272/2009 v zvezi z javno intervencijo iz te uredbe (UL L št. 242, z dne 9. 9. 2016, str. 15);
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– DDV, razen če vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis poda izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV,
– obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;
– upravne takse;
– stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih ter storitvenih znamk;
– druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;
– stroške materiala, opreme ali drugih del v okviru naložbe, ki so bila izvedena pred oddajo vloge na javni razpis, razen splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe.
(5) Skladno s prvim odstavkom 94. člena Uredbe se sredstva ne odobrijo in izplačajo vlagatelju, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
6. Merila za ocenjevanje vlog
(1) Skladno s 47. členom Uredbe se vloge, prispele na javni razpis, ocenjujejo na podlagi meril, ki so določena v dokumentu »Merila za izbor operacij«, ki ga je sprejel Organ upravljanja PRP 2014–2020 in je dostopen na spletih straneh MKGP: http://www.program-podezelja.si/sl/prp-2014-2020/kaj-je-program-razvoja-podezelja-2014-2020. Med vlogami za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk do porabe razpisanih sredstev.
(2) Ocenjuje se stanje ob vložitvi vloge na javni razpis oziroma načrtovano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, predvsem: prijavnega obrazca, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh ustreznih dokazil oziroma so dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točk.
(3) V skladu z drugim odstavkom 47. člena Uredbe se vloga oceni na podlagi meril, določenih v Uredbi, podrobneje opredeljenih v tem javnem razpisu, in točkovnika za ocenjevanje vlog:
Merila | Maksimalno št. točk |
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | |
Delež soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo | 25 |
Medsebojno povezovanje agromelioracij in komasacij | 5 |
Velikost agromelioracijskega območja | 15 |
Neugodna posestna sestava, ki se ugotavlja s povprečnim številom parcel na hektar agromelioracijskega območja | 20 |
2. GEOGRAFSKI VIDIK LOKACIJE NALOŽBE | |
Koeficient razvitosti občine | 10 |
3. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI PODNEBNIH SPREMEMBAH | |
Zmanjšanje spravilnih razdalj | 25 |
SKUPAJ | 100 |
VSTOPNI PRAG TOČK | 30 |
Ocenitve:
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE (maksimalno število točk 65) | 65 |
1. Delež soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo | 25 |
Navodilo: Za izvedbo agromelioracij kmetijskih zemljišč na komasacijskih območjih je potrebno soglasje tistih lastnikov zemljišč na komasacijskem območju, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin na komasacijskem območju (vstopni pogoj). Maksimalno število točk (25) dobijo tiste operacije, pri katerih je stopnja soglasij višja od 90 odstotkov. | |
Delež soglasij: | |
25 – delež soglasij je 90 % ali več | |
20 – delež soglasij je od 83 % do manj kot 90 % | |
15 – delež soglasij je od 77 % do manj kot 83 % | |
10 – delež soglasij je od 71 % do manj kot 77 % | |
5 – delež soglasij je od 67 % do manj kot 71 % | |
2. Medsebojno povezovanje agromelioracij in komasacij | 5 |
Navodilo: Izvedba agromelioracij, ki so predmet podpore po tej operaciji, je pogojena s predhodno ali sočasno izvedbo komasacije. V kolikor upravičenec sočasno izvaja obe operaciji, je upravičen do točk v okviru tega merila. | |
Medsebojno povezovanje: | |
5 – upravičenec uveljavlja stroške agromelioracije in komasacije | |
0 – upravičenec uveljavlja samo stroške agromelioracij | |
3. Velikost agromelioracijskega območja | 15 |
Navodilo: Velikost agromelioracijskega območja je povezana z interesom lastnikov zemljišč na posameznem območju. | |
Za izračun v primerih, kjer se uveljavljajo stroški agromelioracije, stroški komasacije pa ne, se šteje velikost komasacijskega območja. | |
Velikost agromelioracijskega območja: | |
15 – agromelioracijsko območje je večje od 300 ha | |
13 – agromelioracijsko območje je veliko od 250 ha do manj kot 300 ha | |
10 – agromelioracijsko območje je veliko od 200 ha do manj kot 250 ha | |
8 – agromelioracijsko območje je veliko od 150 ha do manj kot 200 ha | |
5 – agromelioracijsko območje je veliko od 100 ha do manj kot 150 ha | |
3 – agromelioracijsko območje je manjše od 100 ha | |
4. Neugodna posestna sestava, ki se ugotavlja s povprečnim številom parcel na hektar agromelioracijskega območja Navodilo: Neugodna posestna struktura se izračuna tako, da se število parcel na posameznem agromelioracijskem območju deli s površino celotnega agromelioracijskega območja. Vstopni pogoj za dodelitev sredstev je, da je na agromelioracijskem območju posestna razdrobljenost večja od 2 parcel na hektar. Neugodna posestna sestava: 20 – število parcel na ha agromelioracijskega območja je višje od 3 12 – število parcel na ha agromelioracijskega območja je od 2,5 do manj kot 3 5 – število parcel na ha agromelioracijskega območja je od 2 do manj kot 2,5 | 20 |
GEOGRAFSKI VIDIK LOKACIJE NALOŽBE | 10 |
Koeficient razvitosti občine | 10 |
Navodilo: Vlada Republike Slovenije določi koeficient razvitosti občin. Nižji kot je koeficient, slabše je razvita občina. Občine z nižjim koeficientom tako bolj potrebujejo investicijske ukrepe, saj so razmere za razvoj kmetijstva v teh občinah finančno in socialno slabe. | |
Koeficient razvitosti občine: | |
10 – koeficient razvitosti občine je manjši od 0,8 | |
5 – koeficient razvitosti občine je od 0,8 do manj kot 1,00 | |
1 – koeficient razvitosti občine je večji od 1,00 | |
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI PODNEBNIH SPREMEMBAH | 25 |
Zmanjšanje spravilnih razdalj | 25 |
Navodilo: Z izvedbo agromelioracij na komasacijskih območjih se uredijo nove poljske poti. Z izvedbo komasacij pa se na novo delijo zemljišča komasacijskega sklada. Cilj komasacije je, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče. S tem je omogočena hitrejša in racionalnejša obdelava kmetijskih zemljišč. S komasacijo se prav tako zmanjša število obdelovalnih kosov posameznega komasacijskega udeleženca. Z zmanjšanjem števila obdelovalnih kosov se zmanjšajo tudi spravilne razdalje, ki so razdalje od naslova komasacijskega udeleženca do roba obdelovalnega kosa. | |
Za izračun se primerja dolžina spravilnih razdalj posameznega komasacijskega udeleženca, in sicer dolžina spravilnih razdalj pred izvedbo operacije se primerja z dolžino spravilnih razdalj po izvedbi operacije. | |
V izračun se vključijo tisti lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo naslov stalnega prebivališča znotraj agromelioracijskega območja oziroma so od najbližjega roba agromelioracijskega območja oddaljeni manj kot 10 kilometrov. | |
Za izhodišče se vzame katastrsko stanje pred izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč, ki se primerja s stanjem po izvedeni komasaciji oziroma s stanjem, kot je predvideno po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja. | |
Zmanjšanje spravilnih razdalj: | |
25 – skupna dolžina spravilnih razdalj se zmanjša za najmanj 20 % | |
18 – skupna dolžina spravilnih razdalj se zmanjša za od 15 % do manj kot 20 % | |
12 – skupna dolžina spravilnih razdalj se zmanjša za od 10 % do manj kot 15 % | |
5 – skupna dolžina spravilnih razdalj se zmanjša za od 5 % do manj kot 10 % | |
7. Obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev
V skladu s 106. členom Uredbe mora upravičenec po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:
a) podprta naložba se mora uporabljati za namen operacije, za katero so bila sredstva po tem javnem razpisu dodeljena, še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev;
b) upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev;
c) upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenem s strani MKGP, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije;
č) upravičenec mora v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena ter petim odstavkom 106. člena Uredbe izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja pet let po zadnjem izplačilu sredstev.
8. Finančne določbe
(1) Skladno s prvim odstavkom 49. člena Uredbe je najvišja stopnja podpore iz operacije 100 % priznane vrednosti naložbe.
(2) Skladno z drugim odstavkom 49. člena Uredbe je najnižji znesek dodeljene podpore 2000 eurov na vlogo.
9. Vloga in postopek za dodelitev sredstev, vlaganje in obravnava vlog (skladno z 91., 92. in 93. členom Uredbe)
(1) Sredstva za to operacijo se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.
(2) Oddaja vlog na javni razpis se začne 19. decembra 2016, ki je prvi delovni dan po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) MKGP na spletnih straneh objavi prijavni obrazec s prilogami, ki je v pomoč vlagateljem pri izpolnjevanju elektronskega prijavnega obrazca in predstavlja razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev se objavijo na spletnih straneh MKGP in agencije.
(4) Vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
(5) Vlagatelj se pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnjega odstavka prijavi pri agenciji.
(6) Za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnjega odstavka agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem agencije.
(7) Prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, se ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis šteje natisnjena vloga z izpisom številke dokumenta skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.
(8) Vlagatelj vloži vlogo na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, v roku, ki je opredeljen v tem javnem razpisu.
(9) Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče agencije, ter obvezno tudi naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vzorec etikete za naslavljanje vloge na javni razpis je v Prilogi 3 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
(10) Podrobnejša navodila za izpolnjevanje vloge v elektronski sistem so objavljena na spletni strani MKGP in agencije.
(11) Obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, agencija vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(12) Vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(13) Vloga na javni razpis, ki je popolna, se oceni na podlagi meril iz šestega poglavja javnega razpisa. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za ta javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalne vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.
(14) Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:
– Ekonomski vidik naložbe,
– Prispevek k horizontalnim ciljem pri podnebnih spremembah, in
– Geografski vidik naložbe.
(15) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.
(16) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda agencija.
(17) V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vloge za pomoč in zahtevkov za izplačilo iz desetega poglavja tega javnega razpisa, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji te operacije.
10. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevkov za predplačilo
(1) Ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev morajo biti skladno s 102., 104. in 105. členom Uredbe izpolnjeni naslednji pogoji:
a) sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev;
b) zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec, kot to določata šesti in sedmi odstavek devetega poglavja tega javnega razpisa in ga pošlje na agencijo, razen zahtevka za predplačilo iz četrtega odstavka tega poglavja, ki se vloži v fizični obliki na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana;
c) v primeru enega zahtevka mora biti naložba zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev in plačani vsi računi. V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora biti zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto (v primeru uveljavljana stroškov komasacije se posamezne zaključene celote določijo v skladu z dokumentom Razdelitev komasacijskega postopka na faze (URL: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/zemljiske_operacije/komasacije_kmetijskih_zemljisc/);
d) če gre za naložbe v objekte, morajo biti gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
e) upravičenec mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti naslednja dokazila:
– originalne izvode računov, kamor sodijo tudi elektronski in e-računi;
– izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek;
– dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba);
– če gre za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec;
– če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu;
f) upravičenec mora v primeru vseh vrst gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Knjiga obračunskih izmer ni potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela kot so npr. pleskanje, fasaderska dela itd. Če so obrtniška dela del gradnje oziroma rekonstrukcije, je vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna. Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo predložiti na zahtevo agencije;
g) upravičenec mora ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o vrednotenju rezultatov in doseženih učinkih, ki se pripravijo v skladu z navodili, ki se objavijo na spletni strani MKGP;
h) zbirko podatkov po posameznih agromelioracijskih delih, kateri sledi skupna pregledna tabela stroškov izvedenih agromelioracijskih del (tabelarični popis izvedenih agromelioracijskih del) na obrazcu iz razpisne dokumentacije tega javnega razpisa;
i) na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena Uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca;
j) če je strošek naložbe določen v katalogu stroškov, upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v katalogu stroškov, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri ponudbe;
k) računi in druga dokazila se morajo glasiti na upravičenca;
l) upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevek za izplačilo je treba vložiti najkasneje na datum, opredeljen v odločbi o pravici do sredstev;
m) upravičenec lahko predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Agencija lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki je 31. december 2020.
(2) Skladno z drugim odstavkom 48. člena Uredbe lahko upravičenec na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.
(3) Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter Navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.
(4) Upravičenec lahko v skladu s 105. členom Uredbe uveljavi predplačilo v znesku 30 odstotkov vrednosti javne podpore, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) vložitev zahtevka za predplačilo mora upravičenec napovedati v vlogi na javni razpis. Zahtevek za predplačilo se šteje za zahtevek za izplačilo sredstev;
b) upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku za predplačilo mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;
c) bančna garancija mora biti veljavna še vsaj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila;
d) bančna garancija se lahko sprosti, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;
e) bančna garancija se zaseže delno ali v celoti, če pred potekom bančne garancije niso bila predložena ustrezna dokazila o nastanku stroškov v skladu s petim odstavkom 102. člena Uredbe oziroma če dokazila o nastanku stroškov niso predložena v višini izplačanega predplačila;
f) če upravičenec v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, mora v primeru, da je pridobil predplačilo, ki ga je zavaroval z bančno garancijo in ta še ni bila sproščena, zahtevku za spremembo časovne dinamike predložiti tudi podaljšano bančno garancijo;
g) podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je opredeljen z uredbo, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske politike in Poglavjem IV Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18).
11. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti
(1) Kontrole se, v skladu s prvim odstavkom 108. člena Uredbe, izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je pristojna agencija.
(2) V skladu z drugim odstavkom 108. člena Uredbe ter v skladu s 1. točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU agencija izvaja kontrole na kraju samem pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
(3) V skladu s tretjim odstavkom 108. člena Uredbe ter v skladu s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU lahko MKGP preverja pravilnost izvajanja operacije po tem javnem razpisu.
(4) V skladu s četrtim odstavkom 108. člena Uredbe se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij iz poglavja A Priloge 2 k Uredbi.
(5) V skladu s petim odstavkom 108. člena Uredbe se določba prejšnjega odstavka ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena Uredbe.
(6) V skladu s šestim odstavkom 108. člena Uredbe v primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, agencija upravičencu izda odločbo v skladu s 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
(7) V skladu s prvim odstavkom 109. člena Uredbe se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
(8) V skladu z drugim odstavkom 109. člena Uredbe mora o višji sili ali izjemnih okoliščinah upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala, oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(9) V skladu s tretjim odstavkom 109. člena Uredbe se kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen gozdnih prometnic in cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka 109. člena Uredbe. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru pa mora vrniti vsa dodeljena sredstva.
(10) V skladu s četrtim odstavkom 109. člena Uredbe o višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči agencija in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
