Na podlagi določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; v nadaljevanju: Uredba 1303/2013/EU), Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja »naložbe za rast in delovna mesta« ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 289), Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z dne 26. 10. 2012, str. 1), Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15 in 46/16), Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13 in 17/15, v nadaljevanju: ZPOP-1), Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ), Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11), Proračuna Republike Slovenije za leto 2016 (DP2016) (Uradni list RS, št. 96/15), Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 (DP2017) (Uradni list RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011 in 3/13), Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16 in 69/16 – popr.), Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3, z dne 30. 10. 2014, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, z dne 11. 12. 2014, Slovenske strategije pametne specializacije (potrjena s strani vlade RS dne 20. 9. 2015 in Evropske Komisije dne 3. 11. 2015), Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (2014/C, 198/01, z dne 27. 6. 2014), Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187, z dne 26. 6. 2014), Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (Uradni list RS, št. 43/11), Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A), Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 (UL L št. 138/5, z dne 13. 5. 2014), Sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – RRI (št. priglasitve: BE01-2399245-2015/II, datum potrditve sheme: 4. 11. 2016; trajanje sheme: 31. 12. 2020), Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Uradni list RS, št. 93/15), Programa dela in finančnega načrta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije za leti 2016 in 2017, Sporazuma o načinu izvajanja nalog med MGRT in SPIRIT, podpisanega 9. 5. 2016, Pogodbe št. 4300-33/2016-1 o izvajanju in financiranju javnega razpisa »Krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij« z dne 26. 8. 2016, Odloka o izvedbenem načrtu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 50/15, 58/15, 76/15, 1/16, 35/16 in 55/16) in odločitve Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja, o podpori javnemu razpisu št. 3032-142/2016/13 z dne 30. 12. 2016, Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana, objavlja

1. Ime oziroma naziv in sedež izvajalskega in posredniškega organa, ki dodeljuje sredstva

Izvajalec javnega razpisa je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: agencija). Agencija nastopa na področju kohezijske politike pri predmetnem razpisu v vlogi izvajalskega organa.

Neposredni proračunski uporabnik je Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo). Ministrstvo nastopa na področju kohezijske politike pri predmetnem razpisu v vlogi posredniškega organa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa.

2. Namen, cilj in predmet javnega razpisa ter regija izvajanja

Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru »Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020«, prednostne osi 1: »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva«; prednostne naložbe 1.2: »Spodbujanje naložb podjetij v raziskave in inovacije ter vzpostavljanje povezav in sinergij med podjetji, centri za raziskave in razvoj ter visokošolskim izobraževalnim sektorjem, zlasti s spodbujanjem naložb na področju razvoja izdelkov in storitev, prenosa tehnologij, socialnih in ekoloških inovacij, aplikacij javnih storitev, spodbujanjem povpraševanja, mreženja, grozdov in odprtih inovacij prek pametne specializacije ter podpiranjem tehnoloških in uporabnih raziskav, pilotnih linij, ukrepov za zgodnje ovrednotenje izdelkov, naprednih proizvodnih zmogljivosti in prve proizvodnje zlasti na področju ključnih spodbujevalnih tehnologij ter razširjanje tehnologij za splošno rabo«; specifičnega cilja 1.2.2: »Povečan delež inovacijsko aktivnih podjetij«.

2.1 Namen in cilj javnega razpisa

Namen javnega razpisa je, z vključevanjem visoko izobraženih strokovnjakov, zaradi:

– pospeševanja inovacij,

– skrajšanja časa od ideje do trga,

– krepitve kompetenc podjetji z interdisciplinarnimi znanji,

– vzpostavitve učinkovite inovacijske infrastrukture ter krepitve raziskovalno razvojnih oddelkov podjetij in

– povečanja naložb zasebnega sektorja v raziskave, razvoj in inovacije,

spodbuditi raziskovalno-razvojne in inovacijske projekte podjetij (v nadaljevanju: RRI projekti) za razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev na prednostnih področjih Slovenske strategije pametne specializacije (v nadaljevanju: S4).

Cilj javnega razpisa je sofinancirati vsaj 40 inovativnih RRI projektov, ki se nanašajo na razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev z visoko inovativnostjo in s tržnim potencialom, kar posledično veča konkurenčnost sodelujočih podjetij.

Do sofinanciranja so upravičene le operacije, ki se lahko uvrstijo v eno od prednostnih področij uporabe veljavne S4, razen v področje trajnostnega turizma, kot opredeljuje S4.

Veljavna S4, ki velja za celotno obdobje izvajanja tega javnega razpisa in izbranih RRI projektov, opredeljuje sledeča področja uporabe:

1. Pametna mesta in skupnosti

2. Pametne zgradbe in dom z lesno verigo

3. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

4. Trajnostna pridelava hrane

5. Tovarne prihodnosti

6. Zdravje – medicina

7. Mobilnost

8. Razvoj materialov kot končnih produktov

Natančna opredelitev sedaj veljavnih področij uporabe je predstavljena v S4, ki je dosegljiva na spletnem naslovu: http://www.eu-skladi.si/.

2.2 Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa je spodbuditi podjetja k izvajanju raziskovalno-razvojnih dejavnostih znotraj podjetja ter s pomočjo krepitve kompetenc in obstoječih inovacijskih potencialov prispevati k razvoju novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z izkazanim tržnim potencialom.

2.3 Regija izvajanja

Posamezna operacija (potrjeni RRI projekt) se bo izvajala v Vzhodni ali Zahodni kohezijski regiji.

Sredstva se bodo med Vzhodno oziroma Zahodno kohezijsko regijo delila glede na regijo izvajanja aktivnosti sofinancirane operacije posameznega upravičenca. Za regijo izvajanja aktivnosti šteje regija, v kateri ima upravičenec sedež oziroma poslovni naslov poslovne enote ali podružnice, kjer se izvaja aktivnost v času ob oddaji vloge oziroma ob prvem črpanju sredstev za upravičence, ki ob oddaji vloge še nimajo sedeža v Republiki Sloveniji. Prijavitelj mora imeti sedež podjetja samo v eni, katerikoli od obeh kohezijskih regij. Razdelitev slovenskih občin na Vzhodno oziroma Zahodno kohezijsko regijo je podana v II. poglavju razpisne dokumentacije pod točko 2 in na spletnem naslovu: www.stat.si/doc/reg/skte/kohezijske_%20statisticne_obcine.xls). Poslovna enota/podružnica mora biti vpisana v Poslovni register Slovenije / Sodni register.

Sprememba regije izvajanja po oddaji vloge ni dovoljena, posledica spremembe regije pa predstavlja upravičen razlog za odpoved pogodbe o sofinanciranju. Za vsakega prijavitelja mora biti v vlogi na javni razpis in v pogodbi o sofinanciranju nedvoumno opredeljeno, v kateri od obeh regij (Vzhodni ali Zahodni kohezijski regiji) ima prijavitelj sedež oziroma poslovni naslov poslovne enote ali podružnice.

3. Upravičenci

Upravičeni prejemniki sredstev javnega razpisa so podjetja, kot so opredeljena v skladu z ZPOP-1¹, s sedežem v Republiki Sloveniji, in spadajo v skupino mikro, malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju: MSP²). Upravičeni prejemniki sredstev javnega razpisa so tudi podjetja, ki spadajo v skupino velikih podjetij, v kolikor imajo ta podjetja sedež v vzhodni kohezijski regiji. Upošteva se velikost podjetja po zadnjih javno objavljenih bilančnih podatkih ob oddaji vloge. Javne raziskovalne organizacije³ niso upravičeni prejemniki sredstev in lahko sodelujejo le kot zunanji izvajalci izvajanja pogodbenih raziskav ter svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za RRI projekt. Zunanji izvajalec ne sme biti 25% ali več lastniško povezan z upravičencem⁴.

¹ »podjetje« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko

² »MSP« pomeni mikro, mala in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014. Gre za slovenski prevod angleške kratice SME (Small and Medium sized Enterprises).

³ Javne raziskovalne organizacije v okviru predmetnega javnega razpisa so: javni raziskovalni zavodi in javni visokošolski zavodi, ki jih je ustanovila RS.

⁴ Izhodišče za navedeni delež predstavlja četrti odstavek 3. člena Priloge 1 Uredbe 651/2014, ki določa, da se podjetje ne obravnava kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kot 25 % kapitala ali glasovalnih pravic.

Upravičena so tudi MSP in velika podjetja s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije, ki ima najkasneje ob prvem črpanju sredstev (to je ob izstavitvi prvega zahtevka za izplačilo) poslovni naslov podružnice v Republiki Sloveniji, kar bo dokazovalo z vpisom v Sodni register skladno z Zakonom o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14). Tak prijavitelj mora vlogi priložiti izjavo o tem, da bo do oddaje prvega zahtevka za izplačilo izvedel zahtevan vpis v Sodni register, ter o tem, v kateri regiji bo izvajal svojo dejavnost. Upravičena so le tista velika podjetja, ki bodo izvajala svojo dejavnost in imela poslovni naslov svoje podružnice v vzhodni kohezijski regiji. V primeru, da prijavitelj do oddaje prvega zahtevka za izplačilo vpisa ne izvede, bo agencija odstopila od pogodbe.

4. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu

Vsi prijavitelji in njihove operacije morajo izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. Izpolnjevanje pogojev mora izhajati iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev, se zavrne⁵.

⁵ V primeru zavrnitve ali zavrženja vloge s sklepom je zoper sklep dopusten upravni spor.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o sofinanciranju, se pogodba ne sklene. V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po sklenitvi pogodbe, bo agencija odstopila od pogodbe, pri čemer je upravičenec dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do dneva vračila v dobro državnega proračuna.

Če je za operacijo že prišlo do sklenitve pogodbe o sofinanciranju na tem javnem razpisu in se kasneje ugotovi, da je upravičenec za iste stroške in iste aktivnosti že prejel sredstva tudi v okviru katerega od domačih ali tujih javnih razpisov, se sklenjena pogodba o sofinanciranju razveljavi, upravičenec pa je dolžan, skladno z Navodili organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2014–2020, vsa že prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev vrniti.

Dokazila, ki jih mora predložiti prijavitelj za dokazovanje izpolnjevanja pogojev na ta javni razpis, so navedena v pojasnilih k javnemu razpisu, ki so del razpisne dokumentacije.

Posamezno podjetje lahko nastopa na javnem razpisu z največ eno vlogo. V primeru, da podjetje nastopi z več kot eno vlogo, se vse vloge zavržejo.

4.1 Splošni pogoji za prijavitelja

Prijavitelji so podjetja, opredeljena v točki 3 tega javnega razpisa, in ki/pri katerih:

– izpolnjujejo vse pogoje in omejitve tega javnega razpisa,

– niso v stanju insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US in 63/16 – ZD-C),

– so bila ustanovljena vsaj dve leti pred datumom oddaje vloge na javni razpis (upošteva se datum vpisa v sodni oziroma drug ustrezen register). Pogoj velja tako za sedež domačega, kot tudi tujega podjetja, ne velja pa v primeru podružnice tujega podjetja,

– so na dan 30. 11. 2016 zaposlovala najmanj 2 osebi, pri čemer podjetje k vlogi priloži potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o številu zaposlenih v podjetju na navedeni dan, ali za podjetja, ki za navedeno obdobje še niso bila registrirana v Republiki Sloveniji, drugo ustrezno potrdilo, ki dokazuje zaposlenost oseb,

– ne prejemajo ali niso v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo, 51/11, 39/13, 56/13 in 27/16 – ZFPPIPP-G) in niso podjetja v težavah⁶ skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014,

⁶ Družba je v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od družbenikov, delničarjev ali upnikov, ustaviti negativnih gibanj poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozila obstoj družbe.

Predpostavlja se, da je družba v težavah:

– kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja;

– kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja;

– če je družba že postala plačilno nesposobna ali če izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo;

– če na osnovi meril za dokazovanje težav (2. člen Uredbe) dokaže, da je v težavah.

Za dokazovanje, da je družba v težavah, ni potrebno kumulativno izpolnjevanje vseh navedenih kriterijev. Zadostuje, da družba dokaže izpolnjevanje vsaj enega od navedenih kriterijev.

– imajo poravnane obveznosti do države, pri čemer za ugotavljanje obstoja obveznosti do države ni pogoj, da bi bila le-ta že ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom,

– podjetje ali zakoniti zastopnik/odgovorna oseba podjetja ni v kazenskem postopku zaradi kateregakoli dejanja, storjenega pri prijavi na katerikoli javni razpis ali pri izvajanju katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, oziroma ni bila obsojena zaradi takšnega dejanja, za katero še trajajo pravne posledice obsodbe (za podjetje ali odgovorno osebo podjetja),

– ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem (obstoj pravde) v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, do pravnomočne odločitve sodišča,

– glede podjetja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo).

Podjetje, ki se prijavlja na javni razpis, ne sme imeti registrirane glavne dejavnosti in tudi vsebina sofinanciranega projekta se ne sme nanašati na sledeče izključene sektorje:

a) sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je:

– znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,

– pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

b) sektor premogovništva za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta št. 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 (UL L št. 336, 21. 12. 2010, str. 24), razen v primeru pomoči de minimis.

4.2 Pogoji za RRI projekt

Prijavljeni RRI projekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– RRI projekt mora biti skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa ter s cilji S4 in »Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020«,

– RRI projekt se mora uvrstiti v eno od prednostnih področij uporabe veljavne S4, razen v področje trajnostnega turizma,

– prijavitelj sme sodelovati na javnem razpisu največ z eno vlogo,

– posamezen RRI projekt se sme izvajati največ do 18 mesecev,

– RRI projekt se ne sme pričeti izvajati pred izdajo sklepa o sofinanciranju s strani agencije,

– posamezni RRI projekt se mora izvajati v Vzhodni ali Zahodni kohezijski regiji, pri čemer se za regijo izvajanja aktivnosti šteje regija, v kateri ima upravičenec sedež oziroma poslovni naslov poslovne enote ali podružnice,

– višina sofinanciranja upravičenih stroškov posamezne operacije mora znašati vsaj 50.000,00 EUR ter največ 200.000,00 EUR,

– čisti prihodki od prodaje prijavitelja za leto 2015 morajo znašati vsaj 2 kratnik zaprošenih sredstev sofinanciranja projekta (pri čemer bo podatek pridobila agencija sama na osnovi podatkov AJPES),

– za RRI projekt morajo biti v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Pri tem se poleg lastnih sredstev upoštevajo tudi pričakovana sredstva iz naslova tega javnega razpisa ter premostitvena sredstva za del pričakovanih sredstev iz naslova tega javnega razpisa do povrnitve stroškov,

– upoštevano mora biti pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za RRI projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne bo presegla največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot določa shema državne pomoči, po kateri se izvaja predmetni javni razpis: »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT–RRI (št. priglasitve: BE01-2399245-2015/II),

– RRI projekt mora izkazovati spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s 6. členom Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Uredba Komisije (ES) št. 651/2014)⁷,

⁷ Pogoj za dodelitev državne pomoči je, da ima le-ta spodbujevalni učinek. Po priglašeni shemi ima državna pomoč spodbujevalni učinek samo v primeru, če je prijavitelj vlogo za sofinanciranje predložil pred začetkom izvajanja operacije. Šteje se, da spodbujevalni učinek obstaja, če je vloga pripravljena v skladu z določili tega javnega razpisa.

– upravičenci vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo. Navedeno ne velja za poenostavljeni način poročanja.

Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo. Pomoč za kritje pogodbenih raziskav ter svetovalnih in drugih ustreznih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.

Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov. Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se upravičencem omejevala možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

Prijavitelji na javni razpis prijavijo RRI projekt kot zaključeno celoto. Šteje se, da je pogodbena obveznost upravičenca izpolnjena, ko je RRI projekt v celoti zaključen.

4.3 Posebni pogoji za ugotavljanje upravičenosti RRI projekta

Da RRI projekt lahko prejme sofinanciranje, mora izpolnjevati sledeče pogoje:

– RRI projekt izvaja razvojna skupina, ki je sestavljena najmanj iz dveh že zaposlenih oseb, ki sta se v podjetju zaposlili najpozneje z dnem pred objavo javnega razpisa in najmanj:

a) ene novo zaposlene osebe pri mikro in malih podjetjih;

b) dveh novo zaposlenih oseb pri srednje velikih podjetjih;

c) treh novo zaposlenih oseb pri velikih podjetjih iz vzhodne regije, od tega mora imeti najmanj ena oseba status mladega raziskovalca.

– vsi novo zaposleni člani razvojne skupine, ki bodo predmet sofinanciranja in bodo vključeni v izvajanje operacije, morajo imeti doseženo najmanj 8. SOK raven izobrazbe za prijavitelje iz vzhodne regije oziroma 9. SOK raven izobrazbe za prijavitelje iz zahodne regije. Raven izobrazbe je skladna z Zakonom o slovenskem ogrodju kvalifikacij (Uradni list RS, št. 104/15); nove zaposlitve se ne smejo izvajati med podjetij, ki so medsebojno 25% ali več lastniško povezana.

Novo zaposlene osebe so osebe, ki se bodo pri upravičencu zaposlile po objavi javnega razpisa, vendar najkasneje do izstavitve prvega zahtevka za izplačilo. Njihova zaposlitev mora trajati najmanj do zaključka RRI projekta.

Status mladega raziskovalca v javnem razpisu ima oseba, ki je vpisana na doktorski študij v tekočem študijskem letu (program za pridobitev 10. SOK ravni izobrazbe) in je stara do vključno 35 let. Mladi raziskovalec mora biti vpisan na doktorski študij že v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri prijavitelju.

5. Merila za ocenjevanje vlog

Postopek javnega razpisa bo vodila komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), s katero bodo kot ocenjevalci sodelovali zunanji strokovnjaki, ki bodo, glede na domače in mednarodne reference, izbrani za posamezno prednostno področje S4. Komisijo s sklepom imenuje direktor agencije ali od njega pooblaščena oseba.

Komisija bo preverila pravočasnost, pravilno označenost in popolnost prispelih vlog v skladu s 23. in 24. točko javnega razpisa.

Za vse pravočasne, pravilno označene in popolne vloge komisija najprej ugotovi, ali je vloga skladna s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa ter preveri, ali vloga izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa. Če ugotovi, da vloga ni skladna s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa, ali da ne izpolnjuje vseh pogojev javnega razpisa, se nadaljnje ocenjevanje po merilih ne izvede, vloga pa se zavrne. Vse ostale vloge pa se ocenijo na podlagi naslednjih meril:

Merilo		Najvišje možno število točk
Merilo 1: Odličnost, inovativnost in tržni potencial projekta		65 točk
Podmerilo 1.1:	Stopnja tehnološke odličnosti RRI projekta	20 točk
Podmerilo 1.2:	Stopnja inovativnosti RRI projekta	20 točk
Podmerilo 1.3:	Tržna naravnanost in potencialni trgi RRI projekta	20 točk
Podmerilo 1.4:	Prispevek k doseganju ciljev S4: dvig dodane vrednosti na zaposlenega, povečan delež visokotehnoloških intenzivnih proizvodov ali storitev z visokim deležem znanja v izvozu	5 točk
Merilo 2: Sposobnost prijavitelja		25 točk
Podmerilo 2.1:	Interdisciplinarnost razvojne skupine, ki bo izvedla RRI projekt	5 točk
Podmerilo 2.2:	Formalna usposobljenost razvojne skupine, ki bo izvedla RRI projekt	5 točk
Podmerilo 2.3:	Udeležba na tekmovanjih oziroma natečajih s področja inovativnosti	5 točk
Podmerilo 2.4:	Vključitev mejne skupine raziskovalcev	5 točk
Podmerilo 2.5:	Raziskovalno-inovacijska in upravljavska sposobnost prijavitelja	5 točk
Merilo 3: Kakovost predloga RRI projekta		5 točk
Podmerilo 3.1:	Vsebinska celovitost predloga RRI projekta in terminski načrt RRI projekta	3 točke
Podmerilo 3.2:	Organizacijski in finančni načrt izvedbe RRI projekta	2 točki
Merilo 4: Izkazovanje širšega družbenega vpliva – trajnostni poslovni model		5 točk

Prag števila točk, od katerega naprej bo odobreno sofinanciranje, je najmanj 60 točk, pri čemer znaša najmanjše potrebno število točk:

– pri merilu 1: 35 točk,

– pri merilu 2: 9 točk.

Merila za ocenjevanje so natančneje opredeljena v pojasnilih k javnemu razpisu.

6. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis

Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje upravičenih stroškov v okviru odobrenih RRI projektov, znaša skupaj 8.000.000,00 EUR, in sicer:

– 3.707.520,00 EUR – namenska sredstva EU, Vzhodna Slovenija – Evropski sklad za regionalni razvoj,

– 2.692.480,00 EUR – namenska sredstva EU, Zahodna Slovenija – Evropski sklad za regionalni razvoj,

– 926.880,00 EUR – slovenska udeležba, Vzhodna Slovenija – nacionalna sredstva,

– 673.120,00 EUR – slovenska udeležba, Zahodna Slovenija – nacionalna sredstva.

Koriščenje sredstev bo možno v proračunskih letih 2017 do 2019, oziroma do porabe sredstev. Predvideno koriščenje sredstev po posameznem letu obdobja upravičenosti za porabo sredstev je:

– v letu 2017: 2.200.000,00 EUR,

– v letu 2018: 3.600.000,00 EUR,

– v letu 2019:.2.200.000,00 EUR.

Razporeditev sredstev po letih je le okvirna, letna dinamika se lahko spremeni glede na število, vrednost in letno finančno dinamiko izbranih RRI projektov.

Dinamika sofinanciranja operacij bo določena s pogodbo o sofinanciranju med agencijo in izbranim prijaviteljem kot upravičencem, v odvisnosti od načrta izvajanja operacije, predstavljene v vlogi, in od razpoložljivosti proračunskih sredstev.

Izplačila agencije so odvisna od razpoložljivosti proračunskih sredstev in programa agencije za ta namen. V kolikor bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe na navedenih proračunskih postavkah, lahko agencija razveljavi javni razpis in izdane sklepe o sofinanciranju, ali skladno s pogodbo o sofinanciranju določi novo pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. V kolikor se prijavitelj ne strinja s predlogom agencije, se šteje, da odstopa od vloge oziroma od pogodbe o sofinanciranju.

Če se bo višina razpisanih sredstev spremenila, bo pred izdajo sklepov o sofinanciranju v Uradnem listu RS objavljena sprememba javnega razpisa o povečanju sredstev.

7. Skladnost s pravili državnih pomoči in pravili kohezijske politike

Javni razpis se izvaja na osnovi priglašene sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT-RRI« (št. priglasitve: BE01-2399245-2015/II, datum potrditve sheme: 4. 11. 2016; trajanje sheme: 31. 12. 2020) (v nadaljevanju: shema državnih pomoči RRI).

Upravičenci do državne pomoči morajo upoštevati pravilo kumulacije državnih pomoči. Skupna višina državne pomoči za operacijo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot določa shema državnih pomoči RRI.

Pomoč se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

Državna pomoč po shemi državnih pomoči RRI ima spodbujevalni učinek samo v primeru, če je prijavitelj predložil vlogo za sofinanciranje pred začetkom izvajanja operacije.

8. Upravičeni stroški, intenzivnosti pomoči in način financiranja

Financiranje po tem javnem razpisu bo potekalo skladno s pravili evropske kohezijske politike, shemo državnih pomoči RRI in veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020 (http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/navodila/navodila-o-upravicenih-stroskih-1-02.pdf) in Smernicami o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov (http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/navodila/smernice-o-poenostavljenih-moznostih-obracunavanja-stroskov.pdf).

8.1 Upravičeni stroški in intenzivnost pomoči

	Raziskovalno-razvojne aktivnosti v okviru industrijskih raziskav8 in/ali eksperimentalnega razvoja9
Upravičeni stroški	– Stroški plač: stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci) v obsegu zaposlitve na raziskovalno-razvojnih aktivnostih, ki se izvajajo neposredno v okviru RRI projekta.  – Stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški pogodbenih raziskav, ki so bili kupljeni od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih ter svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za RRI projekt. Vrednost navedenih upravičenih stroškov te alineje ne sme presegati 20% vrednosti celotnih upravičenih stroškov RRI projekta.  – Posredni stroški: dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot posledica izvajanja RRI projekta. Dokazujejo se kot posredni stroški v obliki pavšala v višini 15% upravičenih neposrednih stroškov osebja na RRI projektu.
Intenzivnosti pomoči	Intenzivnosti pomoči (ne glede na vrsto raziskav – industrijske raziskave ali eksperimentalni razvoj):  – velika podjetja: do 25%  – srednje velika podjetja: do 35%  – mikro in mala podjetja: do 45%

⁸ Industrijske raziskave so načrtovane raziskave ali kritične preiskave, usmerjene v pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih  proizvodov, procesov ali storitev. Vključujejo oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajemajo izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije.

⁹ Pod pojmom eksperimentalni razvoj je mišljeno pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporaba obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev. Ti lahko vključujejo npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev. Lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki so tipični za vsakdanje pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati proizvode, procese in storitve, ki niso v veliki meri ustavljeni. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve ali potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje.

Vrednost sofinanciranja posamezne operacije ne more biti nižja od 50.000,00 EUR in ne višja od 200.000,00 EUR.

Velikost podjetja (in s tem intenzivnost pomoči) se določi v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014, kar je podrobneje predstavljeno v pojasnilih k javnemu razpisu.

Če se v postopku odpiranja in ocenjevanja vlog ugotovi, da je velikost prijavitelja napačno opredeljena, se takšna vloga lahko zavrne.

Davek na dodano vrednost ni upravičeni strošek.

Za sofinanciranje je izključena proizvodnja predhodno že razvitih proizvodov ter uvajanje že razvitih procesov in storitev.

Končni obseg sofinanciranja operacije in izplačil sredstev je odvisen od dosežnih ciljev operacije, ki bodo navedeni v pogodbi o sofinanciranju operacije.

8.2 Dokazila za upravičenost stroškov operacije in poročanje

Upravičenec upravičenost stroškov operacije izkazuje z naslednjimi dokazili in poročili:

– obdobna in končno vsebinsko poročilo o izvajanju RRI projekta,

– dokazila o doseženih ciljih (rezultatih),

– finančno poročilo,

– dokazila za upravičenost posamezne vrste stroškov glede na določila tega javnega razpisa in ostalih delov razpisne dokumentacije.

Dokazila za upravičenost stroškov operacije po sklopih upravičenih stroškov in načini poročanja so podrobneje predstavljena v II. poglavju, točki 9.1. »Način financiranja in dokazovanje upravičenih stroškov« razpisne dokumentacije.

V primeru, da prijavitelj ne predloži dokazil o upravičenosti stroškov operacije, lahko agencija zahteva vračilo že prejetih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do dneva vračila v dobro državnega proračuna.

8.3 Način dokazovanja upravičenih stroškov

Za uveljavljanje upravičenih stroškov se uporabljajo poenostavljene in klasične oblike obračunavanja upravičenih stroškov. Med poenostavljene oblike sodijo:

– standardna lestvica stroška na enoto in

– pavšalno financiranje.

Med klasične oblike obračunavanja sodi dejansko dokazovanje upravičenih stroškov.

8.3.1. Standardna lestvica stroška na enoto

Za stroške osebja se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja Standardna lestvica stroška na enoto.

Standardna lestvica stroška na enoto za stroške dela, skladno z usmeritvami v Smernicah o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov za evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI) predstavlja strošek dela na ravni ure. Strošek dela je določen na podlagi Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14 in 103/15) in veljavnih cen ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2016, izračunanih s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Metodologija izračuna standardne lestvice stroškov na enoto za stroške dela na operaciji ter zahtevana dokazila za spremljanje in potrjevanje upravičenosti stroškov so podrobneje predstavljena v poglavju III razpisne dokumentacije.

Skladno z metodologijo izračuna standardne lestvice na enoto za stroške dela, je vrednost enote:

Enota	Standardna lestvica stroška na enoto v EUR
Strošek dela raziskovalcev na uro opravljenega dela  na RRI projektu	20,60 EUR
Strošek dela strokovnih in tehničnih sodelavcev na uro  opravljenega dela na RRI projektu	13,70 EUR

Navedeni vrednosti veljata za celotno obdobje trajanja RRI projekta.

8.3.2. Dejansko dokazovanje upravičenih stroškov

Za stroške pogodbenih raziskav ter svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za RRI projekt, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja dokazila dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti, skladno z navodili Organa upravljanja.

8.3.3. Pavšalno financiranja za posredne stroške, vezane na RRI projekt

Posredni stroški, povezani z neposrednimi aktivnostmi RRI projekta, se uveljavljajo v obliki pavšala v višini 15% upravičenih neposrednih stroškov osebja na RRI projektu.

Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so podrobneje navedena v poglavju II – točki 9.1.1. in 9.1.2. razpisne dokumentacije.

9. Izdaja sklepa o sofinanciranju in sklenitev pogodbe o sofinanciranju

Izbranim prijaviteljem bo agencija izdala Sklep o sofinanciranju. V primeru, da se po izdaji Sklepa o sofinanciranju ugotovi, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev javnega razpisa in ostalih delov razpisne dokumentacije in/ali ni v skladu s predmetom, namenom in cilji javnega razpisa, agencija pogodbe ne podpiše, sklep o sofinanciranju pa se razveljavi.

Z izbranimi prijavitelji na javni razpis bodo sklenjene Pogodbe o sofinanciranju. Agencija bo izbrane prijavitelje pozvala k podpisu pogodb. V kolikor se izbrani prijavitelji v roku osmih dni od prejema poziva na poziv ne odzovejo, se šteje, da so odstopili od kandidature na javnem razpisu in izgubijo pravico do sredstev, odobrenih s sklepom o sofinanciranju.

Vzorec pogodbe je del razpisne dokumentacije. Agencija si pridržuje pravico do spremembe vzorca pogodbe. Agencija in izbrani prijavitelj, ki je upravičenec do odobrenih finančnih sredstev, s pogodbo o sofinanciranju določita obseg in dinamiko sofinanciranja operacije.

10. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev)

Obdobje za porabo sredstev tega javnega razpisa je obdobje od 2017 do 2019.

Datumi izstavitve zahtevkov bodo določeni v pogodbi o sofinanciranju.

Obdobje upravičenosti stroškov je največ do 18 mesecev od datuma, ko agencija izda sklep o sofinanciranju.

Obdobje upravičenosti izdatkov je od datuma, ko agencija izda sklep o sofinanciranju do datuma izstavitve zadnjega zahtevka za izplačilo, ko je tudi skrajni datum za zaključek operacije.

Obdobje za upravičenost javnih izdatkov je od izdaje sklepa o sofinanciranju s strani agencije do 31. 12. 2019.

11. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike

Sredstva na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko: 80%.

Sredstva na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: 20%.

12. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti upravičenci skladno s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU in navodili organa upravljanja ter morebitno dopolnilno financiranje: zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jih morajo upoštevati upravičenci skladno s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU in skladno z Navodili organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (http://www.eu-skladi.si/dokumenti/navodila/navodila-ou-na-podrocju-komuniciranja-vsebin-ekp-2014-2020.pdf), bodo opredeljene v pogodbi o sofinanciranju.

13. Morebitno dopolnilno financiranje: dopolnilno financiranje med ESS in ESRR, skladno z 98. členom Uredbe 1303/2013/EU, ni predvideno.

14. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije

Upravičenci bodo dolžni zagotavljati hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo ter zagotavljati vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodajo Republike Slovenije.

V skladu s 140. členom Uredbe 1303/2013/EU bodo morali upravičenci zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije za obdobje treh let, in sicer od 31. decembra po predložitvi obračunov (Evropski komisiji), ki vsebujejo končne izdatke končane operacije. Natančen datum za hrambo dokumentacije bo objavljen na spletni strani izvajalskega organa.

V skladu s 125. členom Uredbe 1303/2013/EU morajo izbrani upravičenci voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bo upravičenec dolžan na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.

15. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom

Upravičenci bodo morali omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani agencije kot izvajalskega organa, ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih slovenskih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljevanju: nadzorni organi).

Upravičenci bodo morali nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem, bodo upravičenci morali omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenci bodo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščeni, organ upravljanja in/ali posredniški organ pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenci so dolžni ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati agencijo o izvedenih ukrepih.

16. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU

Upravičenci bodo morali zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU.

Upravičenci bodo morali cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela, onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.

17. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti

Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinja.

Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen osebnih podatkov in tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ, ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo agencija domnevala, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.

Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki pokriva varovanje osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.

18. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnika operacije

Upravičenci bodo za namen spremljanja in vrednotenja operacije skladno s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe 1303/2013/EU ter 6. členom ter Prilogo I Uredbe 1301/2013/EU dolžni spremljati in agenciji zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije.

Dokazila o doseganju ciljev, ki jih bo potrebno zbirati za namene spremljanja in vrednotenja operacije, so natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.

Prijavitelj mora v vlogi realno prikazati načrtovane cilje RRI projekta. Preveč optimistična pričakovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenih ciljev in so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz vloge prijavitelja bodo osnova za spremljanje pričakovanih rezultatov in bodo kot takšni tudi priloga pogodbe o sofinanciranju.

V primeru, da med izvajanjem operacije pride do sprememb, ki bi vplivale na oceno vloge tako, da bi se ocena znižala pod prag sofinanciranih RRI projektov, lahko agencija odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v dobro državnega proračuna.

V primeru, da upravičenec ob zaključku operacije ne bo dokazal uresničitve načrtovanih ciljev v celoti, agencija lahko zahteva vračilo že izplačanih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR do dneva vračila v državni proračun.

Upravičenci so po zaključeni operaciji dolžni sodelovati v ekonomski evalvaciji doseganja cilja in kazalnikov, posredovati pa morajo tudi vse potrebne podatke, ki jih bo od njih zahteval kateri od nadzornih organov. V primeru, da upravičenci takšno sodelovanje odklonijo ali na poziv ne odgovorijo, lahko agencija zahteva vračilo celote prejetih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR do dneva vračila v državni proračun.

19. Omejitve glede sprememb operacije v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU

Če v treh letih za MSP oziroma v petih letih za velika podjetja od datuma končnega izplačila upravičencu nastopi karkoli od naslednjega:

(a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja;

(b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali

(c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji,

se smiselno upošteva omejitve glede sprememb operacije v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU.

20. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa upravičenec agencije ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev agencije o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na TRR do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.

21. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije: v kolikor se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile, skladno z določili 6. člena Uredbe (EU) št. 1303/2013, skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo agencija odstopila od pogodbe, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz državnega proračuna na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v državni proračun.

22. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije ali, da je višina sofinanciranja operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo

Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov ali, da je višina sofinanciranja presegla maksimalno dovoljeno stopnjo, lahko agencija pogodbo odpove in zahteva vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz državnega proračuna na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun.

Upravičencu se bo vrednost sofinanciranja po pogodbi znižala za vrednost vrnjenih sredstev iz naslova dvojnega uveljavljanja stroškov in izdatkov oziroma iz naslova preseganja maksimalne dovoljene stopnje sofinanciranja operacije.

Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.

V primeru ugotovitve, da je višina sofinanciranja operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo, se zahteva vrnitev preveč izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v državni proračun.

23. Vsebina in popolnost vloge na javni razpis

Vloga je popolna, če je izdelana v enem izvodu in eni elektronski kopiji, in če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce, določene v razpisni dokumentaciji ter zahtevana dokazila.

Dopolnjevanje vlog je namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov in obrazcev, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev ob izteku roka za oddajo vloge na javni razpis.

Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati:

– višine zaprošenih sredstev,

– tistega dela vloge, ki se veže na specifikacije predmeta vloge oziroma vsebino RRI projekta,

– tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev.

Prijavitelj sme popraviti očitne računske napake, ki jih agencija odkrije pri pregledu in ocenjevanju vlog. Pri tem se višina zaprošenih sredstev ne sme vsebinsko spreminjati.

Vloga mora biti predložena v celoti v enem pisnem izvodu skupaj z vsemi obrazci in v enem elektronskem izvodu na CD-ju/DVD-ju ali USB ključku, v zaprti ovojnici, ki je opremljena z izpolnjenim Obrazcem 7, in prispeti na naslov: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana.

Podatki v elektronski obliki morajo biti skladni s podatki, oddanimi v fizični obliki (papirnih dokumentih). V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo pomembna tiskana oblika.

24. Rok za prijavo

Rok za oddajo vlog je 20. 2. 2017.

Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo oddane najkasneje na ta datum. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan oddaje vloge, šteje datum oddaje na pošto (poštni žig).

Če se vloga pošlje z navadno pošiljko, se za dan oddaje šteje dan, ko agencija vlogo prejme.

Vloge so lahko oddane tudi osebno v glavni pisarni agencije, na lokaciji Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana (v času uradnih ur med 9. in 13. uro) do datuma za oddajo vlog.

Nepravočasno prispele vloge se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene.

V primeru povečanja sredstev bodo v okviru spremembe javnega razpisa v Uradnem listu lahko določeni tudi dodatni roki za oddajo vlog.

25. Odpiranje vlog

Odpiranje vlog ne bo javno in se bo začelo v prostorih agencije najkasneje v 8 delovnih dneh po datumu za oddajo vlog.

Nepravočasne, neustrezno označene vloge ter nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo pravočasno in ustrezno dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene.

Odpiranje in pregled prejetih vlog bo izvedla komisija.

V primeru, da komisija ugotovi nepopolnost posamezne vloge, bo prijavitelja pisno pozvala k dopolnitvi. Rok za dopolnitev vlog ne sme biti daljši od osmih dni.

26. Postopek izbora vlog

Komisija med pozitivno ocenjenimi vlogami za sofinanciranje, ki so presegle prag 60 točk, razvrsti in predlaga za sofinanciranje vloge po vrstnem redu števila dobljenih točk od najboljše do najslabše ocenjene vloge na način, da bodo za sofinanciranje izbrane vloge prijaviteljev iz posamezne regije, za katere bodo v celoti razpoložljiva sredstva, ne glede na prednostno področje uporabe S4. Izbrane bodo vloge, ki so dosegle najvišje število točk, do višine razpoložljivih sredstev za posamezno regijo (vzhod ali zahod).

Način ocenjevanja je podrobneje razviden iz pojasnil k javnemu razpisu.

V primeru, da bo več vlog z enakim številom točk, bodo imele prednost naslednje vloge razvrščene po prednostni obravnavi:

– vloge, katerih sedež prijavitelja, kjer se bodo v celoti izvajale aktivnosti operacije, je znotraj obmejno problemskega območja skladno z Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12 in 24/15),¹⁰

¹⁰ http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id =URED5758

V obmejna problemska območja se uvrščajo občine:

– Ajdovščina, Apače, Bistrica ob Sotli, Bohinj, Bovec, Brda, Brežice, Cankova, Cerkno, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Divača, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dravograd, Gorje, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kočevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Lendava, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Metlika, Mežica, Miren - Kostanjevica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Postojna, Preddvor, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Renče - Vogrsko, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sežana, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Tržič, Velika Polana, Videm, Vipava, Vuzenica, Zavrč in Žetale.

– vloge, katerih sedež prijavitelja, kjer se bodo v celoti izvajale aktivnosti operacije, je na enem izmed problemskih območij z visoko brezposelnostjo skladno z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15) in s Sklepom o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo (Uradni list RS, št. 36/16 in 64/16).¹¹

¹¹ V problemska območja z visoko brezposelnostjo se uvrščajo:

– območja občin Pomurske regije (Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej) in občine Sveti Tomaž, Ormož in Središče ob Dravi (skladno z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015),

– območja občin Pokolpja (Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika),

– območja občin Maribora s širšo okolico (Mestna občina Maribor, Hoče – Slivnica, Kungota, Pesnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Podvelka in Radlje ob Dravi),

– območja občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje (skladno s Sklepom o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo).

V primeru, da bo še vedno več RRI projektov z enakim številom točk, bodo imele prednost vloge po merilu 1 – »Odličnost, inovativnost in tržni potencial projekta«. V primeru, da bo še vedno več RRI projektov z enakim številom točk, bodo imele prednost vloge po merilu 2 – »Sposobnost prijavitelja«.

Del predvidenih sredstev v okviru javnega razpisa lahko ostane nerazporejen, v kolikor preostanek sredstev ne zadošča za pokritje celotnega planiranega sofinanciranja, opredeljenega v finančni konstrukciji vloge, ki bi bila naslednja upravičena do sofinanciranja.

27. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa

Direktor agencije bo na predlog komisije s sklepom odločil o izboru in sofinanciranju.

Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa predvidoma obveščeni s sklepom predvidoma v roku 60 dni od datuma odpiranja vlog.

Agencija si pridružuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o sofinanciranju prekliče. Preklic se objavi v Uradnem listu RS.

Prijavitelji, ki menijo, da jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa agencije o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje in razvrščanje vlog. Vložena tožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi upravičenci.

Rezultati javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljene na spletnih straneh agencije (http://www.spiritslovenia.si/), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (http://www.mgrt.gov.si/) in Službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (http://www.eu-skladi.si/) v obliki seznama upravičencev, ki bo obsegal navedbo upravičenca in občine, naziv operacije, regijo upravičenca in znesek javnih virov financiranja operacije. Vsi ostali podatki in dokumentacija se bodo obravnavali v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

28. Dostopnost besedila javnega razpisa in razpisne dokumentacije: besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) so na voljo na spletnem naslovu www.spiritslovenia.si/.

29. Dodatne informacije

Vprašanja v zvezi z javnim razpisom se posredujejo v elektronski obliki na naslov: kompetence@spiritslovenia.si.

Vprašanja na gornji naslov morajo prispeti najkasneje deset dni pred iztekom roka za oddajo vloge. Agencija bo objavila odgovore na vprašanja najkasneje šest dni pred iztekom roka za oddajo vloge, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki bodo prispela po 10. dnevu pred iztekom roka za oddajo vloge, ne bodo upoštevana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu http://www.spiritslovenia.si/.

Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.

Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani http://www.spiritslovenia.si/.