Občinski svet Občine Rečica ob Savinji je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US in 76/14 – Odl. US), ter 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16) na 15. seji dne 20. 12. 2016 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Rečica ob Savinji
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 23/16), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Rečica ob Savinji (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 719/13.
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
Predmet OPPN je zapolnitev prostih površin in prenova obstoječega stavbnega tkiva znotraj strnjenega naselja Rečica ob Savinji ob upoštevanju namembnosti po posameznih območjih.
(1) Območje OPPN obsega celotno območje stavbnih zemljišč naselja Rečica ob Savinji. Površina celotnega območja je ca. 37,9 ha, površina prostorskih enot, kjer se opredeljuje podrobnejše prostorske izvedbene pogoje je ca. 3 ha.
(2) V območju OPPN se podrobneje opredeli prostorske enote:
– prostorska enota A – stanovanjsko območje – individualna pozidava,
– prostorska enota B – stanovanjsko območje – individualna pozidava,
– prostorska enota C – stanovanjsko območje – individualna pozidava,
– prostorska enota D – območje športnega parka z rezervatom D-r,
– prostorska enota E – poslovno stanovanjsko območje – individualna pozidava,
– prostorska enota cd – osrednje območje centralnih dejavnosti,
– prostorska enota ig – območje proizvodne dejavnosti,
– prostorska enota oš – območje osnovne šole z rezervatom oš-r,
– prostorska enota po – območje pokopališča,
– prostorska enota ik – območje objektov za kmetijsko proizvodnjo,
– prostorska enota bp – območje brez večjih posegov, kjer se ohranja pretežno kmetijska raba, preplet bivanje in kmetijstvo,
– prostorska enota zc – območje zelenih površin – zelena cezura med naseljem in pokopališčem,
– prostorska enota zd – območje drugih zelenih površin.
(3) Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven OPPN.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave obsega celotno naselje Rečica ob Savinji. Predvidene ureditve ohranjajo morfološko strukturo naselja kot tudi vedutno pojavnost naselja v širši okolici.
(2) Območje OPPN se z razvejano mrežo občinskih cest navezuje na državno prometno omrežje na južni strani preko regionalne ceste R III 751 Nizka–Rečica ob Savinji. Proti severu se z lokalnimi cestami in javnimi potmi navezuje z okoliškimi podeželskimi naselji.
(1) Na območju OPPN so po posameznih prostorskih enotah dovoljene naslednje dejavnosti; dejavnosti so poimenovane in opredeljene skladno s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti:
Prostorska enota | Dovoljene dejavnosti / namembnost območja: |
A | bivanje |
B | bivanje |
C | bivanje |
D z rezervatom za širitev D-r | športne dejavnosti s spremljajočimi dejavnostmi za potrebe delovanja športnega parka: – trgovina na drobno, – gostinstvo. |
E | bivanje s spremljajočo poslovno dejavnostjo: – trgovina na drobno, – proizvodna dejavnost. |
cd | osrednje območje centralnih dejavnosti: – bivanje brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, – trgovina na drobno, – gostinstvo, – intelektualne dejavnosti (informacijske in komunikacijske, finančne in zavarovalniške, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti), – dejavnosti javne uprave, – vzgoja in izobraževanje, – zdravstvo in socialno varstvo, – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, – druge dejavnosti. |
ig | proizvodna dejavnost |
oš z rezervatom za širitev oš-r | vzgoja in izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti, dejavnosti knjižnic, arhivov in muzejev in druge kulturne dejavnosti, športne dejavnosti |
po | območje pokopališča |
ik | območje objektov za kmetijsko proizvodnjo, obstoječa dejavnost sončne elektrarne se lahko ohrani le v obstoječem obsegu |
bp | območje brez večjih posegov, kjer se ohranja pretežno kmetijska raba, preplet bivanje in kmetijstvo |
zc | zelene površine – zelena cezura |
zd | območje drugih zelenih površin |
(2) V območjih prostorskih enot A, B, C, E, ig in bp ter na celotnem območju OPPN zunaj opredeljenih prostorskih enot so v pritličjih stavb dopustne dejavnosti v obsegu največ 50 % BTP objekta ob pogoju, da velikost parcele zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev) in da je možna neposredna navezava na javne ceste. Dejavnost ne sme generirati tovornega in večjega osebnega prometa. Možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Te dejavnosti so:
– trgovina na drobno,
– intelektualne dejavnosti (informacijske in komunikacijske, finančne in zavarovalniške, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti),
– druge dejavnosti.
(3) Obstoječe dejavnosti v objektih se ohranjajo. Obstoječih objektov, katerih dejavnost ni skladna z opredeljeno dopustno dejavnostjo v območju, ni dovoljeno povečevati.
(4) Pri gradnji novih objektov v okviru dopustnih dejavnosti je potrebno upoštevati pogoje:
– možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,
– poslovne dejavnosti so lahko urejene v pritličnih ali kletnih prostorih objektov, izjemoma tudi v celem objektu, če gre za mestotvorne dejavnosti kot so trgovina na drobno, zdravstvo, izobraževanje, kulturne dejavnosti, varstvo otrok, varstvo starejših, varstveni center in podobno.
(1) Na območju OPPN so ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in pod pogoji določil tega odloka dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov, na opredeljenih lokacijah po posameznih prostorskih enotah:
Prostorska enota | Oznaka objektov | Dopustni objekt / poseg |
A | A1, A2, A3, A4 | enostanovanjske prostostoječe stavbe |
B | B1, B2, B3, B4, B5, B6, B7, B8 | enostanovanjske prostostoječe stavbe |
C | C1, C2 | enostanovanjske prostostoječe stavbe |
D | D1, D2 | športna igrišča, servisni objekti športnega parka, parkirne površine, zasaditev |
E | E1 | poslovni objekt (prizidava) |
| E2 | enostanovanjska prostostoječa stavba |
cd | | stanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti |
ig | | vzdrževanje in funkcionalne zaokrožitve proizvodnega kompleksa |
oš | | gradnja objektov za potrebe vzgoje in izobraževanja ter pripadajočih zunanjih površin (parkirne površine, zelene površine s parkovnimi ureditvami, ureditve za šport in rekreacijo in podobno) |
po | | ureditve za potrebe pokopališča (ureditve in dograditve pokopnih površin, poslovilnega prostora z mrliško vežico, parkirne površine, zasaditev) |
ik | | nestanovanjske kmetijske stavbe, za obstoječo sončno elektrarno je dopustna le odstranitev |
bp | | enostanovanjske prostostoječe stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe, druge nestanovanjske stavbe za dopolnilne dejavnosti na kmetiji |
zc | | prepovedani so vsi posegi v prostor razen ureditev pešpoti, parkovna zasaditev in oprema (klopi, koši za odpadke, javna razsvetljava …) |
zd | | prepovedani so vsi posegi v prostor |
– gradnja novih objektov na prostih površinah kot zapolnitve obstoječe pozidave skladno z namembnostjo območja,
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– odstranitve objektov,
– odstranitve objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti in v okviru obsega kot odstranjeni objekt,
– spremembe namembnosti objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo območja ob upoštevanju normativov za varstvo okolja,
– gradnje objektov in naprav komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture,
– gradnje objektov prometne infrastrukture (gradnja parkirišč, dovoznih cest, postajališča za avtobuse ob regionalni cesti v sklopu rekonstrukcije ceste, površin za pešce),
– urejanje utrjenih zunanjih in zelenih parkovnih površin,
– gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov:
– na celotnem območju pomožni objekti v javni rabi, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, rezervoarji, pomožni komunalni objekti,
– na območju prostostoječih stanovanjskih stavb: majhne stavbe, sosedske ograje, vodnjaki, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, okrasni ribnik,
– objekti za oglaševanje – samo informacijske table za lastne potrebe kot informacijski stebrički in na objektu,
– na območjih kmetijskih gospodarstev: objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko gozdarski objekti, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.
(2) Navedeni posegi so dopustni le ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, razvidni iz karte št. 4 Zazidalna ureditvena situacija. Za gradnje in druga dela (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti), ki posegajo na območja varstvenih režimov je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
(3) V območju rezervatov D-r in oš-r gradnje in drugi posegi niso dopustni.
(1) Predvidene so odstranitve objektov (vse parcele v k.o. Rečica ob Savinji):
– stanovanjska in gospodarska stavba na parceli št. *202,
– gospodarska stavba na parceli št. 198/32.
(2) Za potrebe izvajanja OPPN so dopustne tudi odstranitve ostalih objektov, razen na območjih registrirane kulturne dediščine. Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno dediščino odstraniti, in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje,
– če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in
– če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi razporeditev stavb, prometnih in zelenih površin. Kot izhodišče se upošteva zasnovo cestnega omrežja, uličnega prostora ter značilnosti morfološke zasnove, parcelacije naselja in silhuete naselja.
(2) Predvidena je tipologija samostojnih objektov, ki se zlijejo z obstoječo morfološko zasnovo zavarovane naselbinske dediščine. Spoštuje se tradicionalna urbanistično zazidalna in arhitekturna kontinuiteta.
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Velikost in umestitev predvidenih objektov je določena s tlorisnimi gabariti objektov. Okvirni višinski gabarit predvidenih objektov v opredeljenih prostorskih enotah je določen s številom etaž.
Oznaka objekta | Tipologija objekta | Tlorisne dimenzije (m) | Etažnost |
A1, A2, A3, A4 | eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe | 9.00 x 12.00 | K (na jugozahodni obcestni strani v celoti vkopana) + P+IP |
B1, B2, B3, B4, B5, B6, B7, B8 | eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe | 9.00 x 12.00 | P+1 ali P+1+IP |
C1, C2 | eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe | 9.00 x 12.00 | P+1 ali P+1+IP |
D1, D2 | servisni objekti športnega parka | | P |
E1 | poslovni objekt (prizidava) | 11.00 x 15.00 | K (delno vkopana) +P+IP |
E2 | eno- ali dvostanovanjska prostostoječa stavba | 9.00 x 12.00 | K (delno vkopana) +P+IP |
(2) Tlorisni in višinski gabariti objektov zunaj opredeljenih prostorskih enot se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj prostorske enote, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov. Za vse stavbe praviloma podolgovat tloris v razmerju stranic najmanj 1:1.2 razen v primeru posegov na obstoječih objektih, kjer se lahko ohranja obstoječ gabarit. Tloris je lahko tudi lomljen, vendar mora biti razvidna osnovna podolgovata tlorisna zasnova (L, T in podobne oblike). Na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega razmerja. Tlorisni gabariti nestanovanjskih stavb (glede na dopustne dejavnosti) morajo biti prilagojeni velikosti in legi parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb, slediti morajo razmerju značilnemu za stavbno dediščino na območju.
(3) Pri določanju višine objektov je treba upoštevati pretežno višino tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v prostorski enoti. Novi objekti po višini ne smejo izstopati iz celotne podobe naselja.
(4) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(5) Kota tal pritličja objektov se določi na podlagi PGD projektov dovoznih cest in je praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste; podrobneje se opredeli v projektu PGD zunanje ureditve.
(1) Odmiki od parcelnih mej:
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
– novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta,
– medposestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje,
– odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m,
– odmiki spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m.
(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Načrtovani posegi v prostor morajo biti locirani zunaj meje priobalnega zemljišča, ki znaša 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih v območju OPPN, razen v primerih, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje voda.
(4) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Orientiranost objektov mora biti usklajena z obstoječo zasnovo ožjega območja naselja, na nagnjenem terenu naj smer slemena poteka vzporedno s plastnicami terena oziroma skladno z gručasto zasnovo obstoječih objektov. Nove gradnje v obcestnem prostoru morajo slediti prepoznavni gradbeni liniji obstoječih objektov.
(2) Oblikovanje objektov in zunanjih ureditev se prilagodi značaju in merilu širšega prostora ter sledi avtohtoni arhitekturi. Fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Barve fasade so prevladujoči svetli topli barvni toni, v kombinaciji s steklom, lesom in sodobnimi obložnimi materiali. Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način.
(3) Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice. V prostorski enoti B so strehe naklona 38 do 42 stopinj, sicer je dopusten naklon 32 do 45 stopinj. Strehe nadstreškov so ravne ali v minimalnem naklonu, takšne so lahko tudi strehe dozidav. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Polkrožne frčade in velike trapezne frčade, ki obsegajo pretežno dolžino strehe niso dopustne. Gradnja stolpičev in šotorastih streh ni dovoljena. Kritina je opečna ali njej podobna po barvi in teksturi.
(4) Strehe nestanovanjskih objektov so lahko zunaj območja naselbinske dediščine in vplivnega območja kulturnega spomenika tudi ravne ali v blagem naklonu.
(5) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta, z osnovno stavbo mora oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.
(6) Zunanje ureditve in urbana oprema se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj oblikovno uskladijo.
(ureditev zunanjih površin)
(1) Območja načrtovanih ureditev se napajajo preko novih dovoznih priključkov, ki se navezujejo na obstoječe javne poti in lokalno cesto. Območje prostorske enote B se prometno naveže s treh smeri na obstoječe javne poti.
(2) Od območja B se proti zahodu izvede peš povezava.
(3) Ob individualnih stanovanjskih objektih se uredi tlakovane površine za dostope in bivalne terase. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(4) Morebitni podporni zidovi naj ne bodo višji od 1.50 m, v primeru višjih se mora teren urejati v terasah oziroma z modeliranjem terena. Podporni zidovi se zazelenijo s popenjavkami.
(5) Sosedske ograje na območju prostostoječih stanovanjskih stavb so lahko mrežne, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali perforiranimi polnili iz sodobnih materialov ali prednostno z zasaditvijo živice za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do 2.00 m. Dopustno je ograjevanje športnih igrišč s transparentnimi ograjami (žične, lesene) v kombinaciji z zasaditvijo ter postavitev varovalnih ograj, višine ograj so določene z namembnostjo.
(6) Preuredi se osrednji trški prostor pred cerkvijo sv. Kancijana. Trg (križišče) se uredi kot skupen prometni prostor, namenjen vsem vrstam prometa in občasnim prireditvam. Obstoječi oporni zid in stopnišče pred cerkvijo se preoblikuje v stopničasto ovalno obliko – amfiteater, ki sledi novemu tlakovanju trga in trg poveže s cerkvijo; v času prireditev amfiteater postane tribuna za gledalce. Predvidena je prestavitev sramotilnega stebra – prangerja na ustreznejšo lokacijo. Prestavi se tudi avtobusno postajališče, novo se uredi ob regionalni cesti v sklopu rekonstrukcije ceste. Obstoječa ozelenitev se odstrani in nadomesti z novo. Namestijo se elementi urbane opreme: svetilke javne razsvetljave, klopi, informacijske table, koši, korita za rože, pitnik in podobno.
(7) Ob parkirnih in prometnih površinah se v čim večji meri uredijo drevoredi in gručaste zasaditve drevja in grmovnic.
(8) Ekološki otoki se uredijo ob poteh za skupine objektov. So ograjeni in kjer mejijo na zelenice, ozelenjeni s popenjavkami oziroma obsajeni.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(1) V območju OPPN se nahaja omrežje javnih kategoriziranih cest z varovalnimi pasovi:
– regionalna cesta III. reda RIII-751, odsek 5507 Nizka–Rečica ob Savinji z varovalnim pasom 15 m,
– lokalna cesta LC 267063, z varovalnim pasom 6 m,
– več javnih poti, z varovalnim pasom 3 m.
(2) Za vse posege v območju varovalnih pasov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(3) Načrtovani objekti morajo biti od zunanjega roba asfalta regionalne ceste odmaknjeni najmanj 5,00 m, vegetacija, ograje in podobno pa najmanj 2,00 m, hkrati novi objekti, vegetacija oziroma posegi ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih oziroma križiščih. Postavitev prometne signalizacije in opreme je v pasu 2,00 m od zunanjega roba vozišča.
(4) Odtekanje vode z državne ceste ne sme biti ovirano. Padavinske in druge odpadne vode z načrtovanih ureditev ne smejo pritekati na državno cesto ali na njej zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
(5) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju OPPN. Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, upravljavec ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega.
(6) Območja načrtovanih ureditev se napajajo preko novih dovoznih priključkov, ki se navezujejo na obstoječe javne poti in lokalno cesto.
(7) Območje prostorske enote B se prometno naveže na jugovzhodni strani na obstoječo javno pot. Parkirne površine so na severni strani območja, izvedejo se s travnimi ploščami.
(8) Ograje na uvozu na parcelo (dvoriščna vrata) se od roba javne ceste odmakne najmanj 5 m, preglednost cestnih priključkov se zagotavlja z izborom morebitne ograje.
(9) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.
(1) Na območjih individualne stanovanjske pozidave se parkirne površine uredijo na dvoriščih ob posameznih objektih. Dostopne poti morajo omogočati obračanje vozil, tako da je preprečena vzvratna vožnja oziroma obračanje vozil na kategorizirane javne ceste.
(2) Za dejavnosti se število parkirišč določa v skladu s tehničnimi normativi za projektiranje posameznih vrst objektov. Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe.
(1) Zagotoviti je potrebno zadostno količino zdrave pitne vode za vse prebivalce občine in zadostno količino vode ustrezne kakovosti za vse vrste gospodarske izrabe.
(2) V območju obdelave je zgrajeno javno vodovodno omrežje, ki je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Mozirje.
(3) Celotno območje Občine Rečica ob Savinji se oskrbuje z vodovodnim sistemom Letošč, ki zagotavlja zadostne količine vodnih virov.
(4) Na območju predvidenih prostorskih ureditev je že zgrajeno obstoječe vodovodno omrežje, ki ga je potrebno na območju urejanja B delno prestaviti in obnoviti.
(5) Prestavitev se izvede s cevovodom iz nodularne litine DN 100.
(1) V območju obdelave je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je sestavljeno iz mešanega in ločenega dela. Omrežje je navezano na občinski sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki se navezuje na centralno čistilno napravo Mozirje.
(2) Na območju predvidenih prostorskih ureditev naselja se uredi in razširi omrežje odvajanja odpadne in padavinske vode s priključki na obstoječi javni kanalizacijski sistem.
(3) Na območju prostorske enote D je namesto odvajanja komunalnih voda v javno kanalizacijo dopustna izgradnja male komunalne čistilne naprave. Padavinske odpadne vode se lahko zbirajo v zbiralnikih meteornih vod, ki se jih ponovno uporabi za zalivanje športnih površin.
(4) Na območju prostorske enote B se izvede ločen sistem kanalizacije. Meteorna kanalizacija se preko cevnega zadrževalnika odvaja v vodotok, fekalna v javno kanalizacijo.
(5) Na preostalem območju OPPN so tla skladno z izdelanim geološkim poročilom (izdelal Blan d.o.o., št. GM-246/2015, 8. 10. 2015) primerna za ponikanje. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Na območju vzhodno od vodotoka Rečica se zaradi strmega terena priporoča izvedba razpršenega ponikanja in izdelava geološkega poročila, s katerim se bo ugotovila globina laporja. Pri dimenzioniranju ponikalnic se upošteva vodoprepustnost za zemeljske prode k=10-3 m/s (za območje označeno z F1 v karti 5 Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo), za glineno meljne zemljine pa k=10-5 m/s (za preostalo območje OPPN označeno z F2).
(6) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
(7) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za predvideno izgradnjo OPPN-ja bo potrebno po prostorskih enotah na novo položiti NN elektro-energetske vode, preurediti obstoječe NN nadzemne in podzemne elektroenergetske vode, prestaviti obstoječe SN podzemne vode, položiti nove SN podzemne vode, preurediti obstoječo TP Rečica Bloki.
(2) Po posameznih prostorskih enotah bo potrebno:
– prostorska enota A:
– položiti NN kabelski izvod iz TP Rečica Zajc s postavitvijo razdelilne omarice (RO) in dveh priključno merilno razdelilnih omaric (MRO) za priključitev novih objektov in dela obstoječega omrežja,
– predelava NN omare na TP Rečica Zajc,
– ločiti obstoječe NN omrežje iz TP Rečica Bloki v tč. A,
– preurediti del obstoječega NN omrežja severno od tč. A,
– prostorska enota B:
– odklopiti obstoječi priključni NN kablovod iz objekta, ki se ruši,
– položiti dva posamezna NN kabelska izvoda iz TP Rečica Bloki za predvidene razdelilne omare,
– položiti en posamezni NN izvod iz TP Rečica Bloki za predvideno priključno merilno omarico za predviden nov objekt B1,
– položitev NN kablovodov iz razdelilnih omaric do sedmih priključno merilnih omaric za priključitev novih objektov B2 in B8,
– predvideti SN kabelsko kanalizacijo za položitev SN kablovoda od TP Rečica Bloki do obstoječe TP Rečica Banko,
– prostorska enota C:
– preureditev obstoječega NN omrežja iz TP Rečica Bloki iz nadzemnega v podzemno po predvideni rušitvi,
– položitev NN kablovodov iz razdelilnih omaric do treh priključno merilnih omaric za priključitev novih objektov C1 in C2 ter enega obstoječega objekta,
– prostorska enota D:
– prestaviti obstoječi SN kablovod za TP Solker na vzhodno mejo OPPN-ja izven območja predvidene gradnje športnega objekta,
– preureditev obstoječega NN omrežja iz TP Rečica Bloki iz nadzemnega v podzemno,
– prestavitev obstoječe merilne omarice in NN priključnega kablovoda iz objekta v prostostoječo priključno merilno omarico,
– prostorska enota E:
– preureditev obstoječega NN omrežja iz TP Rečica Bloki iz nadzemnega v podzemno ter postavitev dveh razdelilnih omaric,
– položitev NN kablovodov iz razdelilnih omaric do dveh priključno merilnih omaric za priključitev obstoječih objektov ter položitev NN kablovoda do obstoječega NN kabla za priključitev enega obstoječega objekta.
(3) Izdelana je strokovna podlaga Idejni projekt Ureditev električnih vodov na območju OPPN Rečica ob Savinji (izdelal Elektro Celje, d.d., št. 131/2015, junij 2015), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
(1) Javne površine se opremijo z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine.
(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Na območju OPPN je izgrajeno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju: TK omrežje) v upravljanju Telekom Slovenije d.d. in kabelsko razdelilni sistem (v nadaljevanju: KRS) v upravljanju Telemach.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca. Priključitev novih objektov na TK omrežje se izdela v fazi PGD za posamezne posege v prostor. Kolikor zmogljivost obstoječega TK omrežja ne bo ustrezala novim potrebam, je treba dograditi obstoječe omrežje. Uporabijo naj se PVC cevi premera 110 mm ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, izvede se jašek in stebriček na začetku gradbene cone posega, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.
(3) Za potrebe realizacije OPPN se na TK omrežju predvidi:
– do prostorskih enot A, C in E se predvidi cevna kanalizacija od lokacije centrale,
– za prostorsko enoto B se predvidi cevne povezave od kabelskega jaška pri nekdanji centrali ob objektu na naslovu Rečica ob Savinji 105.
Za izvedbo navedene TK infrastrukture je potrebno izdelati samostojno projektno dokumentacijo.
(4) Na območju OPPN se ustrezno dogradi in razširi omrežje KRS.
V naselju Rečica ob Savinji ni izgrajenega in predvidenega plinovodnega omrežja.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Ogrevanje objektov je iz individualnih kurišč, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja. Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd.).
(2) Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice za več objektov.
(3) Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.
(4) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje in predajanje odpadkov.
(2) Posode za zbiranje odpadkov se postavi ob dovozni cesti na posameznih parcelah, namenjenih gradnji. Za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi na primerno dostopnih mestih v naselju locira zbiralnice nenevarnih frakcij (ekološki otoki).
(3) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN se nahaja več enot kulturne dediščine, in sicer šest območij kulturnih spomenikov, vplivno območje kulturnega spomenika in 14 enot stavbne dediščine. Pretežni del območja OPPN je v območju naselbinskega kulturnega spomenika Rečica ob Savinji – Staro trško jedro.
(2) Pri posegih v registrirano dediščino, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev, potrebno gradbeno dovoljenje, upoštevajo naslednje varstvene usmeritve:
– pri posameznih nepremičninah se ohranjajo njihovi gabariti, zunanjščina, razmerja s sosednjimi nepremičninami in njihova uporaba.
(3) Na območjih registrirane kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ),
– ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jo nosi.
(4) Na območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno:
– odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine,
– posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadel varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno dediščino odstraniti, in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje,
– če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in
– če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.
(6) Na območju naselbinskega kulturnega spomenika Rečica ob Savinji – Staro trško jedro je treba upoštevati splošni varstveni režim za naselbinske spomenike:
– varujejo se morfološka zasnova in parcelacija naselja,
– javni prostori in njihova oprema,
– ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti,
– gabariti,
– meje,
– silhuete naselja.
(7) V vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati naslednji režim varstva:
– ohranja se prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine,
– dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(8) Za posamezne kulturne spomenike je potrebno upoštevati splošni varstveni režim:
– varujejo se vse zunanje značilnosti, kot so gabariti, zasnova pročelij, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru, arheološke plasti in razmerja spomenika in posebej njegovo vplivno območje.
(9) Dodatni varstveni režim za stavbno dediščino določa ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(10) Na celotnem območju OPPN veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
– strokovni nadzor nad posegi: v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojni zavod vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del,
– odkritje arheološke ostaline: ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(11) Za vse posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Na območju predvidenih prostorskih ureditev naselja se uredi in razširi omrežje odvajanja odpadnih vod s priključki na obstoječi javni kanalizacijski sistem.
(2) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
(1) Območje OPPN je pretežno opredeljeno z II. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, katero morajo na stiku dosegati tudi območja prostorskih enot ig in ik, kjer je sicer opredeljena IV. stopnja.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do sobote, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del),
– transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,
– delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku,
– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhibne prostore ob dovoznih cestah in poteh, namenjenih za intervencijo in odvoz odpadkov.
(3) Pri ravnanju z odpadki nastalimi pri rušenju in gradnji objektov je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki in izvajati naslednje ukrepe:
– vse vrste nastalih odpadkov je potrebno ločeno zbirati in jih predati pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki,
– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del se v čim večji meri ponovno uporabi na sami lokaciji posega. Pri ravnanju z zemljino je investitor dolžan upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z vnosom zemeljskega izkopa in odlaganjem odpadkov na odlagališča.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN je delno poplavno ogroženo ob visokih vodah Rečice.
(2) Za območje OPPN je izdelana študija Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju Občine Rečica ob Savinji (Inženiring za vode d.o.o., št. A62-FR/09, september 2010). Glede na študijo spada del območja OPPN v razrede preostale, majhne in srednje poplavne nevarnosti.
(3) Celoviti ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti niso predvideni, zato so posegi v prostor na območju razreda preostale in majhne poplavne nevarnosti omejeni z upoštevanjem pogojev in omejitev skladno z Uredbo o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), na območju razreda srednje poplavne nevarnosti pa prepovedani oziroma omejeni z upoštevanjem pogojev in omejitev skladno z Uredbo.
(4) Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega zemljišča, ki znaša 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih v območju OPPN, razen v primerih, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje voda. Za obstoječe objekte in naprave so dopustne rekonstrukcije, adaptacije ali obnove, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta.
(5) Premostitve preko vodotoka so dopustne kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane ali izvedene morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda. Konstrukcije premostitev je potrebno načrtovati brez vmesnih podpor oziroma tako, da elementi ne bodo posegali v svetli profil struge. Pri temeljenju je potrebno upoštevati erozijsko delovanje vodotoka. Premostitvene odprtine morajo prevajati visoke vode (Q100) z ustreznim varnostnim nadvišanjem oziroma morajo biti tolikšne, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja in obstoječih objektov, na predvidene objekte in okolje nasploh.
(6) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(7) Izpusti padavinskih in očiščenih komunalnih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane po naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(8) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, vsi posegi na poplavnem območju se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za vode.
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.150.
Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče ni potrebna.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela študija požarne varnosti.
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo.
(2) Območje prostorske enote bp vzhodno od potoka Rečica je potencialno plazljivo. Za načrtovanje objektov je na tem območju potrebno obvezno pridobiti geološko geomehansko poročilo za temeljenje in gradnjo objektov.
(razlitje nevarnih snovi)
Na območjih, kjer je na povoznih površinah pričakovati razlitja olj, se povozne površine izvedejo v neprepustni izvedbi, padavinske vode se z njih odvajajo preko lovilca olj.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih objektih. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev, pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve. Posamezna etapa ne sme onemogočati ali spreminjati skupne končne zasnove prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zunanjih ureditev.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(merila in pogoji za parcelacijo)
Posameznim novim objektom v določenih prostorskih enotah so opredeljene nove zemljiške parcele namenjene gradnji in so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov objektov do +2.00 m, ob obveznem upoštevanju v OPPN določenih zahtevanih odmikov in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
– na območju prostorske enote B je dopustna izvedba individualnih zadrževalnikov padavinskih vod znotraj posameznih parcel namenjenih gradnji.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Rečica ob Savinji in na Upravni enoti Mozirje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
(zaključevanje že začetih postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0001/2016-60
Rečica ob Savinji, dne 21. decembra 2016
Vincenc Jeraj l.r.
