Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 15. seji dne 21. 12. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Kočevar)
V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08) in Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) ter Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) se s tem odlokom sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA 6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Kočevar) (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo projektivno podjetje LM Projekti, Peter LOJEN, s.p., Velenje, pod številko projekta 2016/03 v avgustu 2016.
S tem odlokom se sprejme OPPN za del območja PA 6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Kočevar), ki v tekstualnem delu vsebuje ureditveno območje OPPN, prostorske ureditve, pogoje za umestitev načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
Kartografski del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. | Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju | |
2. | Geodetski posnetek – obstoječe stanje | M 1:500 |
3. | Zazidalno ureditvena situacija | M 1:500 |
4. | Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanje objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:500 |
5. | Prikaz območja poplavne ogroženosti pred in po posegu | M 1:500 |
6. | Prikaz povezav s sosednjimi območji | M 1:500 |
7. | Parcelacija | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz prostorskega reda Občine Braslovče
2. prikaz stanja prostora
3. strokovne podlage
4. smernice in mnenja
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. povzetek za javnost
7. seznam lastnikov parcel
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve)
Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja počitniškega objekta s pripadajočo zunanjo, komunalno energetsko in prometno ureditvijo in se določi pogoje glede ostalih posegov v prostor.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
(ureditveno območje OPPN)
Lega
Lega ureditvenega območja je razvidna iz kartografskega dela OPPN – list 1; Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju in list 2; Geodetski posnetek – obstoječe stanje.
Ureditveno območje OPPN se nahaja južno od reke Savinje, na območju vikend naselja Letuš in obsega del območja Vikend naselja v Letušu – levi breg, na zemljišču s parc. št. 469/395 k.o. Letuš. Območje obdelave obsega velikost 215 m2. Trenutno se na parceli nahaja objekt in deloma travnik.
Meja
Meja območja OPPN poteka po robu parc. št. 469/395, k.o. Letuš. Meja območja OPPN je razvidna iz kartografskega dela OPPN – list 2; Geodetski posnetek – obstoječe stanje, ki je sestavni del opisa poteka meje OPPN.
Površina
Površina ureditvenega območja OPPN obsega parc. št. 469/395 k.o. Letuš v velikosti 215 m².
(trajne in začasne ureditve)
Trajne in začasne ureditve so razvidne iz kartografskega dela OPPN. Trajne ureditve so predvidene na ureditvenem območju OPPN. Izven ureditvenega območja OPPN je predvidena izgradnja dela meteorne in fekalne kanalizacije za odvod očiščenih meteornih in fekalnih vod. Predvidena je tudi izgradnja nizko napetostnega elektro omrežja. Dopustno je izvajanje vseh trajnih in začasnih ureditev, ki so opisane v tem odloku.
Vplivno območje prostorske ureditve iz 5. člena tega odloka obsega:
– vse zemljišče znotraj ureditvenega območja,
– tangirane parcele, ki so v zvezi z izvedbo komunalnih priključkov.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Predvidena raba prostora ne bo imela obremenilnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno in komunalno ter energetsko infrastrukturo v širšem območju. Predvidena gradnja ne bo bistveno vplivala na podobo kulturne krajine, saj leži ureditveno območje OPPN znotraj ureditvenega območja naselja in je zato nameniti posebno skrb izvajanju ukrepov in omejitev po tem OPPN. Vplivi novogradenj na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi ter pred hrupom, na poslabšanje bivalnih razmer zaradi osončenja bodo optimalni.
V bližini je vsa infrastruktura potrebna za normalno oskrbo obravnavane lokacije – prometno se območje navezuje na obstoječo lokalno cesto, ki se nahaja na severozahodnem delu območja OPPN. Načrtovane ureditve omogočajo priključevanje na obstoječo cesto.
Fekalne vode se bodo zbirale v malo biološko čistilno napravo s priključkom na ponikovalnico. Usedlino bo odvažalo pooblaščeno podjetje za ravnanje s fekalnimi odpadki.
Meteorne vode bodo prioritetno ponikale na območju OPPN, predvsem prispevne površine.
Območje se bo z električno energijo oskrbovalo preko obstoječega nizkonapetostnega elektro omrežja.
Območje se bo s pitno vodo oskrbovalo iz obstoječega javnega vodovodnega sistema.
Objekt se lahko priključuje tudi na telekomunikacijsko omrežje, priključevanje pa ni obvezno.
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi v grafičnem delu OPPN – list 3; Zazidalno ureditvena situacija.
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN;
– objekti; določa se lega načrtovanih objektov v prostoru z njihovimi tlorisnimi gabariti;
– višinski gabariti – določa maksimalno višino objektov ali delov objektov;
– uvozi – določa se položaj uvoza na gradbeno parcelo;
– zelene površine – določa se lego načrtovane ozelenjene površine v prostoru z njenimi tlorisnimi gabariti.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Programska zasnova
Območje je namenjeno gradnji počitniškega objekta s pripadajočo infrastrukturo. V objektu je dopustna tudi dejavnost bivanja.
Zazidalna zasnova
V območju je predvidena legalizacija in dozidava obstoječega počitniškega objekta.
Zasnova odprtih zunanjih površin
Cestni priključek se izvede na obstoječo prometno infrastrukturo naselja.
Zelene površine se ob utrjenih površinah izvedejo kot trata, ki je od utrjenih površin ločena z robnikom. Zaželena je zasaditev avtohtonega listnatega drevja.
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena gradnja objektov za prosti čas in bivanje.
Na ureditvenem območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča;
– odstranitev ali prestavitev obstoječih naprav in objektov;
– gradnja novih objektov na podlagi določil tega odloka;
– gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov iz 14. člena tega odloka;
– sprememba namembnosti in rabe v okviru dopustnih dejavnosti iz 12. člena tega odloka;
– vzdrževanje objektov, naprav in površin;
– urejanje zelenih in utrjenih površin;
– urejanje prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
Do realizacije OPPN so na ureditvenem območju OPPN dopustni posegi, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo smiselno kot dopolnitev obstoječe gradnje. Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih in nezahtevnih objektov:
a) Majhna stavba;
b) Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave;
c) Pomožni objekt v javni rabi;
d) Ograja;
e) Rezervoar;
f) Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
g) Pomožni komunalni objekt.
Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca posameznega komunalnega voda.
(pogoji za oblikovanje objektov in površin)
Oblikovanje objektov se mora zgledovati po obstoječi gradnji v okolici. Izvedba naj bo iz kvalitetnih materialov. Oblikovni princip, izbor materialov in barv naj bo usklajen. Balkoni in drugi arhitekturni elementi naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja. Barva fasade naj bo bela ali v zemeljskih odtenkih. Dopustni so tudi vsi svetlejši barvni odtenki. Izbor barve in materiala za stavbno pohištvo naj se prilagodi barvi fasade ali strešne kritine. Aneksi k objektom naj bodo oblikovani skladno z obstoječim objektom.
Značilnost objektov naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov.
Zelene površine se zatravijo. Zaželena je zasaditev enovrstnega listnatega drevja. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje zelenih površin, obvezna pa je uporaba avtohtonih rastlinskih vrst.
Vse glavne poti v območju, dostopi do objektov in objekti morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni dostopi funkcionalno oviranim ljudem.
Ekološki otok mora biti urejen v neposredni bližini ceste, tako da so čim laže dostopni uporabnikom in službi za odvoz odpadkov.
Materiali in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo prilagojeno osnovnemu objektu in njegovi namembnosti. Nadstrešnice, objekti namenjeni začasnemu skladiščenju, ute in ograje naj bodo praviloma lesene izvedbe.
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo manj zahtevnih objektov in opornih zidov)
Dimenzije in umestitve objektov v prostor so opredeljene v grafični prilogi; list 3 – Zazidalno ureditvena situacija.
Tlorisni gabariti na nivoju pritličja in mansarde:
Objekt: 4,20 m x 6,00 m (+1,00 m)
Višinski gabariti
Objekt: K + P + M
Strehe
Strehe se izvedejo kot sometrične dvokapnice naklona 30° do 45° brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči. Kritina naj bo pretežno opečna, naravna rdeča barva. Možno je drugačno oblikovanje streh, ki pa mora biti skladno s prevladujočimi elementi v naselju.
Kota pritličja in kota terena
Kota pritličja: ± 0,00 = 304,50 m nmv. Kota terena zanaša: – 0,80 = 303,70 m nmv.
Maksimalne kapacitete gradbene parcele:
FSI <= 0,4
Odmiki:
Minimalni odmik objekta od parcelne meje je:
– za stavbe minimalno 1,50 m;
– za druge objekte (pomožni enostavni in nezahtevni objekti) minimalno 0,50 m, lahko tudi manj (gradnja ob parcelni meji), ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča;
– za uporne zidove minimalno 0,50 m, lahko tudi manj (gradnja ob parcelni meji), ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča;
– medposestna ograja se lahko gradi do parcelne meje brez soglasja soseda in na mejo le s soglasjem soseda do višine 1,80 m.
(pogoji in merila glede obstoječih objektov)
Obstoječi objekti znotraj ureditvenega območja OPPN se lahko odstranjujejo ali se jim na podlagi tega odloka uredi gradbeno dovoljenje. Obstoječe komunalne ureditve se preuredijo na podlagi smernic in podlag, ki so del tega OPPN.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
(pogoji za prometno urejanje)
Sestavni del pogojev za prometno urejanje je grafična priloga; list 3 – Zazidalno ureditvena situacija.
Splošni pogoji
Območje se preko delno privatnega obstoječega skupinskega priključka priključuje na javno cesto, kategorizirano kot JP990390 (odsek JP990391 Male Braslovče–Letuška Gmajna). Obstoječ skupinski priključek je potrebno rekonstruirati in zagotoviti možnost razširitve le-te na minimalno širino 3 m. Na delu dovozne ceste, ki poteka po privatnemu zemljišču, je potrebno predvideti, da se cesta prenese v javno dobro v last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca, do takrat pa pridobiti služnostno pravico uporabe in dostopa do predvidene stavbe.
Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno zagotoviti zadovoljivo preglednost na območju individualnega cestnega priključka (27. člen Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste), zato znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega, na način, ki bi oviral preglednost na območju priključkov ali bi lahko drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključkov.
Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati 0,80 m.
Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest in prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto, skladno z 28. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10).
Meteorna in druga voda s parcele, objekta in individualnega cestnega priključka ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati. Ta padavinsko oziroma meteorno vodo, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin, mora biti urejeno ponikanje v podtalje na parceli.
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
Sestavni del meril in pogojev za komunalno in energetsko urejanje je Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanje objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (grafični list št. 4).
Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav. V kolikor to dopušča prostor, naj se komunalni vodi postavijo izven območja utrjenih površin (asfalt in podobno);
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– na trasah komunalnih vodov (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov, … in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
Kanalizacijsko omrežje
Za odvod komunalne odpadne vode iz predvidenega objekta je predvideno priključevanje na interno malo biološko čistilno napravo. Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja je priporočljivo priključevanje predvidenega objekta na načrtovano komunalno gospodarsko infrastrukturo.
Strešno padavinsko vodo je treba priključiti na meteorno kanalizacijo. Dopustno je zadrževanje meteornih vod v meteornih zadrževalnikih in razpršeno ponikanje, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vplivnega območja objektov in izven cestišč. Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12).
Padavinske vode iz obravnavanega območja) iz streh, parkirišča, ceste …) je potrebno prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja mora biti računsko dokazana in razvidna iz zaključkov geološkega poročila. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Vodovodno omrežje
Objekte je možno oskrbeti s pitno vodo iz vodovodnega omrežja je možna preko javnega vodovoda PE Ø 90 mm, ki poteka severno od obravnavane parcele. Pri tem je potrebno upoštevati obstoječo poselitev na področju obravnavane pozidave. Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri projektiranju interne vodovodne inštalacije.
Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,00 m. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priljučka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JPK Žalec d.o.o.
Elektroenergetsko omrežje
Z električno energijo se bo objekt oskrboval preko obstoječega nizkonapetostnega elektro omrežja. Odjemno in merilno mesto se locira na objektu.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Varstvo vodnih virov
Padavinske vode iz obravnavanega območja bodo ponikale. Dopustna je izvedba zadrževalnikov. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje vode, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Varstvo zraka
Prezračevanje objektov naj bo naravno. Vse emisije v zrak, ki bi nastale zaradi kurjenja v predvidenih individualnih kuriščih, morajo biti v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo področje varovanja zraka v Republiki Sloveniji.
Varstvo pred hrupom
Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju ne smejo pri svoji dejavnosti povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi.
Odstranjevanje odpadkov
Odvoz smeti se bo zagotavljal z dogovorjenih odjemnih mest, ki naj bo locirana na območju utrjenih površin ob objektu.
Na ureditvenem območju OPPN ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
(varstvo kulturne dediščine)
Na ureditvenem območju OPPN ni kulturnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(rešitve in ukrepi za obrambo)
Za območje OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Splošne določbe
Sestavni del pogojev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je Zazidalna situacija (grafični list št. 3).
Varstvo pred poplavnimi vodami
Obravnavana parcela se nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti, kjer za gradnjo stanovanjskih objektov (kamor spadajo tudi počitniške hišice) glede na določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) niso podane nobene omejitve.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen ZV-1).
Nadvišanje terena ob objektu (na območju celotne parcele) je glede na določila Zakona o vodah prepovedano, saj se lahko s tem povzroči zastajanje in (ali) preusmeritev meteornih ali poplavnih vod na druga (sedaj mogoče manj ogrožena) območja.
Varstvo pred potresi
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Ojačitev 1 plošče glede na zahtevnost objekta ni potrebna.
Požarna varnost
Vsi objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. Voda za gašenje se zagotavlja iz hidrantnega omrežja ter iz cisterene intervencijskega vozila. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja.
Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Sestavni del parcelacije je Parcelacija (grafični list št. 7).
Gradbene parcele so določene na podlagi vplivnih območij objektov ter so prikazane v Parcelaciji (grafični list št. 7). Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so opisane v prilogi tega odloka.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
Pred pričetkom gradnje objektov je potrebno komunalno urediti območje urejanja OPPN.
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Namembnost
Pri namenu objektov ni toleranc.
Tlorisni in višinski gabariti objektov
Osnovna toleranca je do +0,50 m oziroma do +0.50 m pri višinskem gabaritu. Objekti so lahko tudi manjši. Pri vseh objektih je dopustna opustitev ali izvedba kletne etaže.
Kota pritličja in kota terena
Kota terena se prilagaja poteku obodnih cest oziroma dovoljeno je odstopanje od predpisane kote terena in pritličja za ±0.50 m.
Oblikovanje objektov
Dopustna je uporaba drugačnih materialov ter drugačno oblikovanje objektov. Gabariti objektov so lahko manjši od predvidenih. Dopustna je izvedba balkonov in frčad. Dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt.
Komunalna infrastruktura
Pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, dopustna glede potekov predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta predmetnega OPPN.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Občini Braslovče, Oddelku za okolje in prostor,
– Upravni enoti Žalec.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Braslovče.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-2/2016-11
Braslovče, dne 21. decembra 2016
Branimir Strojanšek l.r.
