Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je decembra 2016 izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE, d. o. o., številka projekta 506/09-6.
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občinah Braslovče, Polzela, Šmartno ob Paki in Velenje.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se je postopek priprave tega državnega prostorskega načrta zaključil v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12).
(5) Oznake, navedene v 8., 10., 11., 12., 13., 15., 16., 17., 22., 24., 25. 26., 30., 31., 39. in 40. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, so:
– državna cesta Velenje jug–Šentrupert (v nadaljnjem besedilu: državna cesta) z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno uporabo državne ceste, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora,
– navezovalna cesta Podgora (v nadaljnjem besedilu: navezovalna cesta),
– priključki Velenje jug, Podgora, Parižlje in Šentrupert,
– spremljajoči objekt Podgora,
– cestni objekti: podvozi, podhodi, prepusti, nadvozi, mostovi, viadukti, pokriti vkop, predori, podporni ukrepi in naprave za odvodnjavanje in čiščenje,
– deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti,
– spremljajoče ureditve: rušenje objektov, ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, ureditve in prestavitve obstoječih vodotokov in regulacije,
– prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav ter
– okoljevarstveni ukrepi.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah.
– k. o. Velenje (964):
1474, 1476, 1484, 1485,1486/2, 1486/3, 1487, 1488/1, 1488/6, 1489, 1490, 1491/3, 1491/4, 1491/7, 1491/8, 1492, 1493/3, 1493/4, 1493/5, 1504, 1505, 1506, 1507, 1508/1, 1508/2, 1509/1, 1509/2, 1511, 1512/1, 1512/10, 1512/11, 1512/3, 1512/5, 1512/5, 1512/6, 1512/7, 1512/8, 1512/9, 1512/12, 1514/2, 1516/1, 1516/2, 1517, 1518/1, 1518/5, 1519, 1523/7, 1544, 1546, 1547, 1548, 1550, 1551, 1599/1, 1599/3, 1600/1, 1600/2, 1603/2, 1604/2, 1608, 1609/1, 1611/1, 1627/3, 2902/4, 2904, 2905, 2906, 2907/1, 2924, 2971/1, 2978/3, 2978/4, 2978/5, 2979/4, 2980/3, 2980/4, 2985/3, 2985/4, 2989/2, 2990/1, 2990/2, 2993/2, 2994, 2995, 2996, 2997, 2998, 2999, 3560/11, 3560/1, 3560/29, 3560/30, 3560/35, 3560/36, 3560/37, 3560/38, 3560/39, 3560/4, 3560/39, 3561/1, 3561/2, 3561/3, 3561/4, 3561/5, 3561/6, 3599/1, 3599/2, 3599/3, 3599/12, 3599/13, 3599/14, 3599/15, 3599/16, 3599/25, 3599/33, 3601/2, 3601/6, 3601/20, 3608/1 3612;
– k. o. Podkraj (968):
58, 61, 67/1, 67/2, 67/3, 67/4, 67/5, 67/6, 68, 72, 77/1, 78, 107/3, 108/1, 108/2, 111, 114/1, 114/2, 114/3, 115/1, 115/2, 115/3, 115/4, 117, 118/1, 118/2, 119/2, 119/3, 119/4, 119/5, 120/1, 120/2, 121, 122/1, 122/2, 122/3, 123, 124/1, 124/2, 125, 126, 131/1, 131/2, 133, 134, 135/2, 136/2, 136/4, 136/5, 137/1, 137/3, 137/5, 137/6, 137/7, 138/2, 137/8, 141/2, 264/1, 264/2, 265/1, 265/2, 393/4, 401, 412/1, 415/1, 415/2, 416/1, 416/2, 418/2, 418/3, 419/4, 419/5, 419/6, 419/7, 419/8, 423/1, 424, 426/1, 426/2, 427/1, 428, 429, 431/1, 431/2, 433/1, 433/2, 433/3, 433/4, 434, 435/3, 435/8, 435/10, 435/11, 435/13, 435/14, 435/15, 435/16, 435/17, 435/18, 435/19, 435/20, 435/21, 435/22, 435/23, 435/24, 436/1, 436/2, 438/1, 438/2, 439, 440/3, 440/5, 440/6, 440/7, 440/8, 440/12, 440/13, 440/15, 440/16, 440/17, 440/18, 440/19, 440/20, 440/21, 440/22, 440/23, 440/24, 440/25, 440/27, 440/28, 440/29, 440/30, 440/31, 442/1442/4, 442/5, 442/6, 443/1, 443/2, 444/1, 444/2, 444/3, 444/4, 445/1, 445/2, 445/3, 445/4, 446/1, 446/2, 447/1, 448, 449/3, 449/4, 449/5, 449/6, 450, 451, 453, 454, 455, 457, 458, 468/6, 692, 693/1, 693/3, 693/4, 694/1, 694/7, 694/8, 694/9, 694/10, 701/3, 701/2, 701/4, 701/5, 701/6, 703/1, 703/2, 704, 705, 706/1, 706/2, 706/3, 707, 708, 941, 942/1, 942/7, 942/9, 942/10, 942/11, 942/12, 944/7, 944/8, 945/10, 945/21, 945/35, 945/36, 945/37, 945/38, 945/39, 945/5, 945/6, 948/5, 945/41, 945/9, 948/4, 948/6, 948/7, 953/1, 964/2, 964/3, 964/4, 964/5, 964/6, 964/7, 964/8, 964/9, 964/10, 964/11, 964/12, 964/13, 964/14, 964/15;
– k. o. Veliki Vrh (969):
37/1, 38/1, 40, 41, 42/1, 45/2, 51/1, 51/4, 52/1, 52/7, 67/1, 67/2, 72/1, 73/1, 73/6, 73/7, 74/1, 74/2, 76, 81/1, 81/2, 81/3, 81/11, 81/14, 81/23, 81/24, 81/28, 557/1, 557/2, 538/2, 538/3, 564;
– k. o. Šmartno ob Paki (972):
672/1, 672/4, 673/7, 673/9, 727, 749/1, 756/2;
– k. o. Rečica ob Paki (973):
1/1, 1/13, 1/15, 1/16, 1/17, 1/18, 1/19, 1/20, 1/21, 1/22, 1/27, 1/28, 1/29, 1/30, 1/31, 1/32, 1/33, 1/34, 1/35, 1/36, 1/37, 1/38, 1/39, 1/40, 1/41, 1/421/43, 1/44, 1/45, 1/47, 1/48, 1/53, 1/54, 1/55, 1/59, 1/64, 1/65, 1/66, 1/67, 1/68, 1/69, 1/70, 1/71, 1/72, 1/73, 1/74, 1/75, 1/76, 1/77, 1/79, 1/80, 1/81, 1/82, 1/85, 1/86, 1/87, 1/88, 1/89, 1/90, 1/91, 1/92, 1/99, 1/100, 1/101, 1/102, 1/107, 1/112, 1/113, 1/114, 1/118, 1/125, 1/126, 1/129, 1/130, 1/131, 1/134, 1/135, 1/136, 1/139, 1/140, 1/141, 3/1, 3/2, 3/3, 3/4, 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 5/1, 5/2, 6, 7, 14, 15/1, 24/3, 24/5, 24/6, 26, 27, 28, 30/1, 30/2, 42, 43, 44, 45, 46/3, 47, 48, 49/2, 49/3, 50, 51/1, 58/2, 59/1, 59/2, 60, 61, 136, 137/2, 139/1, 141/1, 142, 146, 236/13, 236/19, 239/2, 241/3, 242/1, 243/1, 243/2, 245, 246/2, 247/3, 25/2, 254/2, 279/1, 279/2, 280, 281, 295, 296, 300/2, 301, 306, 307, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 318, 319, 320, 322, 323/1, 323/3, 329/1, 330/1, 348/10, 348/11, 348/6, 348/7, 348/8, 349, 351/1, 351/2, 351/3, 351/4, 352, 361/13, 361/14, 362/1, 362/3, 368/2, 368/4, 371/2, 371/3, 372, 376/2, 378/1, 378/2, 379/1, 379/3, 379/3, 379/4, 381/1, 381/2, 381/3, 385/1, 385/2, 389, 394/1, 394/2, 396/1, 396/2, 396/6, 397/3, 400/1, 406/1, 408, 412/2, 412/3, 412/6, 414, 436/2, 437/1, 438/1, 439/1, 440, 441/1, 441/2, 442/1, 442/1, 442/2, 443/1, 443/2, 444, 445, 446/1, 446/2, 446/3, 446/4, 446/5, 447/1, 447/2, 448/1, 448/2, 449/1, 449/3, 449/4, 450/1, 450/2, 450/4, 494, 499, 501/1, 503/3, 508, 510, 951/10, 951/21, 951/22, 951/23, 952/3, 953/2, 954/1, 954/2, 961/1, 1/1, 1/2, 2/1, 2/2, 1/103, 1/106, 1/107, 1/115, 1/116, 1/124, 136, 137/1, 139/2, 140, 141/2, 141/3, 141/4, 143, 145, 148, 150, 237/2, 241/3, 241/4, 241/5, 243/3, 246/1 247/1, 251, 254/1, 265, 266, 267, 268, 271, 274, 277, 283, 286, 289, 292/1, 294, 297, 300/1, 302, 305, 308, 323/2, 323/4, 329/2, 330/2, 336, 348/5, 350, 354/1, 354/2, 365/1, 365/4, 367/1, 367/2, 367/3, 367/4, 368/1, 371/1, 374/2, 374/3, 374/4, 376/1, 388, 390, 395, 396/4, 396/5, 396/7, 397/1, 397/2, 398, 399, 400/2, 401, 402/2, 402/3, 402/6, 402/8, 402/9, 403/2, 404, 409/1, 410/2, 411, 412/1, 412/4, 412/5, 413/1, 450/3, 451/1, 451/2, 459/1, 459/2, 459/3, 459/4, 462, 464, 465, 466, 467/4, 469, 470, 473, 474, 477, 478, 480, 481, 484, 485, 488, 489, 490, 493, 495/1, 495/2, 497/1, 497/2, 498/1, 498/2, 499, 501/2, 501/3, 501/4, 503/1, 503/2, 506/1, 507, 509, 511/1, 511/2, 550, 551, 552, 553, 555/2, 555/4, 555/5, 555/16, 555/19, 555/28, 555/29, 555/37, 555/38, 555/39, 555/40, 555/41, 555/41, 646/7, 646/10, 646/11, 646/12, 646/13, 646/16, 646/20, 646/22, 646/26, 646/27, 646/28, 646/30, 646/33, 646/36, 646/38, 646/40, 646/45, 659/2, 661, 663, 665/1, 665/4, 666/1, 666/2, 668, 669/1, 669/2, 670/1, 673/1, 673/2, 676, 679/1, 679/2, 680, 682/18, 682/7, 682/8, 682/9, 684/7, 687/4, 688/1, 688/2, 689/1, 690/10, 690/12, 690/13, 690/8, 690/9, 691/1, 695, 696, 697/1, 951/6, 951/9, 951/18, 951/20, 952/1, 952/2, 953/1, 953/2, 953/3, 956/1, 958/2, 958/3, 960/1, 960/2, 960/106, 963/1, 965;
– k. o. Andraž (980):
10/1, 11/11, 39/1;
– k. o. Podvin (982):
*65, *82, *141, *143, *158, 254/1, 254/3, 255/4, 274/2, 274/3, 275, 276/1, 276/2, 277/6, 277/7, 277/8, 277/9, 278, 283/1, 333/1, 333/2, 336/2, 336/3, 336/4, 337, 338, 339, 340, 376/2, 377, 383, 390/3, 393/1, 393/2, 413, 415/1, 415/2, 415/2, 634, *76, 253, 254/2, 255/6, 274/1, 274/4, 277/1, 277/2, 277/3, 274/1, 277/5, 279/1, 282/1, 283/2, 285, 286, 328/1, 329/1, 329/2, 330, 332/3, 332/4, 332/5, 332/6, 341/2, 343, 363/1, 363/4, 363/6, 375, 376/1, 378, 382, 384, 390/2, 390/4, 391/1, 392/1, 392/2, 394/4, 395, 396, 397, 398/1, 398/3, 406/1, 407/1, 407/2, 411, 412, 414, 415/1, 416, 419, 421, 422/1, 422/2, 630, 631/1, 642/6, 643;
– k. o. Male Braslovče (983):
601/12, 601/13, 601/19, 601/25, 601/39, 601/40, 601/41, 601/44, 601/45, 601/46, 601/49, 601/50, 601/54, 601/57, 601/7, 601/76, 601/77, 601/78, 601/83, 601/93, 601/6, 601/18, 601/24, 601/37, 601/38, 601/42, 601/43, 601/47, 601/48, 601/49, 601/51, 601/52, 601/53, 601/62, 601/75, 601/79, 601/81, 601/86, 601/90, 601/91, 601/92, 631, 633/1, 638, 653/19, 654/1, 654/16, 654/29, 654/30, 654/31, 654/32, 654/33, 654/35, 654/36, 654/37, 654/46, 654/48, 654/49, 654/54, 654/55, 654/58, 654/59, 654/66, 654/75, 654/76, 654/88, 654/89, 654/90;
– k. o. Letuš (984):
508, 509/1, 511/2, 512/1, 513/2, 514/2, 470/116, 470/117, 470/118, 472/51, 472/53, 472/54, 495, 496, 497/1, 499/1, 499/2, 499/3, 499/4, 501, 502, 505/2, 506, 507/1, 509/2, 511/1, 512/2, 513/1, 514/1, 515, 562, 563, 567/1, 1366/2, 1366/4, 1370/2;
– k. o. Braslovče (987):
150/1, 150/2, 151, 152, 153, 154, 213, 719;
– k. o. Spodnje Gorče (988):
254, 270, 274, 275, 276, 283, 289/1, 289/2, 289/3, 290, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 455, 456, 457, 509, 510, 538/10, 538/12, 538/120, 538/121, 538/249, 538/250, 538/5, 538/6, 538/9, 566/2, 567/2, 700, 720, 721, 747, 748, 864, 865, 868, 869, 870, 873, 874, 875, 876, 889, 936, 937, 943/5, 952/1, 1154, *119, *170, *171, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269, 271, 272, 273, 277, 278/1, 281/1, 281/2, 281/3, 282, 284, 285, 286, 287, 288, 298/1, 298/2, 298/3, 298/4, 299, 300, 301/1, 301/2, 404, 405, 406, 407, 454, 458, 475, 476, 477, 478, 479/1, 479/2, 483/10, 483/12, 483/2, 487/1, 488/3, 490/2, 491/1, 494/1, 495/3, 496, 499, 500, 503, 504/1, 504/2, 506, 507, 508/3, 511 512, 513 514, 515, 516/1, 516/2, 517, 518, 519, 520, 521/1, 521/2, 538/3, 538/4, 538/7, 538/8, 538/10, 538/11, 538/13, 538/14, 538/15, 538/16, 538/17, 538/18, 538/19, 538/20, 538/21, 538/22, 538/26, 538/32, 538/33, 538/34, 538/122, 538/240, 538/487, 568/2, 691, 693, 694, 695, 696, 697, 698, 699 701, 702, 703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 711, 712, 713, 714, 716, 717, 718, 720, 721, 722/1, 722/2, 723/2, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 744, 745/1, 745/3, 746, 749, 750, 751, 752, 753, 754, 755, 756, 823, 824, 825/1, 825/2, 826, 827/1, 827/2, 828/1, 828/2, 829, 830, 831, 832, 862, 863, 866, 867, 871, 872, 880, 881, 882, 883, 884, 887, 888, 924/1, 924/135, 926, 935/1, 938/1, 938/2, 938/4, 939, 943/1, 943/2, 950, 951/2, 952/2, 964/6, 1151, 1152, 1153, 1155, 1156, 1157, 1158, 1159, 1160, 1163;
– k. o. Trnava (990):
164/4, 179/2, 179/3, 184/2, 185/3, 187, 191/3, 193/1, 193/3, 195/1, 195/2, 195/3, 206/2, 207/2, 255, 266, 323/2, 332, 334, 366/1, 366/2, 366/3, 367, 368, 374/1, 374/2, 374/3, 419/1, 419/10, 419/11, 419/12, 419/15, 419/2, 419/22, 419/27, 419/28, 419/29, 419/3, 419/30, 419/31, 419/32,419/33, 419/36, 419/37, 419/38, 419/4, 421/7, 422/3, 422/4, 425/2, 624/3, 637/5, 649/3, 675/2, 677/10, 677/9, 852/3, 855/2, 855/5, 855/7, 863/6, 868/10, 868/11, 868/12, 868/13, 1110/2, 1110/3, 1110/4, 1110/67, 1110/69, 1114/3, 1115/1, 1117/5, 1117/6, 1118/4, 1118/5, 1118/8, 1122/2, 1122/3, 1123/1, 1126, 1161, 1162, 1164, 1165, 1166, 1167, 1170, 1172, 1191, 163, 164/3, 165/1, 166/1, 167/1, 170, 171, 172, 172, 177/1, 180, 181, 182/1, 184/1, 185/1, 185/2, 186, 188, 189, 190, 196, 197, 198, 199, 200, 202, 203, 204, 205, 208, 209/2, 218/1, 218/2, 254, 260, 268, 269, 270, 290, 297, 303, 304, 305, 306, 307, 322, 323/1, 324/1, 324/2, 325, 326, 327, 329, 330, 331, 333, 369/1, 373, 375/1, 375/2, 376, 399/1, 400, 401, 419/1, 419/13, 419/14, 419/16, 419/17, 419/23, 419/26, 421/1, 421/10, 421/5, 422/1, 422/2, 425/1, 542, 543, 544, 550, 623, 624/1, 624/2, 637/2, 637/3, 647/1, 647/3, 648/1, 649/1, 652/1, 653/1, 653/2, 659, 660, 661, 662/2, 664/1, 664/2, 664/3, 664/4, 672/1, 672/6, 674, 675/1, 677/1, 677/2, 852/2, 855/3, 857/1, 863/3, 863/4, 868/17, 869/13, 870/3, 874/2, 875/1, 875/2, 1109/34, 1109/35, 1109/37, 1111/9, 1112/22, 1112/5, 1113/2, 1113/3, 1113/4, 1116/1, 1116/4, 1120/2, 1021/2, 1123/7, 1127, 1128, 1130, 1131/1, 1131/2, 1132, 1133, 1149, 1150, 1159, 1160, 1163, 1171, 1173, 1174, 1175, 1176, 1177;
– k. o. Orla vas (991):
184/1, 209/2, 210/2, 272/1, 272/2, 323/3, 366/3, 597/2, 597/3, 667/2, 673/2, 673/6, 673/7, 673/9, 674/1, 674/22, 674/23, 674/29, 674/31, 674/32, 674/33, 674/37, 674/41, 674/43, 674/44, 674/48, 674/49, 674/50, 674/51, 674/53, 674/55, 678/1, 679/2, 686/2, 151, 152, 168, 169, 183/3, 184/1, 185/3, 185/4, 186/1, 186/4, 187/2, 206/1, 206/2, 207, 208, 270, 271, 316/4, 323/1, 323/2, 324/1, 324/2, 330/11, 330/12, 330/17, 330/18, 330/29, 346/1, 358, 361/2, 364/2, 364/3, 367/1, 368/1, 583/4, 593, 596, 597/1, 667/3, 667/4, 673/4, 673/5, 674/47, 674/54, 674/56, 674/77, 676/1, 676/2, 678/2, 678/3, 678/4, 679/6, 684/11.
(2) Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi območje nad predorskimi cevmi pod zemljišči ali deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Veliki Vrh (969), parcele št.: 34/1, 34/2, 34/3, 34/4;
– k. o. Podkraj (968), parcele št.: 425, 426/2, 947/2;
– k. o. Veliki Vrh (969), parcele št.: 29/7, 31, 32, 33/1, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 35/1, 35/2, 51/1, 52/1, 52/7, 52/8, 53/1, 53/2, 72/1, 72/2, 73/1, 73/3, 538/2;
– k. o. Andraž (980), parcele št.: 10/1, 11/11, 39/1, 39/2, 1983.
(3) Območje državnega prostorskega načrta je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafični načrt 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– območja izključne rabe za prometno infrastrukturo, na katerih sta dovoljeni le gradnja in vzdrževanje cest in s tem povezanih drugih ureditev. Območja izključne rabe so zemljišča na območju prostorskih ureditev, povezanih z izgradnjo državne ceste, povezovalne ceste, spremljajočega objekta Podgora ter deviacij obstoječih cest in poti;
– zemljišča na območju nad predorskimi cevmi, na katerih je dovoljena raba v skladu s prostorskimi akti občin in na katerih je posege in dejavnosti dopustno izvajati tako, da ne vplivajo na objekt. Za vse posege je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste;
– zemljišča na območju preurejanja vodotoka, na katerih so dovoljeni ukrepi za urejanje voda;
– zemljišča, na katerih se izvedejo ureditve in prilagoditve gospodarske javne infrastrukture in so izven namenske rabe za prometno infrastrukturo;
– zemljišče, ki obsega parcele št. 277/7, 277/8, 277/9, k. o. (982) Podvin, na katerem je dovoljeno opravljanje poslovne dejavnosti.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(potek trase državne ceste)
(1) Načrtovano državno cesto sestavljata štiripasovna cesta med priključkom Velenje jug in priključkom Šentrupert (v nadaljnjem besedilu: štiripasovna cesta) in dvopasovna navezovalna cesta Podgora (v nadaljnjem besedilu: navezovalna cesta) med priključkom Podgora in navezavo na regionalno cesto R2-426 Gorenje–Letuš.
(2) Trasa štiripasovne ceste se začne na južnem delu Velenja, zahodno od tovarne Gorenje, v priključku Velenje jug, kjer se proti vzhodu navezuje na odsek državne ceste od priključka Velenje–jug do priključka Slovenj Gradec jug. Trasa štiripasovne ceste poteka od priključka Velenje jug proti zahodu, mimo pokopališča, se dviguje med Podkrajem in Tajnškovim hribom ter prečka dolino Brunskega grabna. V nadaljevanju s predorom Podkraj prebije Brunški hrib, se preko viadukta in skozi predor Andraž vzpenja proti Velikem Vrhu, ki ga prebije s predorom Veliki Vrh. Trasa se v nadaljevanju spusti v dolino Hudega potoka in Podgore, kjer poteka v strmem zahodnem pobočju Gore Oljke. Na tem odseku je vozišče denivelirano. Za viaduktom Gora Oljka se cesta približa naselju Šmartno ob Paki, v nadaljevanju pa naselju Podgora, kjer je priključek Podgora. V sklopu priključka je na vzhodni strani štiripasovne ceste enostranski spremljajoči objekt Podgora. Dalje poteka štiripasovna cesta proti jugu vzporedno z regionalno cesto R3-695 Šmartno–Polzela in vzporedno z železniško progo Celje–Velenje, ki jo v nadaljevanju z nadvozom prečka. Trasa na tem delu poteka v mešanem profilu (nasip, vkop) in v pokritem vkopu. Trasa se po nadvozu preko železniške proge Celje–Velenje nadaljuje proti jugozahodu, prečka reko Savinjo in se južno od Braslovč približa naselju Parižlje. Tu je na mestu križanja državne ceste z regionalno cesto R1-225 Šentrupert–Letuš priključek Parižlje. Štiripasovna cesta od priključka Parižlje poteka zahodno od naselja Topovlje in vzhodno od naselij Poljče in Zakl do avtoceste A1 Šentilj–Koper, na katero se priključi zahodno od obstoječega priključka Šentrupert.
(3) Trasa navezovalne ceste Podgora se začne na zahodni strani priključka Podgora v krožnem križišču krakov A, B, C in D priključka in regionalne ceste R3-695 Šmartno–Polzela. Od tu poteka trasa proti zahodu po nadvozu preko železniške proge Celje–Velenje, prečka reko Pako, do krožišča z lokalno cesto JP 908991 ter poteka južno od naselja Rečica ob Paki. Po približno 1,5 km se v krožišču naveže na obstoječo regionalno cesto R2-426 Gorenje–Letuš.
(tehnični elementi štiripasovne ceste)
(1) Štiripasovna cesta je dolga 14 km in ima vmesni ločilni pas in odstavne niše.
(2) Projektirani normalni prečni profil znaša 21 m.
(3) Pri vertikalnih in horizontalnih elementih štiripasovne ceste je upoštevana projektna hitrost 100 km/h.
(tehnični elementi navezovalne ceste Podgora)
(1) Navezovalna cesta se izvede kot dvopasovna cesta v dolžini 1,5 km.
(2) Projektirani normalni prečni profil znaša 9 m.
(3) Pri vertikalnih in horizontalnih elementih navezovalne ceste je upoštevana projektna hitrost 70 km/h.
(1) Na državni cesti se zgradijo štirje priključki: Velenje jug 2-1, Podgora 2-2, Parižlje 2-3 in Šentrupert 2-4. Načrtovani tehnični elementi so za hitrost 40 km/h.
(2) Površine znotraj priključka Šentrupert se uredijo za potrebe zadrževalnega bazena meteornih vod in ureditev parkirišča za osebna vozila za potrebe »souporabe vozila«. Dostop je omogočen po deviaciji 1-41, ki poteka po severni strani avtoceste A1 od regionalne ceste R1-225 Šentrupert–Letuš.
(3) Podatki o priključkih in križiščih so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafični načrt 2.1: Ureditvena situacija in grafični načrt 2.2: Situacija s prikazom cestnega, komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja.
(spremljajoči objekt Podgora)
(1) Enostranski spremljajoči objekt Podgora je namenjen prometu iz smeri Velenja in Letuša proti Šentrupertu in obratno. Načrtovan je v sklopu priključka Podgora. Načrtovani so parkirni prostori za osebna in tovorna vozila, bencinski servis s trgovino, bifejem in sanitarijami, prostor za turistične informacije, površine za počitek in rekreacijo.
(2) Na območju spremljajočega objekta Podgora ali v njegovi bližini je mogoča gradnja objektov in naprav za vzdrževanje državne in navezovalne ceste ter delo nadzornih organov. Na območju parkirišča za tovorna vozila je mogoča ureditev dodatnih sanitarij.
(predori in pokriti vkop)
(1) Na državni cesti se zgradijo predori Podkraj, Andraž in Veliki Vrh:
– predor Podkraj 8-1 je dvocevni predor z dvema pasovoma v eni cevi. Dolžina predorskih cevi je 360 m;
– predor Andraž 8-2 je dvocevni predor z dvema pasovoma v eni cevi. Dolžina leve predorske cevi je 320 m, desne predorske cevi pa 340 m;
– predor Veliki Vrh 8-3 je dvocevni predor z dvema pasovoma v eni cevi. Dolžina leve predorske cevi je 620 m, desne predorske cevi pa 685 m.
(2) Tehnični elementi predorov so načrtovani za hitrost 100 km/h.
(3) Na državni cesti se zgradijo galerije in pokriti vkop:
– galerija Pesje 8-05 in 8-06, leva os poteka po objektu, desna večinoma po nasipu. Dolžina leve osi je 140 m, desne pa 55 m;
– galerija Dolgo polje 8-06, dolžina objekta je 50 m;
– pokriti vkop Zagoričnik 8-108, dolžina pokritega vkopa je 350 m;
– galerija Železnica, pod objektom poteka regionalna železniška proga Celje–Velenje. Dolžina objekta je 70 m.
(4) Tehnični elementi galerij in pokritega vkopa so načrtovani za hitrost 100 km/h.
Na državni cesti se zgradijo naslednji viadukti:
– viadukt 6-01 Dolgo polje;
– viadukt 6-02 Podkraj;
– viadukt 6-03 Andraž;
– viadukt 6-04 Hudi potok 1;
– viadukt 6-05 Hudi potok 2;
– viadukt 6-09 Hudi potok 3;
– viadukt 6-06 Gora Oljka 1;
– viadukt 6-07 Gora Oljka 2;
– viadukt 6-109 Kamnolom;
– viadukt 6-08 Parižlje.
(podvozi, nadvozi, mostovi, prepusti in podporni objekti)
(1) Na državni cesti se zgradijo naslednji podvozi:
– podvoz 3-02 Lokovica, skozenj poteka deviacija lokalne ceste 1-2;
– podvoz 3-03 Podgorje, skozenj poteka deviacija lokalne ceste 1-3b Podgorje–Podkraj;
– podvoz 3-04 Vodohran, skozenj poteka deviacija javne poti 1-28 dovoz do vodohrana;
– podvoz 3-06 Podkraj, skozenj poteka deviacija 1-4 lokalne cesti Andraž–Podkraj;
– podvoz 3-110 Šentrupert 4, na priključku Šentrupert, servisna cesta sever;
– podvoz 3-112 Šentrupert 5, na priključku Šentrupert, servisna cesta jug;
– podvoz 3-113 Podgora 1, skozenj poteka deviacija 1-19c;
– podvoz 3-115 Podgora 2, podhod za živali;
– podvoz 3-116 Podgora 3, skozenj poteka deviacija 1-25;
– podvoz 3-114 Parižlje, keson, skozenj poteka deviacija 1-33.
(2) Na državni cesti se zgradijo naslednji nadvozi:
– nadvoz 4-105 Parižlje, po nadvozu poteka deviacija 1-17 regionalna cesta R1-225 Šentrupert Letuš;
– nadvoz 4-106 Poljče, po nadvozu poteka deviacija 1-18 lokalna cesta LC/490271 Parižlje–Poljče;
– nadvoz 4-107 Topovlje, po nadvozu poteka deviacija 1-120;
– nadvoz 4-111 Šentrupert 1, pod nadvozom poteka AC A1, priključni krak Ljubljana–Velenje ter servisna cesta ob AC (deviacija 1-35);
– nadvoz 4-112 Šentrupert 2, pod nadvozom poteka AC A1, priključni krak Maribor–Velenje ter servisna cesta ob AC (deviacija 1-35);
– nadvoz 4-113 Šentrupert 3, po nadvozu poteka poljska pot (deviacija 1-36), pod objektom pa AC A1 Ljubljana–Maribor in servisni cesti (deviacija 1-38 in deviacija 1-39);
– nadvoz 4-114 Šentrupert 6, po nadvozu poteka nekategorizirana cesta.
(3) Na državni in navezovalni cesti se zgradijo naslednji mostovi:
– most 5-1 čez reko Pako, gorvodno od priključka Velenje jug;
– most 5-2 čez reko Pako, dolvodno od priključka Velenje jug;
– most 5-3 čez reko Pako, na navezovalni cesti Podgora.
(4) Na državni cesti, navezovalni cesti in lokalnih cestah se zgradijo prepusti pravokotnih in okroglih prerezov, ki so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafični načrt 2.2: Ureditvena situacija z zbirnikom komunalnih vodov in naprav. Prepusti na mestih prečkanja vodotokov naj se izvedejo na čim krajši razdalji. Dno prepusta se uredi sonaravno na način, da se omogoči nemoteno prehajanje rib preko prepusta.
(5) Na državni cesti se zgradijo podporni objekti (podporni zid, obloženi težnostni zid, težnostni zid kot konzolni zid, sidrani slopi, pilotna kamnita zložba), ki so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafični načrt 2: Ureditvena situacija.
(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest)
(1) Zaradi gradnje državne in navezovalne ceste se zgradijo naslednje deviacije odsekov cest in poti:
– deviacija 1-0 (Partizanska cesta) je na regionalni cesti R2-425 Partizanska cesta v Velenju;
– deviacija 1-1 (Pokopališka cesta) je na Pokopališki cesti v Velenju, lokalni cesti LC 408011;
– deviacija 1-2 (Lokovica–Podgorje) je na lokalni cesti Lokovica–Podgorje. Deviacija povezuje prekinjeno lokalno cesto LC 408011 in prekinjeno javno pot JP 950751 v križišču K5;
– deviacija 1-2a se v križišču K4 odcepi od deviacije 1-2 in zagotavlja dostop do zemljišč, hkrati je namenjena spravilu lesa;
– deviacija 1-3 (Podgorje–Podkraj) povezuje prekinjeni lokalni cesti LC 450141 in LC 490501. Na deviacijo se navezujeta tudi deviaciji 1-3a in 1-3b;
– deviacija 1-4 (Andraž–Podkraj) je na lokalni cesti Andraž–Podkraj LC 95078, ureja se zaradi prekinitve obstoječe javne poti JP 950781;
– deviacija 1-4a se ureja zaradi prekinitve obstoječe javne poti JP 950781, ki zagotavlja povezavo zaselkov v smeri Andraž nad Polzelo–Podkraj pri Velenju;
– deviacija 1-4b je makadamska pot;
– deviacija 1-5 (Andraž 1) se ureja zaradi prekinitve obstoječe gozdne ceste 093423 v dolini Loškega grabna;
– deviacija 1-6 (Andraž 2) se ureja zaradi prekinitve obstoječe gozdne ceste 093423 v dolini Loškega grabna;
– deviacija 1-7 nadomešča prekinjeno gozdno cesto 105226 in zagotavlja dostop do nadomestnega vodohrana Podgora;
– deviacija 1-8 se uredi zaradi prekinitve javne poti JP 908331 do vodohrana Rečica in prekinitve gozdnih povezav;
– deviacija 1-9 (navezovalna cesta Podgora) je nova cesta, ki bo povezovala državno cesto z obstoječo regionalno cesto R2-7949 Gorenje–Rečica–Letuš;
– deviacija 1-9a se uredi za priključevanje navezovalne ceste na regionalno cesto R2–7949 Gorenje–Rečica–Letuš;
– deviacija 1-9b Podgora na mestu križanja navezovalne ceste z javno potjo JP 908991;
– deviacija 1-9c Podgora javne poti JP908241 do čistilne naprave skozi podvoz 3-113 Podgora pod navezovalno cesto;
– deviacija 1-9d Podgora je priključek na javno pot JP908241;
– deviacija 1-9e Podgora se uredi zaradi prekinitve javne poti JP 908821 in se navezave na javno pot JP 908991 na območju deviacije 1-9b;
– deviacija 1-10 je na regionalni cesti R3-7951 Polzela–Šmartno ob Paki;
– deviacija 1-10a (Podgora R3a) je na regionalni cesti R3-7951 Polzela–Šmartno ob Paki, na območju priključka Podgora;
– deviacija 1-10b je makadamska pot;
– deviacije 1-11, 1-11a, 1-11b in 1-11c se uredijo zaradi prekinitve javne poti JP 908221;
– deviacija 1-12 (Hudi potok) je v dolini Hudega potoka na lokalni cesti Andraž–Rečica ob Paki;
– deviacija 1-15 (Parižlje–Preserje) je na dostopni poti pod viaduktom z oznako 6-08 Parižlje;
– deviacija 1-16 (Parižlje-Rakovlje) je na regionalni cesti R3-8209;
– deviacije 1-16a, 1-17a, 1-18a, 1-35a, 1-35b in 1-120a so ob trasi državne ceste in zagotavljajo dostope do kmetijskih zemljišč ob trasi državne ceste;
– deviacija 1-17 je na regionalni cesti R1-225 Šentrupert–Letuš na območju priključka Parižlje;
– deviacija 1-17b je na regionalni cesti R3-731 Polzela–Parižlje;
– deviacija 1-17c je makadamska pot;
– deviacija 1-18 (Poljče) je na mestu prekinjene lokalne ceste LC 490271 med naselji Parižlje in Poljče;
– deviacija 1-25 in 1-25a sta poljski poti za dostop do zemljišč;
– deviacija 1-28 je makadamska pot;
– deviacija 1-29 je makadamska pot in nadomešča prekinjene gozdne ceste in poti na pobočju Gore Oljke;
– deviacija 1-31 (dostopna cesta Preserje) je na JP 980181;
– deviacija 1-32 (dostopna cesta Parižlje) je na JP 980182;
– deviacija 1-32a je makadamska pot;
– deviacija 1-33 je na obstoječi javni poti JP 990271 med naselji Parižlje in Spodnje Gorče;
– deviacija 1-34 in 1-34a sta makadamski poti;
– deviacija 1-35 je na prekinjeni obstoječi poljski poti severno od obstoječe avtoceste AC A1;
– deviacija 1-36 je po nadvozu Šentrupert 3 preko avtoceste AC A1 in se navezuje na deviacijo 1-36a na javni poti JP 993992 in na deviacijo 1-36b na javni poti JP 993992;
– deviacija 1-37 je na regionalni cesti R1- 225 Šentrupert–Letuš;
– deviacija 1-38 je servisna cesta–sever, deviacija z oznako 1-39 je servisna cesta–jug, obe potekata vzporedno z avtocesto AC A1;
– deviacija 1-40 ureditev nekategorizirane poti po južni strani načrtovanega priključka Šentrupert;
– deviacija 1-41 poteka po severni strani avtoceste AC A1 od regionalne ceste R1-225 Šentrupert–Letuš do načrtovanega priključka Šentrupert in naprej proti zahodu. Zagotavlja dostope do kmetijskih zemljišč in dovoz do načrtovanega parkirišča za osebna vozila;
– deviacija 1-120 (Topovlje) nadomešča prekinjeno poljsko povezavo med naselji Topovlje in Zakl in zagotavlja dostope do kmetijskih zemljišč.
(2) Projektirani normalni prečni profili deviacij so odvisni od njihove kategorije in funkcije:
– za regionalno cesto izven naselja je skupna širina od 8,00 do 12,5 m;
– za lokalno cesto izven naselja je skupna širina od 6,5 do 9,3 m;
– za javno pot je skupna širina od 4 do 7,5 m;
– na deviacijah cest skozi naselja se ob cesti, kjer sta pločnik in/ali kolesarska povezava, zgradi pločnik in/ali kolesarska povezava širine od 2,3 do 3 m;
– za nekategorizirane ceste in poljske poti je skupna širina od 4 do 6,5 m.
(3) Deviacije kategoriziranih cest se asfaltirajo, nekategorizirane ceste in poljske poti so v makadamski izvedbi. Lega in tehnični elementi deviacij so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafični načrt 2: Ureditvena situacija.
(tehnični elementi nasipov in vkopov)
Nasipi se zgradijo v naklonu največ 1:2. Plitki vkopi se zgradijo v naklonu največ 1:2. Globoki vkopi se zgradijo v naklonu največ 2:1 in se površinsko zaščitijo. Na odsekih, kjer so nakloni bolj strmi, se brežine dodatno zavarujejo.
(1) Na območju križanj vodotokov z državno cesto, navezovalno cesto in posameznimi deviacijami so načrtovane ureditve in regulacije vodotokov. Te se izvedejo z ustrezno obrežno in talno zaščito, sonaravno z ohranitvijo naravnega dna in razgibano, z upoštevanjem naravnih pogojev, na način, ki zagotavlja ohranjanje dobrega ekološkega stanja ali ga izboljšujejo. Pri tem je treba opredeliti vse potrebne omilitvene ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva na stanje voda. Regulirani deli vodotokov izven naselij se zasadijo z avtohtonimi, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojenimi, rastlinami. Gradnja, tudi v primeru fazne gradnje, je načrtovana na način, da ne povzroča škodljivih vplivov na vodni režim in stanje voda ter na poplavno varnost na vplivnem območju.
(2) Vsi posegi v prostor se načrtujejo in izvajajo tako, da ni oviran odtok zalednih voda. Prepovedano je odlaganje materiala v pretočni profil vodotoka ali na poplavna območja. Izvajajo se potrebni ukrepi za preprečevanje erozije na način in v obliki, ki je v čim večji meri podobna naravnim, nereguliranim brežinam. Pri poseganju na vodno in priobalno zemljišče se zagotovijo ustrezni odmiki od vodnega zemljišča za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih.
(3) Vse ureditve so dimenzionirane in načrtovane tako, da je vozišče državne ceste najmanj pol metra nad koto stoletne vode, vozišče drugih cest pa najmanj pol metra nad koto dvajsetletne vode. Prepusti so načrtovani tako, da je nad koto stoletne vode najmanj pol metra varnostne višine.
(4) Na desni brežini reke Savinje se na območju križanja z državno cesto izvede varovalni ukrep dviga vrha brežine za 0,3 m dolžine 245 m in po potrebi odstrani greben na desnem bregu gorvodno od viadukta Parižlje 6-08.
(5) Ukrepi na vodotoku Hudi potok, njegovih pritokih in vplivnem območju obsegajo:
– izgradnjo zaplavnih objektov nad križanji državne ceste in pritokov, kjer se spremeni vzdolžni padec ali smer vodotoka;
– usmerjanje površinskih vod s pobočja nad cesto proti naravnim strugam pritokov;
– protierozijsko zaščito vkopanih ali z gradnjo prizadetih območij z biotehničnimi utrditvami, zatravitvami in zasaditvami z naravno obstojnimi sestoji.
(6) Regulirajo ali drugače uredijo se naslednji vodotoki:
– regulacija 7-1 Paka; na reki Paki na priključku Velenje jug;
– regulacija 7-2a Veriželj 1; na dveh odsekih vodotoka Veriželj;
– regulacija 7-2c Veriželj – pritok 1; na pritoku vodotoka Veriželj;
– regulacija 7-2d Veriželj – pritok 2; na dveh odsekih pritoka vodotoka Veriželj;
– regulacija 7-3b Brunski potok – pritok 1; na pritoku vodotoka Brunski potok;
– regulacija 7-4 Loški graben; na vodotoku Loški graben;
– regulacija z oznako 7-5a na vodotoku Kolunščica;
– regulacija 7-5b na pritoku vodotoka Kolunščica;
– regulacija 7-6a in 7-6b Hudi potok; na dveh odsekih vodotoka Hudi potok;
– regulacija 7-6c Hudi potok – pritok 5; na pritoku vodotoka Hudi potok;
– regulacija 7-6d Hudi potok – pritok 6; na pritoku vodotoka Hudi potok;
– regulacija 7-6e Hudi potok – pritok 7; na pritoku vodotoka Hudi potok;
– regulacija 7-7 Hudi potok – pritok 2; na pritoku vodotoka Hudi potok;
– regulacija 7-8a Hudi potok – pritok 3; na pritoku vodotoka Hudi potok;
– regulacija 7-8b Hudi potok – pritok 4; na pritoku vodotoka Hudi potok;
– regulacija 7-9 Podgora; na vodotoku na priključku Podgora;
– regulacija 7-9a Podgora – pritok 1; na hudourniškem pritoku vodotoka Podgora;
– regulacija 7-9b Podgora – pritok 2; na hudourniškem pritoku vodotoka Podgora;
– regulacija 7-11 del nasipa na desnem bregu Savinje;
– regulacija 7-12 na vodotoku Letuška struga (desni breg Savinje).
(1) Odstranijo se naslednji objekti:
– objekta O 1-0, O 1-1, stanovanjsko-poslovni objekt in pomožni objekt, Partizanska cesta 52, Velenje, na parcelah št. 1491/8, 1509/1, 1509/2, 1511, 1512/3, 3561/4, 3561/5 in 1507, 1508/2, vse k. o. Velenje;
– objekta O 2-0, O 2-1, stanovanjski in pomožni objekt, Pokopališka cesta 1, Velenje, na parceli št. 1512/7, k. o. Velenje;
– objekti O 3-0, O 3-1 in O 3-2, stanovanjski objekt in pomožna objekta, Pokopališka cesta 2, Velenje, na parceli št. 1512/6, k. o. Velenje;
– objekta O 4-0 in O 4-1, stanovanjski in pomožni objekt, Pokopališka cesta 3, Velenje, na parceli št. 1490, 1491/8, k. o. Velenje;
– objekti O 5-0, O 5-1, O 5-2 in O 5-3, stanovanjski objekt in pomožni objekti, Pokopališka cesta 4, Velenje, na parcelah št. 1491/3, 1491/8, 1493/4, k. o. Velenje;
– objekti O 6-0, O 6-1 in O 6-2, stanovanjski objekt in pomožna objekta, Podgorje 34, Velenje, na parceli št. 67/1, 67/2, k. o. Podkraj;
– objekta O 7-0 in O 7-1, stanovanjski in pomožni objekt, Podgorje 33, Velenje, na parceli št. 67/1, k. o. Podkraj;
– objekti O 8-0, O 8-1, O 8-2 in O 8-3, stanovanjski, gospodarski objekt in pomožna objekta, Podgorje 28A, Velenje, na parcelah št. 68, 72, 67/6, k. o. Podkraj;
– objekta O 9-0, O 9-1, O 9-2 in O 9-3, stanovanjski in pomožni objekti, Podgorje 30A, Velenje, na parcelah št. 114/3, 114/1 in 115/3, k. o. Podkraj;
– objekt O 10-0, stanovanjski objekt, Podgorje 29, Velenje, na parceli št. 137/5, k. o. Podkraj;
– objekti O 11-0, O 11-1 in O 11-2, pomožni objekti na parcelah št. 137/5, 137/7, k. o. Podkraj;
– objekt O 12-0, stanovanjski objekt, Podkraj pri Velenju 62A, Velenje, na parceli št. 440/7, k. o. Podkraj;
– objekta O 13-0 in O 13-1, stanovanjski in pomožni objekt, Podkraj pri Velenju 69D, Velenje, na parceli št. 440/21, k. o. Podkraj;
– objekta O 14-0 in O 14-1, stanovanjski objekt in pomožni objekt, Podkraj pri Velenju 69A, Velenje, na parcelah št. 440/6 in 440/13, 440/16, k. o. Podkraj;
– objekta O 15-0 in O 15-1, stanovanjski objekt in pomožni objekt, Podkraj pri Velenju 62C, Velenje, na parcelah št. 440/8, 440/15 in 440/18, k. o. Podkraj;
– objekti O 16-0, O 16-1, O 16-2 in O 16-3, stanovanjski in pomožni objekti, Podkraj pri Velenju 69C, Velenje, na parcelah št. 442/2 in 446/1, k. o. Podkraj;
– objekti O 17-0, O 17-1 in O 17-2, stanovanjski objekt in pomožna objekta, Podkraj pri Velenju 62B, Velenje, na parcelah št. 440/3, 444/1, 444/3, 444/4 in 445/2, k. o. Podkraj;
– objekt O 18-0, stanovanjski objekt, Podkraj pri Velenju 62, na parceli št. 444/3, k. o. Podkraj;
– objekta O 19-0 in O 19-1, stanovanjski objekt in pomožni objekt, Podkraj pri Velenju 62D, Velenje, na parcelah št. 445/1 in 445/2, k. o. Podkraj;
– objekti O 20-0, O 20-1, O 20-2, O 20-3, O 20-4, O 20-5 in O 20-6, stanovanjski objekt, gospodarska objekta in pomožni objekti, Podgora 51, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 3/2, 4/2, 4/3,4/4 in 951/6, vse k. o. Rečica ob Paki;
– objekt O 21-0, stanovanjski objekt, Podgora 35, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 60, 136, 137/2, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 22-0, O 22-1 in O 22-2, stanovanjski objekt in pomožna objekta, Podgora 31E, Šmartno ob Paki, na parceli št. 239/2, k. o. Rečica ob Paki;
– objekta O 23-0 in O 23-1, stanovanjski objekt in pomožni objekt, Podgora 35, Šmartno ob Paki, na parceli št. 236/13, 241/3, k. o. Rečica ob Paki;
– objekt O 24-0, stanovanjski objekt, Podgora 31C, Šmartno ob Paki, na parceli št. 236/19, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 25-0, O 25-1, O 25-2 in O 25-3, stanovanjski objekt, gospodarska objekta in pomožni objekt, Podgora 27, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 246/1, 246/2, 247/1, 247/3, in 952/2, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 26-0, O 26-1, O 26-2 in O 26-3, stanovanjski objekt in pomožni objekti, Podgora 25, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 1/1, 254/2, 254/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekt O 27-0, stanovanjski objekt, Podgora 24, Šmartno ob Paki, na parceli št. 279/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekt O 28-1, lovska opazovalnica, na parceli št. 292/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekt O 29-1, pomožni objekt, na parceli št. 323/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 30-0, O 30-1, O 30-2, O 30-3 in O 30-4, stanovanjski objekt, gospodarska in pomožna objekta, Podgora 21, Šmartno ob Paki, na parceli št. 349, 351/1, 953/2, 348/5, 348/8, 348/10 in 349, k. o. Rečica ob Paki;
– objekta O 31-0 in O 31-1, stanovanjski in pomožni objekt, Podgora 20, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 351/2, 351/4 in 352, k. o. Rečica ob Paki;
– objekta O 32-0 in O 32-1, stanovanjski in gospodarski objekt, Podgora 19, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 351/3, 361/14, 361/13 in 362/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 33-0, O 33-1 in O33-2, stanovanjski, gospodarski in pomožni objekti, na parcelah št. 361/13, 362/1 in 953/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekta O 34-0 in O 34-1, stanovanjski in pomožni objekt, Podgora 18, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 361/13 in 362/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 35-0, O 35-1 in O 35-2, stanovanjski objekt in pomožna objekta, Podgora 17, Šmartno ob Paki, na parceli št. 448/2, 449/1 in 449/4, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 36-0, O 36-1, O 36-2, O 36-3, O 36-4, O 36-5 in O 36-6, stanovanjski objekt, gospodarski objekt in pomožni objekti, Podgora 8, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 412/6, 960/2, 412/2, 555/28, 555/29, 555/41, 555/4, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 37-0 in O 37-1, stanovanjski in pomožni objekt, Podgora 7, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 442/1, 442/2, 371/3 in 952/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 38-0, O 38-1 in O 38-2, stanovanjski, gospodarski in pomožni objekt, Podgora 6, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 371/1 in 953/3, k. o. Rečica ob Paki;
– objekta O 39-0 in O 39-1, pomožna objekta na parceli št. 371/1, k. o. Podvin;
– objekti O 40-0, O 40-1 in O 40-2, stanovanjski objekt in pomožna objekta, Podgora 5, Šmartno ob Paki, na parceli št. 379/3, k. o. Rečica ob Paki;
– objekta O 41-0 in O 41-1, pomožna objekta na parceli št. 379/4, k. o. Rečica ob Paki;
– objekta O 42-0 in O 42-1, stanovanjski in pomožni objekt, Podgora 5A, Šmartno ob Paki, na parceli št. 381/2, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 43-0, O 43-1 in O 43-2, pomožni objekti, na parcelah št. 379/1, 374/3 in 385/1, k. o. Rečica ob Paki;
– objekti O 44-0, O 44-1 in O 44-2, stanovanjski objekt in pomožna objekta, Podgora 4A, Šmartno ob Paki, na parcelah št. 396/2 in 397/3, k. o. Rečica ob Paki;
– objekt O 45-0, stanovanjski objekt, Polzela 30A, Polzela, na parceli št. 415/2, k. o. Podvin;
– objekt O 46-1, gospodarski objekt, Polzela, na parceli št. 275, k. o. Podvin;
– objekt O 47-0, stanovanjski objekt, Podvin pri polzeli 24, Polzela, na parcelah št.: *65, 336/3, 336/4, k. o. Podvin.
(pogoji za arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovanje)
(1) Konstrukcijski elementi nadvozov v ravninskem delu so vitkejši in prosojni, v gričevnatem svetu pa bolj zaprti z intenzivno zasajenimi brežinami.
(2) Oporni zidovi in škarpe se izvajajo pri nestabilni zemljini, ko niso mogoča drugačna zavarovanja brežin. Oblikujejo se usklajeno s krajino, v katero so umeščeni. Nižji in krajši oporni oziroma podporni zidovi in manjše škarpe se izvedejo kot kamniti zidovi, zložbe in žične kašte.
(3) Višji podporni objekti se oblikujejo kompaktno kot sidrani slopi ali betonske stene z vmesnimi bermami in v eni potezi. Strukturirajo se ali pa obložijo s kamnito oblogo iz avtohtonih materialov. Na območju pod traso državne ceste se izdatno obsadijo z gostim robom vegetacije, nad traso se ob vznožju ali po brežini pred zidom zasadijo plezalke in grmičevje. Tam, kjer ostanejo podporni objekti vidni s poselitvenih območij, se dodatno oblikujejo v teksturi materiala in ozelenijo. Zaradi varstva zemljišč se ponekod zemeljske brežine izvedejo bolj strmo z armirano zemljino z vidno stranjo iz vnaprej izdelanih betonskih panelov.
(4) Portali predorov se izvedejo tako, da zadostna debelina zemljine omogoča oblikovanje reliefa in ozelenitev.
(5) Protihrupne ograje in nasipi se oblikujejo v skladu s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora, usklajeno z drugimi elementi obcestnega prostora ter ustrezno zasaditvijo za zakrivanje pogledov iz okoliških objektov tako, da se čim bolj vključujejo v okolje. Varovalne in protihrupne ograje se oblikujejo tako, da ne poudarjajo cestnega telesa pri pogledih iz okolice.
(6) Protihrupne ograje so lesene ali kombinirane z lesom. Na območju priključka Velenje jug in Šentrupert so protihrupne ograje kovinske in prosojne. Pri večjih višinah se material kombinira s prosojnimi okni ali z materialom v različni teksturi oziroma drugačnem vzorcu. Barve ograj so nevpadljive, naravne, prosojne ograje imajo znak, ki opozarja ptice na nevarnost. Ograje so mestoma obsajene z grmovnicami ali ozelenjene s plezalkami.
(7) Protihrupni nasipi so na zunanjih straneh, kjer to prostor dovoljuje, položno speljani v obstoječi teren, zatravljeni ali obsajeni usklajeno z vzorcem vegetacije v prostoru.
(8) Varnostne odbojne ograje so kovinske. Izjemoma so dopustne betonske ograje v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov.
(9) Vsa cestna oprema se oblikuje z enotnimi elementi.
(10) Stavba bencinskega servisa na spremljajočem objektu Podgora je zasnovana kot pritlična s pravokotno tlorisno obliko in ravno streho. Pretakalna ploščad se prekrije z nadstrešnico. Pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva značilnosti stavbnih elementov, pri oblikovanju zunanje ureditve pa krajinskih prvin, značilnih v tem delu kulturne krajine. Hkrati se upoštevajo sodobni pristopi v arhitekturnem oblikovanju.
(11) Parkirna mesta se uredijo v več nizih, ločeno za osebna vozila, osebna vozila s turističnimi prikolicami, avtobuse in tovorna vozila. Površine za rekreacijo in počitek se uredijo ob platoju spremljajočega objekta. Opremijo se z urbano opremo in igrali ter zasadi. Pri načrtovanju in gradnji se uporabijo tradicionalni gradbeni materiali in vzorci ter avtohtona vegetacija ob upoštevanju sodobnih načel oblikovanja. Na ločilnih pasovih med parkirnimi nizi se v čim večjem obsegu zasadi drevje. Pas med spremljajočim objektom Podgora in državno cesto se gosto zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo. Z zasaditvijo in drugimi elementi se zagotovijo čim boljše mikroklimatske razmere.
(12) Arhitekturne in krajinsko-arhitekturne rešitve za prostorske ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, se določijo v arhitekturnem in krajinsko-arhitekturnem načrtu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(pogoji za oblikovanje obcestnega prostora in zasaditev)
(1) Oblikovanje reliefa upošteva in se prilagodi reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme biti ostrih robov in prehodov v teren.
(2) Z oblikovanjem reliefa se zakrivajo tudi vedutno poudarjeni posegi ob trasi, kot so podporni objekti. Zakrivajo se z oblikovanjem nadvišanega nasipa ob zunanjem robu cestišča državne ceste med km 5.70 in km 6.60. Izvede se 1,5 m visok zemeljski nasip kot nadvišanje cestnega nasipa, ki traso delno zakrije pri pogledih iz doline. Brežine nasipa se po potrebi biotehnično utrdijo, notranja stran se samo zatravi, zunanja dodatno obsadi z grmovno-drevesno vegetacijo. Poleg vidne bariere je nasip tudi zaščita proti širjenju hrupa.
(3) Krajinska ureditev mora povzemati vzorec vegetacijskih prvin, zasaditev se smiselno navezuje na naravno zaledje. Ohranjajo se kakovostni pogledi s trase državne ceste in okoliške krajine na objekte kulturne dediščine, odprti prostor, Goro Oljko, Savinjske Alpe, Zasavsko hribovje, obvodne koridorje in robove strnjene poselitve. Območja priključkov se arhitekturno in krajinsko oblikujejo. Območja v pentljah priključkov se zasadijo tako, da se zmanjša vidnost posega.
(4) Opuščeni odseki lokalnih cest, poljskih in gozdnih poti, priključkov ter površine po rušenju objektov se sanirajo z reliefnim preoblikovanjem glede na značilnosti naravnega terena, s poravnavo zemljišča in zasaditvijo drevja, grmovnic in setvijo travno-zeliščne mešanice.
(5) Brežine reguliranih potokov, manjših strug in kanalov se z oblikovanjem reliefa na krajših odsekih položno razširijo, brežina se oblikuje s spremenljivim naklonom tako, da se vzpostavi sonaravna oblika struge in olajša dostop živalim, predvsem dvoživkam. Brežine se po potrebi utrdijo z vrbovimi in jelševimi popleti, po zaključenih gradbenih delih humusirajo in zatravijo. Zgornje dele brežin se zasadi s skupinami drevesne in grmovne vegetacije, ki se navezuje na obstoječo in ohranjeno vegetacijo. V kolikor je mogoče, se lahko z domorodno drevesno in grmovno vegetacijo zasadijo tudi brežine do stalno omočenega nivoja struge vodotokov.
(6) Oblike zadrževalnih bazenov se prilagodijo izvedbi v slogu bajerjev in mrtvih rokavov z zemeljskimi brežinami tako, da je poseg oblikovan usklajeno z okoljem.
(7) Na mestih, kjer državna cesta prečka gozd, se posegi načrtujejo čim bolj gospodarno, tako da je posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin čim manjši. Novonastali gozdni robovi se oblikujejo s primerno vrstno in višinsko strukturo gozdne vegetacije.
(8) Vzorci zasaditve se prilagajajo značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki. Upošteva se oblikovanje za optično vodenje in izboljšanje kakovosti obcestnega prostora, zakrivanje pred nezaželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj. Na ravninskih območjih se ohranja preglednost prostora, zasaditev je predvsem na stikih poselitve z obcestnim prostorom.
(9) Drevesa se ne sadijo v koridorjih visokonapetostnih daljnovodov.
(10) Pri zasaditvah se upoštevata potek cevovodov in kablovodov gospodarske javne infrastrukture ter polje preglednosti cest in cestnih priključkov.
(drugi dopustni posegi in dopustne dejavnosti)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta, razen na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave in na vodnih zemljiščih, je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter opravljati dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta je dopustno:
– nad predorskimi cevmi in pokritim vkopom izvajati posege in opravljati dejavnosti na način, da ne vplivajo na predorsko cev oziroma na konstrukcijo pokritega vkopa. Za vse posege je treba pridobiti predhodno soglasje upravljavca ceste v skladu z zakonom o javnih cestah;
– pod viadukti opravljati kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter urejati vodotoke.
(3) Na zemljiščih 277/7, 277/8, 277/9, k. o. (982) Podvin, veljajo naslednji prostorsko-izvedbeni pogoji:
a) dopustne gradnje so: dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje objekta, gradnja enostavnega in nezahtevnega objekta za lastne potrebe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
b) dopustne namembnosti objektov so: poslovna, obrtna, trgovska, servisna;
c) faktor zazidanosti zemljišča za gradnjo je največ 30 %, višina stavb ne sme presegati višinskih gabaritov okoliških stavb. Odmik stavbe od meje sosednjih parcel je najmanj 4,00 m, odmik enostavnega ali nezahtevnega objekta od meje sosednjih parcel, razen ograje, je najmanj 1,50 m. Odmik je lahko manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel;
d) barva fasade ne sme biti vpadljiva; določi se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kritina mora biti v temnih tonih (črna, rjava, temno siva, opečna) ali v barvah naravnih materialov. Kritine svetlih tonov ali drugih barv niso dopustne. Streha je simetrična dvokapnica naklona od 35 do 45 stopinj, kolenčni zid v izkoriščenem podstrešju je lahko visok največ 1,2 m. Smer glavnega slemena mora potekati vzporedno s plastnicami terena in mora biti usklajena z obstoječo zazidavo v neposredni bližini. Objekt s spremenjeno namembnostjo mora ostati arhitektonsko usklajen z obstoječim objektom;
e) pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani ali nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, ob katerem ali na katerem se gradi.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ ALI PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve se izdelajo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka medsebojno usklajeno;
– v primeru nadomeščanja ali prestavitve obstoječe gospodarske javne infrastrukture se najprej zgradi nova, nato se izvede prevezava obstoječe in šele nato ukinitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture;
– dopustne so fazne in začasne ureditve komunalne infrastrukture, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, čez območja, pomembna za ohranjanje narave, križanja gospodarske javne infrastrukture pa se izvedejo tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine;
– pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
(2) Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafični načrt 2.2: Situacija s prikazom cestnega, komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja.
(vodovodno omrežje in cevovodno omrežje za namakanje)
(1) Vsi cevovodi za namakanje, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani cevovodi za namakanje se na mestih križanja državne ceste nadomestijo z novimi cevovodi za namakanje, ki se izvedejo po trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam.
(2) Na mestih križanj med km 10,80 in km 13,10 se prestavi, zamenja, zgradi ali zaščiti cevovodno omrežje za namakanje.
(3) Cevovodi, ki se na mestih križanj z načrtovanimi ureditvami ne nadomestijo z novimi cevovodi, se ustrezno zaščitijo tako, da se med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.
(4) Na območju predora Veliki Vrh se za potrebe protipožarne zaščite zgradi protipožarni vodohran Veliki Vrh prostornine 100 m3 in napajalni vodovod s pritiskom najmanj 1,5 bara, kar zadošča za napolnitev vodohrana v 24 urah.
(5) Na območju viadukta 6-07 Gora Oljka 2 se zgradi nov napajalni vodovod in nadomestni vodohran Podgora prostornine 100 m3 s priključitvijo na električno omrežje in prenosom podatkov na centralo upravljavca.
(6) V km 6,20 državne ceste se zgradi nov napajalni in oskrbovalni vodovod za vodohran Rečica s priključitvijo na električno omrežje in s prenosom podatkov na centralo upravljavca.
(7) Za spremljajoči objekt Podgora se zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo preko sekundarnega vodovoda, ki se naveže na obstoječe vodovodno omrežje.
(1) Kanali, ki prečkajo načrtovano državno cesto, navezovalno cesto in spremljajoče ureditve se na mestih križanja nadomestijo z novimi kanali ali se ustrezno zaščitijo tako, da se med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.
(2) Vsi kanali, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani kanali se na mestih križanja nadomestijo z novimi, ki se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam. Kanali se izvedejo neprepustno za vodo.
(3) Na mestih navezav prestavljenih kanalov na obstoječe kanalizacijsko omrežje se globina jaškov prilagodi novim niveletam kanalov.
(4) Prestavitev gravitacijskih kanalov se izvede tako, da se ne poslabšajo obstoječe hidravlične razmere v kanalih.
(5) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz spremljajočega objekta Podgora se zgradi kanalizacija s črpališčem in navezavo na obstoječo čistilno napravo Šmartno ob Paki.
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Na območju državne ceste in spremljajočega objekta Podgora se zgradi meteorna kanalizacija za kontrolirano odvodnjavanje v zaprtem sistemu s čiščenjem vode pred izpustom v okolje. Voda iz cestišča se zbira ob nižje ležečem robniku in se odvaja v cestne požiralnike – peskolove ter po meteornih kanalih do zadrževalnih bazenov, kjer se zadrži in kontrolirano izpušča v odvodnik preko lovilca olj. Vsi objekti za odvodnjavanje se zgradijo vodotesno ter se redno vzdržujejo in čistijo. Čistilni objekti se dimenzionirajo na količino padavinskih vod kritičnega naliva.
(2) Zgradijo se čistilni objekti z lovilci olj z odvodnjavanjem v površinske odvodnike in zemeljski zadrževalni bazen ob priključku Šentrupert:
– čistilni objekt LO-10;
– čistilni objekt LO-11;
– čistilni objekt LO-12;
– čistilni objekt LO-13;
– čistilni objekt LO-14;
– čistilni objekt LO-15;
– čistilni objekt LO-16;
– čistilni objekt LO-17;
– čistilni objekt LO-18;
– čistilni objekt LO-19;
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-20 priključka Šentrupert.
(3) Odsek državne ceste od km 13,45 do navezave na avtocesto A1 Šentilj–Koper se odvodnjava v obstoječi obcestni jarek avtoceste, ki je preko dograjenega obstoječega lovilca olj z oznako LO 1-obst. speljan v Savinjo.
(4) Zaradi poseganja v drenažni sistem avtoceste A1 Šentilj–Koper se drenaže na območju med priključkom državne ceste in iztokom v Savinjo na podlagi novih podatkov o podtalnici ponovno dimenzionirajo. Zaradi tega se pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja vgradi piezometre.
(5) Navezovalna cesta Podgora se odvodnjava disperzno preko zemeljskih jarkov v površinske odvodnike.
(6) Za zbiranje in čiščenje močno onesnaženih vod iz predorov in pokritega vkopa ob pranju cestišča in obloge predora in pokritega vkopa se zgradijo bazeni pralnih vod:
– bazen z oznako BVP-5;
– bazen z oznako BVP-6;
– bazen z oznako BVP-7.
(7) Voda, ki se zbere v bazenih, se odvede v čistilno napravo.
(8) Iztočni objekti iz kanalizacije in drugi komunalni objekti se načrtujejo tako, da ne segajo v pretočni profil vodotoka in so oblikovani v naklonu brežine vodotoka, po potrebi z vgrajeno povratno zaklopko in protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpusta. Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine.
(9) V nadaljnjih fazah načrtovanja se natančno izračunajo vodne količine izpustov iz meteorne kanalizacije in preveri vpliv dodatnih in časovno drugače razporejenih odtokov s površin predvidene ceste v površinske vodotoke.
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)
(1) Trasa državne ceste, navezovalne ceste in druge ureditve iz te uredbe križajo obstoječe visokonapetostne 110, 220 in 400 kV prenosne elektroenergetske vode, srednje napetostne 20 kV vode in nizkonapetostne vode, ki se preuredijo tako, da se na mestih križanj zagotovijo zadostni odmiki od ceste in ostale gospodarske javne infrastrukture, varnostna višina elektroenergetskega voda nad cesto in ustrezen odmik stebrov elektroenergetskega voda od ceste. Ob preureditvah obstoječih elektroenergetskih vodov se odstranijo vsi elementi, ki ne služijo več svojemu namenu, zemljišče pa se po potrebi renaturira.
(2) Zaradi križanja državne ceste z daljnovodom DV 110 Šoštanj–Podlog 2 v km 0,90 državne ceste in z daljnovodom DV 110 Podlog–Mozirje v km 9,87 državne ceste se odstranita obstoječa stebra daljnovodov in zgradita nova stebra na predpisani oddaljenosti od državne ceste v skladu s predpisi s področja elektroenergetike in pogoji upravljavca.
(3) Za potrebe obratovanja objektov ob državni cesti se zgradijo štiri nove transformatorske postaje:
– transformatorska postaja TP/1 za oskrbo predorov v km 2,20 državne ceste;
– transformatorska postaja TP/2 za oskrbo predorov v km 3,75 državne ceste;
– transformatorska postaja TP/3 za oskrbo spremljajočega objekta Podgora na območju spremljajočega objekta in za potrebe napajanja javne razsvetljave;
– transformatorska postaja TP/4 za oskrbo pokritega vkopa Zagoričnik.
(4) Na posameznih območjih se izvede javna razsvetljava. Svetilke se usmerijo neposredno na površino, svetila so zasenčena s čim manjšo emisijo UV-svetlobe:
– javna razsvetljava JR 1 in JR 2 v predorih Podkraj, Andraž in Veliki Vrh, desna in leva predorska cev, z nizkonapetostnim dovodom iz TP/1 in TP/2;
– javna razsvetljava JR 3 na območju priključka Podgora z nizkonapetostnim dovodom iz distribucijskega omrežja in TP/3;
– javna razsvetljava JR 4 na območju spremljajočega objekta Podgora z nizkonapetostnim dovodom iz TP/3;
– javna razsvetljava JR 6 na območju priključka Parižlje z nizkonapetostnim dovodom iz distribucijskega omrežja iz TP Parižlje Ačko;
– javna razsvetljava JR 7 v pokritem vkopu Zagoričnik z nizkonapetostnim dovodom iz TP/4;
– javna razsvetljava JR 8 in JR 9 na območju priključevanja državne ceste na AC A1 Šentilj–Koper z nizkonapetostnim dovodom iz distribucijskega omrežja iz TP Parižlje Ačko;
– javna razsvetljava JR 10 krožnega križišča z regionalno cesto R2 426 in javna razsvetljava JR 11 krožnega križišča z lokalno cesto JP 908991 na navezovalni cesti Podgora–Letuš z nizkonapetostnim dovodom iz distribucijskega omrežja in iz TP Rečica ob Paki Steblovnik;
– JR 17 na območju priključka Velenje jug z nizkonapetostnim dovodom iz distribucijskega omrežja in iz TP Podkraj Pesje.
(1) Na mestih križanj državne ceste in drugih ureditev z obstoječimi prenosnimi in distribucijskimi plinovodi, kjer njihova odstranitev ni potrebna, se zagotovi ustrezna zaščita plinovoda tako, da se ta med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškoduje.
(2) Pri križanjih s plinovodi, kjer je njihova odstranitev potrebna, se odstranjeni vodi nadomestijo z novimi. Ti se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, ki se prilagodijo načrtovanim ureditvam.
(3) Na obravnavanem območju se prestavi, zamenja, zgradi ali zaščiti naslednje plinovodno omrežje:
– plinovod M2, ukinitev in gradnja plinovodne cevi na globino najmanj 1,5 m pod nivo državne ceste in ustrezno zaščita plinovodne cevi;
– plinovod M2/1 ukinitev in gradnja plinovodne cevi na globino najmanj 1,5 m pod nivo državne ceste z ustrezno zaščito plinovodne cevi;
– plinovod R25D na mestu križanj z navezovalno cesto Podgora, z deviacijo 1-18 v km 1,24 in km 1,26, z deviacijo 1-120 v km 2,50 in z deviacijo 120-7 v km 3,00, dodatna zaščita plinovodne cevi proti prekomernim prometnim obremenitvam in gradbenim posegom v neposredni bližini plinovodne cevi.
Ogrevanje objektov spremljajočega objekta Podgora se uredi z utekočinjenim naftnim plinom. Na platoju spremljajočega objekta se postavi en rezervoar za utekočinjeni naftni plin na mesto, ki ni vidno izpostavljeno. Dovoljena je tudi uporaba drugih vrst čiste energije.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Kabli telekomunikacijskega in krajevnega kabelskega sistema, ki prečkajo načrtovana cestišča in jih na mestih križanja ne nadomestijo z novimi kabli, se ustrezno zaščitijo tako, da jih med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.
(2) Vsi kabli telekomunikacijskega in krajevnega kabelskega sistema, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani kabli se na mestih križanja nadomestijo z novimi in prilagodijo načrtovanim ureditvam.
(3) Ob trasi državne ceste se zgradi telekomunikacijski vod v cevni kanalizaciji za klic v sili. Sistem klic v sili se prilagodi sistemu odseka državne ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug in sistemu avtoceste A1 Šentilj–Koper.
(4) Ob trasi državne ceste je dovoljena gradnja drugih objektov in naprav žičnega in brezžičnega elektronsko komunikacijskega omrežja, če to ni v nasprotju z drugimi določili te uredbe.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi od št. 3.1 do št. 3.8), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če se s tem bistveno ne spremenijo predvidene ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje (razlika med katastrsko odmero in topografskim načrtom).
(3) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga prostorskega akta. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
(3) Investitor zagotovi tudi ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ugotovljenih pri predhodnih arheoloških raziskavah, za natančnejšo določitev ukrepov varstva.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
(5) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo možno površino, ki še omogoča izgradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve prilagodijo tako, da dediščina ni ogrožena.
(6) Projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine so:
– na odseku državne ceste, ki poteka preko vplivnega območja naselbinske dediščine Rečica ob Paki–Vas (EŠD 14255), se zaradi ohranjanja primarno oblikovanega prostora obcestni prostor državne ceste oblikuje tako, da se ohrani veduta naselja, gozdne robove v vidnih stikih z dediščino, značilne silhuete, vedute in poglede, razgledišča in druge krajinske strukture;
– KD Podvin pri Polzeli–Kapelica pri domačiji Podvin pri Polzeli 30 (EŠD 27590) se skladno s predhodno izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji prestavi na novo lokacijo, na parcelo št. 395, k. o. Podvin;
– v Podvinu pri Polzeli se državna cesta približa Zadružni sušilnici za hmelj (EŠD 27067). Za zmanjšanje vpliva je predvidena zaščita vkopne brežine državne ceste s kamnito zložbo, na njej pa se postavi leseno protihrupno ograjo, izvedeno v skladu s predhodno izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji. Ograja se z zunanje strani zasadi s popenjavkami, na notranji strani pa z grmovnicami. Med gradnjo se izvajajo ustrezni ukrepi za zaščito pred vibracijami in prašenjem;
– priključek Parižlje se izvede tako, da se kapelica Parižlje–Kranjčeva kapelica (EŠD 27846) ob deviaciji z oznako 1-17 regionalne ceste R1-225 Šentrupert–Letuš ohrani in situ. Med gradnjo se izvedejo ustrezni ukrepi za zaščito pred vibracijami in prašenjem, po končani gradnji pa se prostor ob kapelici ustrezno krajinsko uredi.
(7) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da ta lahko zagotovi nadzor nad posegi v kulturno dediščino. Pri prestavitvi kapelic sodeluje predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ureditev obcestnega prostora spremlja krajinski arhitekt v času izvedbe načrta krajinske arhitekture.
(1) Zaradi zagotavljanja ohranjanja narave se v času gradnje zagotavlja čim manjše poseganje v okolje. Za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanje potencialnih emisij se uporablja brezhibna mehanizacija, prevozi gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala potekajo po obstoječi infrastrukturi in trasi načrtovane državne ceste, izvajajo pa se tudi drugi ustrezni ukrepi.
(2) Trasa državne ceste se dotika naslednjih območjih z naravovarstvenim statusom:
– območje Natura 2000 POO Savinja Grušovlje–Petrovče,
– NV Savinja s pritoki,
– ekološko pomembno območje Savinja–Letuš.
(3) Na območjih z naravovarstvenim statusom ni dovoljeno odlaganje odpadkov, odlaganje in skladiščenje gradbenega materiala ter parkiranje gradbene mehanizacije.
(4) Pod viaduktom z oznako 6-08 Parižlje se vegetacija v času gradnje čim bolj ohrani. Po končanju del se območje pod viaduktom in brežine vodotoka čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo in prepreči razrast invazivnih rastlinskih vrst.
(5) Za zmanjšanje vpliva na pričakovane podzemne geomorfološke naravne vrednote naj se ob nepredvidenem odprtju podzemne geomorfološke naravne vrednote obvesti pristojne inštitucije, ki na podlagi ogleda jame dajo navodila za ustrezno zavarovanje in sanacijo podzemnega habitata.
(6) Območje državne ceste je zavarovano z ograjo za preprečitev dostopa divjadi na cestišče višine 2,00 m. Višina ograje mora biti prilagojena terenu. Na mestih prehodov prostoživečih živali preko državne ceste se ob cestah namestijo opozorilni znaki, ki opozarjajo voznike na možnost naleta divjadi. Prehajanje prostoživečih živali preko ceste je omogočeno pod vsemi viadukti, skozi podvoze, nad predori, posebej pa še na lokacijah:
– skozi podvoz Lokovica pri pokopališču v Velenju št. 3-02;
– skozi podhod za divjad z oznako 3-115 v km 6.7+0.00;
– pod viadukti Podkraj z oznako 6-02, Andraž z oznako 6-03, Hudi potok 1 z oznako 6-04, Hudi potok 2 z oznako 6-05, Gora Oljka 1 z oznako 6-06, Gora Oljka 2 z oznako 6-07 in Parižlje čez Savinjo z oznako 6-08;
– preko predorov Podkraj z oznako 8-01, Andraž z oznako 8-02 in Veliki Vrh z oznako 8-03;
– preko pokritega vkopa Zagoričnik z oznako 8-108;
– preko nadvoza Topovlje na Braslovškem polju z oznako 4-107.
(7) Gradbena dela, ki povzročajo veliko obremenitev okolja s hrupom, se na odsekih, kjer trasa poteka v naravnem okolju, ne izvajajo v času intenzivnega gnezdenja ptic.
(8) Posegi v vodotoke so prostorsko omejeni z minimalnim vnosom snovi v vodo in načrtovani tako, da se ohrani čim večji delež obrežnega rastja. V času gradbenih del se humusna plast iz brežin odstrani tako, da se ne sipa v vodo. Izvajajo se ustrezni zaščitni ukrepi tako, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Gradbena dela se načrtujejo in izvajajo tako, da se cementne, apnene in druge odplake ne izcejajo v vodo.
(9) Ureditve na Hudem potoku, Paki in Savinji se izvedejo razgibano in sonaravno s skrivališči za ribe in rake v bregu z motilnimi kamni v strugi. Po potrebi se uredijo jezbice za razbijanje toka. Dno struge se ohranja v naravnem stanju, brežine pa zasadijo z vegetacijo. V izogib eroziji so lahko na posameznih krajših odsekih brežine utrjene s kamnom v betonu na način in v obliki, ki je v čim večji meri podobna naravnim nereguliranim brežinam. Talni pragovi in jezovi se uredijo tako, da je zagotovljena nemotena migracija rib tudi pri nizkih pretokih. Gradbena dela, ki vplivajo na kakovost vode v vodotokih, se izvajajo izven varstvene dobe ribjih vrst. Pred poseganjem se je treba dogovoriti o ukrepih za zaščito ribolovnega območja s krajevno pristojnim izvajalcem ribiškega upravljanja.
(10) Omejitve iz prejšnjega odstavka veljajo:
– v Hudem potoku in pritokih ter Paki v času od 1. 10. do 30. 6. tekočega leta,
– v Savinji in Podvinski strugi v času od 15. 2. do 15. 7. tekočega leta,
– zaradi varovanja vidre je treba gradbena dela v strugi Savinje in na njenem obrežju izvajati samo v dnevnem času skozi vse leto.
(1) Med gradnjo se zagotovi, da so zgornji humusni horizonti tal odgrnjeni in odloženi tako, da se prepreči pretirano zbijanje in s tem degradacija tal. Globino odstranjenega dela tal mora glede na skupno globino in zgradbo tal določiti strokovnjak za tla – pedolog. Pri tem je treba ločiti vrhnji del tal (ornica), ki se odgrne najprej, in horizonte pod vrhnjim delom (ornico), ki se odgrnejo zatem.
(2) Rodovitni del tal je namenjen izključno rekultivaciji in izboljšanju kmetijskih zemljišč in vzpostavljanju novih kmetijskih površin na območju posega. Lokacije in načine rekultivacije ter izboljšave kmetijskih zemljišč določi strokovnjak za tla. Nekontrolirani odvoz ornice izven območja posega in za druge namene ni dovoljen. Za humusiranje brežin se morajo uporabiti manj kakovostna tla iz preostalega dela trase.
(3) V času gradnje se dela omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da jih ne poškoduje. Izvajajo se vsi potrebni ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih snovi na kmetijska zemljišča.
(4) Zagotovi se nemoten dostop do kmetijskih zemljišč med gradnjo in po njej, kmetijam pa normalna razvoj in delo.
(5) Kmetijska zemljišča, na katera se posega le med gradnjo, se po končani gradnji vrnejo v prvotno stanje ali, če to ni mogoče, se lastnikom plača nadomestilo, v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.
(6) Območja namakalnih sistemov se uredijo v skladu z 22. členom te uredbe.
(7) Za ohranjanje funkcionalnosti kmetijskih zemljišč je treba pred zaključkom gradnje začeti komasacijske postopke in jih po končani gradnji v soglasju z lastniki kmetijskih zemljišč zaključiti v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(8) Za močno prizadeta kmetijska gospodarstva in za kmetijska gospodarstva z omilitveni ukrepi, določena v skladu s kriteriji v okoljskem poročilu, ki je sestavni del tega državnega prostorskega načrta, mora investitor gradnje državne ceste, v sodelovanju z nosilcem kmetijskega gospodarstva in kmetijsko svetovalno službo, zagotoviti izdelavo individualnih sanacijskih načrtov. Le-ti morajo biti izdelani pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
(1) Med gradnjo se čim manj posega na gozdna zemljišča, zagotovi se dostop do gozdnih zemljišč, med obratovanjem se omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kakor pred posegi. Po končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo in zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, ki ustreza lokalnim gozdnim združbam. Potrebno je redno vzdrževanje.
(2) Gozdni robovi se sanirajo z odmikom globine gozdnega roba do višine sestojev, in sicer s 30-metrskim odmikom ob državne ceste in 15-metrskim odmikom ob drugih cestah. Širina pasu sanacije se prilagodi reliefu. Uporabi se primerna vertikalna in vrstna struktura avtohtone pionirske in klimaksne vrste vegetacije in oblikuje zaprti gozdni rob.
(3) Sečnja se izvaja izven vegetacijske sezone. Poseka mora biti oblikovano tako, da ima v vzdolžni smeri razgibane, v prečnem prerezu pa stopničasto dvignjene gozdne robove. Za območja obsežnejših gozdnih sestojev se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo podrobnejši načrti sanacije, na njihovi podlagi pa se izvedejo dela za postopno stabilizacijo gozdnega roba. Načrt krajinske arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vključevati tudi načrt sanacije gozdnega roba. Posek gozda, še posebej pa poseganje v varovalni gozd in gozd s poudarjeno prvo funkcijo, naj poteka pod nadzorom predstavnika Zavoda za gozdove.
(4) Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje vegetacije zunaj območja gradnje.
(varstvo pred poplavami, naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo tako, da je zagotovljen varen umik ljudi in živali v primerih drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča. Zgradi se nadzorni in informacijski sistem za spremljanje stanja in obveščanje ob nesrečah.
(2) Poplavna varnost in poplavna ogroženost vplivnega območja se zaradi uresničevanja državnega prostorskega načrta ne smeta poslabšati oziroma povečati. Za zaščito pred poplavami in erozijo je niveleta državne ceste, navezovalne ceste in spremljajočih objektov nad koto visoke vode ob upoštevanju varnostne višine. Objekte in gradbišče je treba zavarovati pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda. V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja. V primeru fazne gradnje so posegi načrtovani tako, da ne povzročajo škodljivih vplivov na vodni režim ali stanje voda ter poplavno varnost.
(3) Poplavna in erozijska nevarnost se zmanjšujeta z ureditvami vodotokov, obstoječa poplavna in erozijska ogroženost pa tudi zaradi odstranitve objektov v skladu z določili te uredbe.
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi uresničevanja državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za interventna vozila in z gradnjo, zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito zadevnih vodovodov tako, da je zagotovljena oskrba s požarno vodo.
(2) Predori in naprave se opremijo z napravami za odkrivanje in javljanje požara ter z napravami in sredstvi za začetno gašenje požara. Za primere požara in drugih nesreč se označijo poti za evakuacijo ter zagotovijo površine za varen umik ljudi in živali. Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav se zagotovijo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(3) Na območju spremljajočega objekta Podgora se zagotovijo viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov, namesti se ustrezna oprema za začetno gašenje požara, redno se izvaja usposabljanje zaposlenih za ravnanje v primeru požara.
(4) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja mora izvajalec med gradnjo upoštevati predpise, ki se nanašajo na varstvo pred požarom, ter predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Pri nezgodah med gradnjo, prometnih nesrečah med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter se o tem takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Med gradnjo se zagotovijo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi, ki morajo biti umeščena izven vodovarstvenih območij varovanja virov pitne vode. Opremljena morajo biti z neprepustno lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi ob razlitju, razsipu ali drugih nezgodah omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. Poleg tega se skladiščni prostor zaščiti pred atmosferskimi vplivi, prepreči se tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi ali kemikalij se mora uporabljati originalna embalaža.
(3) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati potekata v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujejo. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in lokacijah za začasno skladiščenje viškov materiala, s posebno pozornostjo pri delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in lokacij za začasno skladiščenje viškov materiala s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov;
– preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, prometnih in delovnih površin, gradbišč in lokacij za začasno skladiščenje viškov materiala; ukrep zahteva ureditev začasnih gradbišč in skladiščenje sipkih materialov v oddaljenosti vsaj 100 m od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in delovnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča in sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (nasipi, vkopi);
– upoštevanje emisijskih določil v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;
– postavitev začasnih gradbiščnih ograj za omejitev povečane koncentracije delcev z gradbišč in gradbiščnih poti v primeru ugotovljenega povečanja onesnaženosti zraka z delci PM10.
(1) V času gradnje je treba izvajati vse ukrepe za preprečevanje onesnaženja tal in podzemnih voda.
(2) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi, predvsem z rodovitno prstjo na način, kot je to določeno v 32. členu te uredbe.
(3) Za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge delovne površine.
(4) Material, ki se uporablja za gradnjo nasipov, mora biti inerten.
(5) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in iz materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
(6) Tla na območju posega so večinoma zelo propustna in v območju napajanja zajetij pitne vode, zato je treba dosledno izvajati vse ukrepe, navedene v 36. členu.
(1) Za zaščito pred hrupom se izvedejo naslednje absorpcijske protihrupne ograje (APO), obojestranske absorpcijske protihrupne ograje (OAPO) in protihrupni nasipi (PN):
– obojestranska absorpcijska protihrupna ograja z oznako OAPO–01, desna stran državne ceste, kovinska ograja na viaduktu, svetlo sive barve, dolžine 295 m in višine 2,0 m;
– obojestranska absorpcijska protihrupna ograja z oznako OAPO–02, desna stran državne ceste, lesena ograja na priključni rampi, naravne barve, dolžine 307 m in višine 2,0–2,5 m;
– oblikovani zemeljski nasip z oznako PN–03, desna stran državne ceste in ob Partizanski cesti, zatravljen in mestoma zasajen, dolžine 212 m in višine 3,0 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–04, desna stran državne ceste, lesena ograja, kombinirana s prosojnimi deli ograje, naravne barve, dolžine 210 m in višine 3,5 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–05, leva stran državne ceste, lesena ograja kombinirana s prosojnimi deli ograje, naravne barve, dolžine 1.012 m in višine 3,0–3,5 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–07, desna stran povezovalne ceste, lesena ograja naravne barve, dolžine 206 m in višine 2,0 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–08, leva stran povezovalne ceste, lesena ograja naravne barve, dolžine 250 m in višine 2,0 m;
– obojestranska absorpcijska protihrupna ograja z oznako OAPO-09, leva stran državne ceste, lesena ograja naravne barve, dolžine 200 m in višine 2,0 m;
– oblikovani zemeljski nasip z oznako PN–10, desna stran državne ceste, zatravljen in zasajen, dolžine 129 m in višine 2,5 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–11, desna stran državne ceste, lesena ograja naravne barve, dolžine 190 m in višine 2,0 m;
– obojestranska absorpcijska protihrupna ograja z oznako OAPO–12, leva stran državne ceste, lesena ograja naravne barve, kombinirana s prosojnimi deli ograje, dolžine 247 m in višine 3,5 m;
– oblikovani zemeljski nasip z oznako PN–13, leva stran državne ceste, zatravljen in zasajen, dolžine 175 m in višine 3,5 m;
– obojestranska absorpcijska protihrupna ograja z oznako OAPO–14a, leva stran državne ceste, lesena ograja, v območju zavarovanega objekta kulturne dediščine – sušilnice, dolžine 76 m in višine 2,0 m;
– oblikovani zemeljski nasip z oznako PN–14b, leva stran državne ceste, zatravljen in zasajen, dolžine 58 m in višine 2,5–3,0 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–15, leva stran državne ceste, lesena ograja naravne barve, dolžine 417 m in višine 2,0 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–16, desna stran državne ceste, lesena ograja naravne barve, dolžine 589,3 m in višine 2,00 m–3,00 m;
– oblikovani zemeljski nasip z oznako PN–17, desna stran državne ceste, zatravljen in mestoma zasajen, dolžine 163 m in višine 3,0 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–18, leva stran državne ceste, lesena ograja naravne barve, dolžine 347 m in višine 2,0 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–19, desna stran avtoceste A1, kovinska ograja, pri višini nad 2,50 m kombinirana s prosojnimi deli ograje, barva enaka kot obstoječe protihrupne ograje ob avtocesti A1, dolžine 614,5 m in višine 3,00 m;
– absorpcijska protihrupna ograja z oznako APO–20, leva stran avtoceste A1, kovinska ograja, pri višini nad 2,50 m kombinirana s prosojnimi deli ograje, barva enaka kot obstoječe protihrupne ograje ob avtocesti A1, dolžine 471 m in višine 3,5-4,5 m.
(2) Ukrepi za zaščito pred hrupom so prikazani v grafičnem delu državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija.
(3) Na območju posega se dodatno rezervira prostor za naknadno postavitev protihrupnih ukrepov:
– od km 1,90 do km 2,27, desna stran državne ceste,
– od km 1,35 do km 1,45, desna stran državne ceste,
– od km 7,44 do km 7,75, desna stran državne ceste.
(4) Za zaščito pred hrupom na območju posega se uporabijo posebni materiali in oprema:
– absorpcijski materiali na portalih predora Podkraj – severovzhodni in jugozahodni portal;
– absorpcijski materiali na portalu predora Andraž – severni portal;
– absorpcijski materiali na portalu predora Veliki Vrh – južni portal;
– absorpcijski materiali na portalu pokritega vkopa Zagoričnik – severni in južni portal;
– tihe dilatacije na prehodu na premostitvenih objektih na celotni trasi državne ceste.
(5) Za zaščito s hrupom preobremenjenih stavb z varovanimi prostori se v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja preverita potreba in možnost izvedbe dodatnih protihrupnih ukrepov na stavbah v obsegu, ki se določi glede na napoved prometa za najmanj desetletno obdobje po končani gradnji, nato pa se ograje postopoma dograjujejo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom.
(6) Za obrabno plast vozišča na državni cesti, vseh priključkih, povezovalni cesti in na delu Partizanske ceste se uporabi asfalt, ki zmanjšuje emisijo hrupa na viru.
(7) Med gradnjo se uporabljajo delovne naprave in stroji, izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisijskih določil za hrup gradbenih strojev, namenjenih za delo na prostem.
(8) V času gradnje se po potrebi izvedejo začasne polne gradbiščne ograje ali pasivna protihrupna zaščita stavb z varovanimi prostori.
(9) Transport materiala med gradnjo mora, kolikor je le mogoče, potekati po gradbišču državne ceste. Dovoz gradbenega in viškov izkopnega materiala do gradbišča naj večinoma poteka po državnem cestnem omrežju, uporaba lokalnih cest, ki potekajo v neposredni bližini strnjene stanovanjske pozidave, za potrebe gradnje ni dovoljena.
(10) Gradbena dela na odprtih površinah lahko na splošno potekajo le v dnevnem času med 6. in 18. uro, gradnja predorov je dovoljena v vsakem času dneva, pri čemer se lahko ponoči uporabljajo le gradbiščni platoji pred portali predorov. Intenzivna gradbena dela v bližini stavb z varovanimi prostori s povečanimi impulznimi značilnostmi hrupa lahko potekajo le podnevi med 8. in 16. uro.
(11) Transport gradbiščnega materiala in viškov izkopa po gradbišču in javnem cestnem omrežju lahko poteka le podnevi med 6. in 18. uro, izjema so le nujni prevozi za potrebe gradnje predorov, ko so interventni prevozi dovoljeni tudi v drugih delih dneva.
(1) Ureditve Hudega potoka so načrtovane tako, da ne bodo vplivale na izdatnost vodnega vira pri Velikem Vrhu (številka zadeve: 35527-620/2004, nosilec: Občina Šmartno ob Paki). Med gradnjo se območje izvira ogradi, s čimer se preprečijo negativni vplivi. Vodnjak pri kamnolomu (številka VD: 35504-791/2004) se nadomešča z nadomestnim vodnjakom na bližnji lokaciji in izven cestnega sveta. Lokacija se določi v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi hidrogeoloških raziskav.
(2) Viadukti in mostovi, razen viadukta z oznako 6-8 Parižlje, katerega stebri vmesnih podpor segajo v strugo Savinje, bodo premoščali struge v celoti. V območju premostitvenih objektov je treba zagotoviti stabilnosti brežin in ustrezno obrežno in talno zavarovanje. Premostitve preko vodotokov morajo biti načrtovane in izvedene tako, da bodo imele čim manjši vpliv na vodni režim in stanje voda.
(3) Za zmanjšanje vpliva galerije Pesje z oznako 8-05 na potok Veriželj se vodotok na območju parkirišča pri pokopališču Velenje med km 0,53 in km 0,71 uredi tako, da je struga odprta in sonaravno urejena.
(4) V vode se ne izlivajo, odmetavajo ali odlagajo odpadki ter snovi in predmeti, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopani ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah, na vodnem in priobalnem zemljišču ter vodonosnikih je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav. Med gradnjo se za izvedbo del ne zajema vode iz vodotokov.
(5) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, in tehnično brezhibna gradbena mehanizacija. Za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi se ob prometnih površinah, ki mejijo na vodotoke in potekajo ob vodonosnikih ali preko njih, postavijo odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi izven območja prometnih površin in območja kontrolirane odvodne površine.
(6) Vode z državne in navezovalne ceste se odvajajo preko kanalizacije in čistilnih bazenov v skladu z določili iz 23. ali 24. člena te uredbe.
(7) Na območju spremljajočega objekta Podgora se zagotovi kontrolirano odvajanje vseh odpadnih vod iz objektov in vod z delovnih površin, ki so neprepustne in imajo dvignjen rob. Pred iztokom v kanalizacijo so nameščeni lovilci olj in peskolovi ter ustrezne čistilne naprave. Za rezervoarje naftnih derivatov se zgradijo ustrezno dimenzionirane lovilne posode. Vse naprave se redno pregledujejo, vzdržujejo, upravlja jih usposobljeno osebje.
(8) Pri načrtovanju ureditev v vodotokih je treba upoštevati, da se ne poslabšuje stanje voda in da se čim manj vpliva na naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov. Zato se je treba na odsekih, kjer tega hidravlični parametri ne zahtevajo, izogibati uporabi betona, močno utrjenih, dolgih in strmih brežin, hitrih sprememb oblike in velikosti pretočnega profila.
(9) Regulacije morajo biti načrtovane tako, da se prevodna sposobnost struge vodotoka ne zmanjša in da se ohrani ali izboljša dobro ekološko stanje. Koliko je le mogoče je treba načrtovati odprti sonaravni profil in predvideti (način in obseg) ustrezno protierozijsko zavarovanje. Vse ureditve strug potokov morajo biti v skladu z uveljavljeno prakso oziroma zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Zato je treba pri zavarovanih ukrepih čim bolj je mogoče uporabljati naravne materiale (kamen, les, vegetativna zaščita ipd.), utrditve s kamnom v betonu so zaradi zavarovanja pred erozijo dopustne le na krajših odsekih.
(10) Podzemni vodni vir pitne vode Podvin: v rob ožjega vodovarstvenega območja vodnega vira Podvin posegajo nasipi državne ceste, zato je pri gradnji posebno pozornost potrebno nameniti upoštevanju zaščitnih ukrepov za zmanjšanje vplivov gradnje na tla in podzemno vodo. Ker je na robu ožjega vodovarstvenega območju predviden le nasip, je treba paziti, da se v nasip ne vgrajuje material, iz katerega se lahko izlužujejo nevarne snovi, prav tako naj se na tem območju ne oskrbuje delovnih strojev. V času gradnje mora biti organizirana intervencijska skupina, ki mora imeti navodila o ravnanju v primeru izlitja nevarne snovi.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Javna in druga razsvetljava se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(2) Za osvetljevanje na varovanih območjih narave se uporabi čim manj svetilk. Uporabijo se svetilke, ki imajo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe, osvetlitev reklamnih sporočil in okrasna osvetlitev nista dovoljeni.
(3) Gradbišča se ponoči ne osvetljujejo, dovoljena je postavitev posameznih svetil, opremljenih s senzorjem.
(pogoji zbiranja, odvoz in odlaganje odpadkov)
(1) V naravno okolje ni dovoljeno odlagati odpadkov in gradbenega materiala.
(2) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi odstranitve objektov in infrastrukture, se odstranijo izven območja državnega prostorskega načrta. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del in predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(3) Komunalni in drugi odpadki s spremljajočega objekta Podgora se zbirajo na tehnično ustreznih mestih v ustreznih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov in se odvažajo, predelujejo in odlagajo v skladu z zakonskimi določili s področja ravnanja z odpadki.
(varstvo pred vibracijami)
(1) Pred začetkom gradnje se evidentira stanje izpostavljenih objektov ob načrtovanih prostorskih ureditvah in prevoznih poteh. V primeru preseženih mejnih vrednosti vibracij in ugotovljenih poškodb izpostavljenih objektov se izvedejo ustrezni omilitveni ukrepi. Po potrebi se sproti izvajajo tudi sanacije poškodovanih stavb.
(2) Intenzivna gradbena dela v bližini stavb z varovanimi prostori s povečanimi impulznimi značilnostmi lahko potekajo le podnevi med 8. in 16. uro.
(3) Transport opreme, gradbenega materiala in presežkov materiala iz izkopov lahko poteka po gradbišču in javnem cestnem omrežju le podnevi med 6. in 18. uro. Izjema so nujni prevozi za potrebe gradnje predorov in viaduktov.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa ta uredba, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:
– posamezni deli državne ceste in navezovalne ceste z ureditvijo obcestnega prostora, lahko tudi z ustrezno ožjim normalnim prečnim profilom;
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodne ureditve, potrebne za uresničitev načrtovanih prostorskih ureditev;
– deviacije;
– objekti na trasi državne ceste, navezovalne ceste in deviacij ter spremljajoči objekt;
– drugi ukrepi in ureditve;
– dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati spremljanja stanja okolja.
(2) Ureditve iz prejšnjega odstavka se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem, ki je določeno tem državnim prostorskim načrtom za področja iz poročila o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(2) Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi državnimi in lokalnimi monitoringi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja v skladu s predpisi in usmeritvami, določenimi v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora zagotoviti dostopnost podatkov.
(3) V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti mora v času gradnje izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe. Zavezanec za izvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih je treba izvesti na podlagi monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve;
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– spremembe rabe prostora in
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja in sladkovodnega ribištva (omilitveni ukrepi).
(5) Podatki monitoringa so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) Investitor zagotovi nadzor nad gradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(organizacija gradbišča in prevozne poti)
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta, vendar zunaj območij najboljših kmetijskih zemljišč in območij, ki so pomembna za ohranjanje narave. Gradbišče se čim bolj omeji na širino cestnega telesa in se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal. Gradbišče se uredi tako, da ni škodljivega vpliva na vodni režim in stanje voda.
(2) Začasno skladiščenje gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.
(3) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podrobni načrt gradbišča, lokacij za začasno skladiščenje, parkirišč in pretakališč, določijo pa se tudi prevozne poti med gradnjo.
(4) Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe javne ceste. Če to ni mogoče, se znotraj območja državnega prostorskega načrta zgradijo dodatne začasne prevozne poti, ki ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine in območij, ki so pomembna za varovanje bivalnega okolja, ohranjanje narave in varstvo voda. Zanje je treba pridobiti soglasje lastnikov zemljišča. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se kar najmanj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve.
(5) Zagotovi se zavarovanje gradbišča za varno in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
(6) Po končanih delih se na območjih gradbišč, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, vzpostavi prvotno stanje.
(odlaganje presežkov materiala)
(1) Pri gradnji državne in navezovalne ceste ter drugih objektov se material iz predorov in izkopov uporabi za nasipe ter izravnave površin na območju Podgore in priključka Podgora, presežek 395.000 m3 se uporabi za sanacijo rudniških površin Premogovnika Velenje.
(2) Začasno skladiščenje presežkov materiala med gradnjo je dovoljeno le znotraj območja državnega prostorskega načrta, na prej arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih in območjih kulturne dediščine, zunaj območij, pomembnih za ohranjanje narave, izven pretočnih profilov vodotokov, poplavnih območij, najožjega vodovarstvenega območja, kmetijskih zemljišč in gozdov. Začasno skladiščenje se ne ureja na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Začasno skladiščeni material se zaščiti pred izpiranjem ter se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo. Začasno skladiščeni material ne sme ovirati odtoka zalednih vod. Po končanih delih se na območjih začasnega skladiščenja vzpostavi prvotno stanje.
(3) Začasno skladiščenje plodne zemlje se določi pred gradnjo v skladu z 32. in 38. členom te uredbe.
Obveznosti investitorjev in izvajalcev so tudi:
– izvedba prepusta na lokalni cesti Andraž–Rečica ob Paki na parcelnih številkah v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Šmartno ob Paki (972), parcele št.: 673/1, 673/3, 714, 715/5, 716/3, 756/1, 760/4 in
– k. o. Rečica ob Paki (973), parcele št.: 1/60, 1/111, 951/8, 961/2;
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območju objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;
– pravočasno obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov;
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po zaključku gradnje pa odpraviti morebitne poškodbe na njih;
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do zastojev, omogočiti varne povezave za motorni in nemotorni promet med naselji ali deli naselij na eni in drugi strani državne ceste in navezovalne ceste ter povezave kmetijskih gospodarstev s kmetijskimi površinami;
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, jih ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, nastale poškodbe pa po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje;
– infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati;
– pri poseganju v vodotoke se je treba dogovoriti o ukrepih za zaščito ribolovnega območja in urediti razmerja z upravljavcem;
– čim prej odpraviti vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi prostorske ureditve, določene s tem državnim prostorskim načrtom;
– pripraviti ustrezne razmejitve, predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in zagotoviti primopredajo vseh odsekov cest, vodnih ureditev, gozdnih zemljišč, poljskih poti, gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne bo prevzel v upravljanje, upravljavci pa jih morajo prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovane podobe območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(3) Dopustna je ureditev in postavitev naprav ter objektov za vzpostavitev inteligentnega prometnega sistema.
(4) Za dopustna odstopanja se šteje tudi možnost ureditve in postavitve naprav ter objektov za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjenja.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
Do izvedbe prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 44. členu te uredbe, je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe, razen na registrirani kulturni dediščini, dovoljeno:
– vzdrževanje, rekonstruiranje, odstranitev, dozidava in nadzidava obstoječih objektov, pri čemer se njihova velikost lahko spremeni največ za 10 % glede na obstoječe gabarite;
– sprememba namembnosti objektov;
– vzdrževanje, zaščita, prestavljanje, obnavljanje, odstranitev, dograjevanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture in vodotokov ter povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti;
– opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih, razen urejanje trajnih nasadov, in na gozdnih zemljiščih.
(občinski in državni prostorski akti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati naslednji državni prostorski akti:
a) Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94, 45/95 in 36/00) na območju parcel oziroma delov parcel v katastrski občini:
– k. o. Trnava (990): 165/1, 166/1, 170, 191/3, 193/3, 195/2, 366/2, 374/1, 374/2, 419/10, 419/11, 419/12, 419/13, 419/16, 419/29, 419/31, 419/33, 421/10, 421/5, 442/4, 653/2, 659, 660, 661, 662/2, 664/1, 664/4, 672/6, 675/1, 675/2, 677/1, 677/10, 677/2, 852/2, 863/4, 868/13, 868/17, 874/2, 1172, 1109/34, 1109/35, 1110/2, 1110/3, 1110/67, 1110/69, 1112/22, 1112/5, 1115/1, 1116/1, 1117/5, 1117/6, 1118/4, 1118/5, 1118/8, 1122/2, 1123/1, 1123/7, 1110/2, 1110/3, 1110/67, 1110/69, 1112/22, 1112/5, 1115/1, 1116/1, 1117/5, 1117/6, 1118/4, 1118/5, 1118/8, 1122/2, 1123/1, 1123/7;
– k. o. Orla vas (991): 152, 169, 173, 174/1, 184/1,185/3, 185/4, 186/1, 186/4,187/2, 206/1, 206/2, 272/1, 272/2, 324/2, 596, 597/1, 597/2, 597/3, 658, 667/4, 667/2, 673/2, 673/4, 673/5, 673/6, 673/7, 673/9, 674/22, 674/23, 674/31, 674/32, 674/43, 674/44, 674/47, 674/48, 674/49, 674/50,674/51, 674/53, 674/54, 674/55, 674/56, 676/1, 676/2, 678/1, 678/2, 678/3, 678/4, 679/6, 684/11, 686/2;
b) Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (Uradni list RS, št. 72/13) na območju parcel oziroma delov parcel v katastrski občini:
– k. o. Velenje (964): 1491/8, 1492, 1504, 1505, 1506, 1508/1, 1508/2, 1509/1, 1509/2, 1511, 1512/11, 1512/12, 1512/3, 1512/5, 1512/5, 1512/6, 1512/7, 1512/8, 1512/9, 1514/2, 1516/1, 1517, 1518/1, 1518/5, 1519, 1550, 1551, 2907/1, 2924, 3560/11, 3561/1, 3561/2, 3561/2, 3561/4, 3561/5, 3561/6, 3590/15, 3599/1, 3599/12, 3599/13, 3599/14, 3599/16, 3599/2, 3599/3, 3599/33, 3601/2, 3608/1;
c) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za prenosni plinovod (R25 D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju (Uradni list RS, št. 138/06) na območju parcel oziroma delov parcel v katastrskih občinah:
– k. o. Šmartno ob Paki (972): 495, 496, 497/1, 690/10;
– k. o. Spodnje Gorče (988): 457, 458, 701, 702, 703, 704, 705, 706, 707, 709, 711, 712, 713, 714, 716, 717, 718, 720, 721, 722/1, 722/2, 723/2, 740, 741, 744, 745/1, 745/3, 746, 747, 748, 749, 750, 751, 752, 753, 823, 825/1, 825/2, 826, 827/1, 943/2, 952/1, 1152, 1153, 1160, 1163;
– k. o. Trnava (990): 543, 550, 672/6, 674;
d) Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M 2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane (Uradni list RS, št. 41/10) na območju parcel oziroma delov parcel v katastrskih občinah:
– k. o. Trnava (990): 62/1, 110/69, 196,197, 198,200, 202, 419/15, 419/22, 419/36, 419/37, 421/1,422/1, 659, 660, 661, 637/3, 647/1, 647/3, 648/1, 649/1, 649/3, 662/2, 664/1, 664/4, 672/6, 852/2, 855/5, 868/10, 870/3, 1111/9, 1165, 1166, 1174, 1175,1176;
– k. o. Orla vas (991): 151, 152, 168, 673/9;
e) Uredba o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša (Uradni list RS, št. 103/10) na območju parcel oziroma delov parcel v katastrskih občinah:
– k. o. Orla vas (991): 593, 597/1, 597/2, 597/3, 674/54, 674/56, 686/2;
– k. o. Rečica ob Paki (973): 412/2, 412/4, 413/1, 555/37, 555/38, 555/4, 646/36, 954/2, 960/1, 960/2, 965;
– k. o. Male Braslovče (983): 601/6, 601/7, 601/12, 601/13, 601/18, 601/19, 601/24, 601/25, 654/29, 601/39, 601/44, 601/45, 601/49, 601/77, 601/90, 653/19, 654/1, 654/29, 654/*30, 654/33, 654/75, 654/31, 654/32, 654/59, 654/58.
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve, ki so načrtovane v občinskih prostorskih aktih na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08);
– Odlok o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08 in 46/11);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega reda Občine Braslovče (US) (Uradni list RS, št. 8/15);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA26 – gospodarska cona Trnava zahod (Uradni list RS, št. 105/12);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA26 – Šentrupert–Trnava (Uradni list RS, št. 86/13);
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Polzela (Uradni list RS, št. 96/11);
– Odlok o prostorskih ureditveni pogojih Občine Polzela (Uradni list RS, št. 42/06 in 18/08);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Velenje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1988 in 1990, ter družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986–1990 za območje Občine Šmartno ob Paki – dopolnjen 2002 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 07/98, 10/99, 08/00, 14/04 in 24/12);
– Odlok o uskladitvah odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij ter območje odprtega prostora Občine Šmartno ob Paki z veljavnim prostorskim planom Občine Šmartno ob Paki 2002 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 25/06);
– Odlok o uskladitvah odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij ter območje odprtega prostora Občine Šmartno ob Paki z veljavnim prostorskim planom Občine Šmartno ob Paki 2009 – uskladitve 2012 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 18/13 in popravek 4/14 – popr., 39/14 in 2/15);
– Odlok o ureditvenem načrtu kamnoloma Podgora, del območja urejanja E7/2 (Uradni vestnik Občine Velenje, št. 17/92);
– Odlok o lokacijskem načrtu za center Šmartno ob Paki (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 14/04);
– Odlok o lokacijskem načrtu za čistilno napravo v Občini Šmartno ob Paki (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 2/00);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Velenje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1988 in 1990, ter družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986–1990 in spremembe in dopolnitve planskih aktov za dele občine Žalec za območje mestne občine Velenje (Uradni list RS, št. 21/90 in 34/92 ter Uradni vestnik Občine Velenje, št. 17/88, 7/01, 13/04, 17/10 in 21/10);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih planske celote 04 – PUP 04 za dele mesta Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 22/06, 04/07, 3/08);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja s 4/6, v naselju Pesje v Velenju (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 17/95, 5/00 in 4/07);
– Odlok o ureditvenem načrtu pokopališča Podkraj, za območje urejanja D 4/3 v Velenju (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 14/92 in 3/01);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 05, naselja Kavče, Podkraj (zahodni del), Zabrdo, Podgorje in Tajna (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 06/08).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-63/2016
Ljubljana, dne 12. januarja 2017
EVA 2016-2550-0073
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
PRILOGA:
Grafični prikaz meje državnega prostorskega načrta
