Na podlagi drugega odstavka 88. člena, sedmega odstavka 89. člena, petega odstavka 92. člena in za izvrševanje prvega odstavka 91. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) izdaja minister za infrastrukturo
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest
V Pravilniku o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 50/11) se v prvem odstavku 1. člena v prvi alineji za zaklepajem doda vejica in besedilo »ceno storitev presojevalcev«.
Za 4. členom se dodata nova 4.a in 4.b člen, ki se glasita:
(postopek izbire presojevalca)
(1) Postopek za izbiro presojevalca ali skupine presojevalcev za pripravo poročila iz prejšnjega člena vodi agencija na podlagi zahteve naročnika.
(2) Agencija izbere presojevalca ali skupino presojevalcev na podlagi poslovnika o načinu oddaje del presojevalcem, ki ga potrdi svet agencije.
(3) Presojevalca ali skupino presojevalcev za pripravo poročil iz prejšnjega člena določi direktor agencije v roku 10 dni od prejema zahteve naročnika. Izbrani presojevalec mora pred njegovo določitvijo agenciji podati pisno izjavo, da ni sodeloval v predhodnih postopkih izdelave projekta.
(4) Po določitvi presojevalca iz prejšnjega odstavka se sklene pogodba med naročnikom in presojevalcem.
(1) Za izvedbo aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture se določi en presojevalec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za izvedbo aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture določita najmanj dva presojevalca, če so predmet pregleda:
– strokovne podlage v fazi ocene učinka na varnost v cestnem prometu, v katerih je skupna dolžina vseh variant trase enaka ali daljša od 30 kilometrov za avtoceste in hitre ceste ali 5 kilometrov za druge javne ceste,
– projektna dokumentacija, vključno z vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, v fazi preverjanja varnosti v cestnem prometu za skupno dolžino trase ceste enako ali večjo od 10 kilometrov za avtoceste in hitre ceste in večjo od 3 kilometre za druge javne ceste,
– varnost obstoječih cest skupne dolžine večje od 30 kilometrov za avtoceste in hitre ceste ali večje od 5 kilometrov za druge javne ceste.«.
Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Presojevalec se mora najmanj vsaka tri leta udeležiti obdobnega strokovnega usposabljanja, ki ga organizira in izvede agencija enkrat letno.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Presojevalec, ki se obdobnega usposabljanja ne udeleži ali po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju ne opravi uspešno preizkusa znanja po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju, izgubi status presojevalca.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo novi tretji do šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane nov sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju se izvede preizkus znanja. Za izvedbo preizkusa znanja se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja, ki se nanašajo na preizkus znanja po zaključenem osnovnem strokovnem usposabljanju. Kandidat lahko preizkus znanja opravlja največ dvakrat. Če kandidat preizkusa znanja po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju ne opravi uspešno, se mora znova udeležiti osnovnega strokovnega usposabljanja.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane nov osmi odstavek.
Za devetim odstavkom 24. člena se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Agencija objavi seznam presojevalcev na svoji spletni strani.«.
Tretji odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za upravičene razloge se štejeta zlasti bolezen in smrt v ožji družini.«.
V 27. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Presojevalec, ki izgubi status presojevalca, vrne agenciji žig in izkaznico v 15 dneh od dneva izgube statusa presojevalca.«.
Za 32. členom se doda novo VI.a poglavje in novi 32.a do 32.c členi, ki se glasijo:
(1) Presojevalci imajo pravico do plačila storitev v skladu s cenikom storitev, določenim v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Poleg plačila storitev iz prejšnjega odstavka so presojevalci upravičeni tudi do plačila stroškov prevoza, povezanih s potrebnimi terenskimi ogledi cestne infrastrukture. Višina stroškov prevoza znaša 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med presojevalčevim prebivališčem in končno točko opravljanja terenskega ogleda ter obratno. Če je presojevalec opravil več terenskih ogledov, o njihovi upravičenosti in o priznanju stroškov prevoza odloča naročnik.
(3) Cena vrednosti posameznih aktivnosti, ki jih za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture opravi presojevalec, je podana v obliki števila točk. Vrednost točke je 1,00 eura. Vrednost točke predstavlja neto vrednost in ne vključuje nobenih predpisanih davkov, prispevkov ali drugih dajatev.
(4) Vrednost aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture je neodvisna od števila presojevalcev, ki jo izvajajo.
(5) Pri pripravi ponudbenega predračuna se za zavezance za davek na dodano vrednost le-ta vključi v ponudbeni predračun, za delo po podjemni pogodbi pa presojevalec pripravi ponudbeni predračun v neto vrednosti, naročnik pa davke in druge dajatve vključi v pogodbo, ki jo sklene s presojevalcem.
(6) Stroški sodelovanja na tehničnih in komisijskih pregledih ter usklajevalnih sestankih, organiziranih s strani naročnika ali agencije, so vključeni v storitve iz cenika, zato se presojevalcu ne priznavajo ločeno.
(7) Pri postavkah iz cenika storitev, pri katerih se število točk določa glede na dolžino trase, se pri skupnem številu točk upošteva dolžina trase zaokrožena na 100 m natančno.
(posebnosti pri izvajanju storitev)
(1) Za pregled dokumentacije v okviru izdelave poročila o oceni učinka na varnost v prometu ali poročila o preverjanju varnosti v prometu, se presojevalcu priznajo stroški opravljenih storitev v odvisnosti od:
– kategorije ceste,
– dolžine cestnega odseka, ki je predmet pregleda,
– števila nivojskih ali izvennivojskih križanj in hišnih priključkov,
– dodatne dokumentacije (študije in analize), ki je vezana na: določanje vplivnega območja posega, določanje tehničnih elementov cest, analizo prometne varnosti in analizo vplivov vremenskih razmer na varnost prometa,
– posebnih objektov (predorov, galerij in premostitvenih objektov daljših od 15 metrov, počivališč), ki se nahajajo na cesti, ki je predmet pregleda.
(2) Pregled idejnega projekta (v nadaljnjem besedilu: IP) ni vključen v fazo ocene učinka na varnost v cestnem prometu, ampak se izvaja samostojno.
(3) Če se za izvedbo investicije izdela projektna dokumentacija na nivoju projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: PGD) in projekta za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI), oba dokumenta pregleda isti presojevalec. Ta faza vključuje tudi sodelovanje presojevalca pri gradnji in tehničnem ali komisijskem pregledu izvedenih del ter se zaključi ob pravnomočnosti uporabnega dovoljenja, vendar ne kasneje kot 12 mesecev po predaji ceste v promet.
(4) Na cestnih odsekih s predori, za katere so v skladu z zakonom, ki ureja ceste, predpisane minimalne varnostne zahteve za predore, se v dolžino trase ceste upošteva celotna dolžina obravnavanega odseka, vključno s predori. Pri tem je predmet pregleda navezava predora na cestne odseke pred in za njim ter njegova notranjost v delu, ki ni povezana z minimalnimi varnostnimi zahtevami za predore, predpisanimi z zakonom, ki ureja ceste.
(5) Poleg predorov iz prejšnjega odstavka se v dolžino trase ceste upošteva tudi dolžina galerij in premostitvenih objektov, ki so daljši od 15 metrov. Premostitveni objekti, ki so krajši od 15 metrov, se obravnavajo kot sestavni del trase ceste.
(6) V fazi izvedbe ocene učinka na varnost v cestnem prometu je dolžina trase enaka dolžini trase načrtovane ceste. V vseh drugih fazah preverjanja varnosti v prometu (IP, PGD in PZI) in pri pregledu varnosti ceste, se pri cestah s fizično ločenimi smernimi vozišči, pri čemer fizična ločitev vozišč v skupni dolžini znaša najmanj 200 metrov, dolžina trase določi kot seštevek dolžin obeh smernih vozišč. Na vozišču z dvosmernim prometom je dolžina trase enaka dolžini odseka.
(7) Izvennivojska križanja vključujejo vse krake, ki sestavljajo izvennivojsko križanje, ne glede na njihovo dolžino in križišče, v katerem se izvennivojsko križanje priključuje na drugo cestno omrežje.
(8) Število točk, ki je predvideno za vrednotenje aktivnosti pri počivališčih, velja za počivališča, ki vključujejo bencinski servis in parkirišča za osebna ter tovorna vozila. Pri vrednotenju aktivnosti za ostala počivališča se število točk zmanjša za polovico.
(9) Obravnava individualnih priključkov je vključena v vrednotenje trase ceste, razen če je njihovo število večje od osem na kilometer. V tem primeru se za vsakih osem obravnavanih priključkov z njimi povezane aktivnosti vrednotijo enako kot so ovrednotene aktivnosti za nivojsko križanje brez razvrstilnih pasov.
(10) Pri terenskih ogledih se ogled navezave začetka in konca trase novogradnje ovrednoti na avtocestah in hitrih cestah enako kot izvennivojsko križanje, na ostalih cestah pa kot križanje brez razvrstilnih pasov. Presojevalec mora na obstoječi cesti tehnične elemente in prometno signalizacijo v vplivnem območju navezave vključiti v pregled. Dolžina teh odsekov se ne šteje v dolžino trase.
(11) Avtobusna postajališča se kot samostojen objekt obravnavajo le, če se ureditev izvaja izven območij križišč. Par postajališč (za vsako smer vožnje po eno postajališče) ali obračališče za avtobuse se obravnavata kot en objekt. Če se urejajo v območju križišč, se upoštevajo kot njihov sestavni del in se ne vrednotijo ločeno.
(12) Prehodi za pešce se obravnavajo kot samostojen objekt le, če se urejajo na cesti izven območij križišč ali avtobusnih postajališč. Če se urejajo v območju le teh, se upoštevajo kot njihov sestavni del in se ne vrednotijo ločeno.
(13) Pri terenskih ogledih novogradenj se območja posebnih objektov, navedenih v ceniku storitev, in križišč ne obravnavajo ločeno, ampak so vključena v terenski ogled trase. Če je v območju križišča predvidena ureditev ali je že urejeno avtobusno postajališče ali prehod za pešce, se število točk za terenski ogled poveča za 25 % za vsakega od navedenih objektov.
(14) Za pripravo poročila o preverjanju varnosti v cestnem prometu za idejne projekte, projekte za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del ali projekte za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist, se upošteva v ceniku storitev navedeno število točk za pripravo poročila o pregledu projektov PGD in PZI, zmanjšano za 30 %.
(1) Na podlagi predložene dokumentacije, ki vsebuje podatke o aktivnostih za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture, in ob upoštevanju cenika storitev, naročnik pripravi oceno vrednosti storitve.
(2) Naročnik in presojevalec po njuni medsebojni uskladitvi skleneta pogodbo. En izvod podpisane pogodbe naročnik posreduje agenciji.
(3) Za izvedbo ocene učinka na varnost v cestnem prometu in pregled varnosti ceste presojevalec izstavi naročniku račun za opravljeno delo v višini 70 % ponudbene vrednosti po predaji poročila o opravljeni storitvi. Za preostanek presojevalec izstavi račun naročniku po zaključenem postopku ocene učinka na varnost v cestnem prometu in pregledu varnosti ceste.
(4) Za izvedbo preverjanja varnosti v cestnem prometu presojevalec naročniku zaračuna opravljeno delo z naslednjo dinamiko:
1. Investicija za katero se pridobiva gradbeno dovoljenje:
– pregled projekta PGD – 50 % vrednosti pogodbe,
– pregled projekta PZI – 25 % vrednosti pogodbe,
– sodelovanje v fazi gradnje – 15 % vrednosti pogodbe,
– sodelovanje na tehničnem pregledu – 10 % vrednosti pogodbe,
2. Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist:
– pregled projekta PZI – 50 % vrednosti pogodbe,
– sodelovanje v fazi gradnje – 20 % vrednosti pogodbe,
– sodelovanje pri pregledu izvedenih del – 20 % vrednosti pogodbe,
– sodelovanje v fazi do pridobitve potrdila o prevzemu del – 10 % vrednosti pogodbe.
(5) Izplačilo stroškov izvedenih del se presojevalcu opravi neposredno na njegov račun.
(6) Če naročnik računa ne plača v dogovorjenem roku, presojevalec o tem obvesti agencijo. Agencija lahko naročniku, ki nima poravnanih vseh zapadlih stroškov za predhodno izvedene aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture, zavrne določitev presojevalca za izvedbo novih aktivnosti.«.
VII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(poslovnik o oddaji del presojevalcem)
Agencija sprejme poslovnik iz drugega odstavka 4.a člena pravilnika najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(izdelava ocene učinka na varnost v cestnem prometu)
Če sta bili ob uveljavitvi tega pravilnika v postopku priprave državnega prostorskega načrta že izvedeni seznanitev javnosti s študijo variant ali javna razgrnitev državnega prostorskega načrta, se ocena učinka na varnost v cestnem prometu ne izvede.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-303/2012/15-02111214
Ljubljana, dne 16. januarja 2017
EVA 2012-2430-0147
dr. Peter Gašperšič l.r.
