Na podlagi 297. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 47/15 in 9/16) ter na podlagi soglasja Agencije za energijo št. 73-23/2016-17/236 z dne 8. 12. 2016 ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem območju Mestne občine Celje, izdaja
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Celje
(1) S tem aktom se ureja obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema toplote (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje distribucijskega sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kvalitetno oskrbo s toploto, splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote, in tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odjemalcev glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto in druge elemente.
(2) Ta akt se uporablja za distribucijski sistem, ki je v upravljanju distributerja toplote, in na katerem distributer toplote opravlja izbirno gospodarsko javno službo distribucije toplote. Distributer toplote po tem aktu je Energetika Celje javno podjetje, d.o.o..
(3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah ali na drugih soodvisnih objektih.
(uporaba podatkov in informacij)
(1) Distributer toplote pridobljene podatke odjemalcev zbira in obdeluje za potrebe opravljanja svojih nalog in izvrševanja svojih obveznosti skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(2) Osebne podatke odjemalca distributer toplote shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena in potrebe poslovanja, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu EZ-1), poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
1. celotni stroški za toploto so stroški za toploto, dobavljeno iz distribucijskega sistema, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto za odjemno mesto. Stroški zajemajo fiksne in variabilne stroške ter stroške meritev;
2. črpališče je sklop naprav, ki omogoča transport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu;
3. daljinsko ogrevanje je distribucija toplote iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;
4. delilnik stroškov toplote (delilnik) je naprava za indikacijo ali merjenje porabe toplote, ki omogoča določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za pripravo sanitarne tople vode posameznih delov stavbe. Delilniki po tem aktu so delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ter merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo v posameznih delih stavbe;
5. distribucija toplote je prenos toplote po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo toplote odjemalcem;
6. distribucijski sistem je sistem naprav in napeljav, ki ni povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote po omrežju od enega ali več virov do odjemalcev v več stavbah ali lokacijah;
7. distributer toplote je izvajalec dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote na geografskem območju Mestne občine Celje;
8. glavna toplotna postaja (primarna postaja) je postaja, pri kateri je ogrevalni medij distribucijskega sistema na primarni strani ločen s prenosnikom toplote od ogrevnega medija na sekundarni strani;
9. glavni vod je vod v distribucijskem sistemu, ki s toploto oskrbuje več kot eno stavbo in na katerega so vezani priključki;
10. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;
11. hišna postaja je del toplotne postaje, ki je namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca;
12. industrijski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo pri opravljanju industrijske dejavnosti;
13. interne toplotne naprave so naprave, ki omogočajo izrabo toplote ogrevnega medija in zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo tople sanitarne vode in drugo) ter tehnološke in druge namene;
14. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev ali sam izvaja graditev naprav in napeljav distribucijskega sistema, toplotne postaje ali stavbe, ki bo oskrbovana s toploto iz distribucijskega sistema;
15. merilna naprava je merilnik toplote na odjemnem oziroma prevzemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina predane oziroma prevzete toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote;
16. merilno mesto je mesto v priključni postaji, kjer je nameščena merilna naprava; izjemoma so merilne naprave v obstoječih toplotnih postajah lahko nameščene tudi v hišni postaji;
17. nadzor je kvalitativni nadzor pooblaščene osebe distributerja toplote nad izvajanjem del na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah;
18. nesorazmerni stroški priključitve na distribucijski sistem pomenijo stroške gradnje distribucijskega voda do točke v sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni za ojačitev obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja odjema iz sistema na novem distribucijskem vodu oziroma obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal normalno amortizacijo naložbe;
19. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom o priključitvi objekta ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
20. obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se izvaja obračun stroškov za toploto in traja največ dvanajst mesecev;
21. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema toploto za lastno rabo in je lastnik nepremičnine ali najemnik skladno s pogodbo o najemu nepremičnine, na katero ali za katero je nameščeno odjemno mesto. Odjemalec je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto in imajo to skupno odjemno mesto v skupni lasti, skladno s Stvarnopravnim zakonikom, Stanovanjskim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo lastništvo v stavbah z več posameznimi deli;
22. odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se izvajajo meritve ali na drug način ugotavlja odjemalcu predane količine toplote;
23. ogrevni medij je medij v distribucijskem sistemu, s katerim se prenaša toplota;
24. pododjemno mesto je posamezni del stavbe oziroma stanovanje, ki je sestavni del skupnega odjemnega mesta;
25. poslovni odjemalec je odjemalec, ki ni gospodinjski ali industrijski odjemalec;
26. prevzemno mesto je mesto, na katerem distributer toplote prevzema toploto od proizvajalca toplote;
27. priključek je vod, ki povezuje distribucijski vod in odjemno mesto. Priključek se začne na priključnem mestu na distribucijskem vodu in konča s priključnim mestom odjemalca;
28. priključitev je izvedba fizične povezave priključka na obstoječi distribucijski sistem;
29. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem;
30. priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjemalec prevzema pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
31. priključno mesto na distribucijskem vodu je točka na distribucijskem vodu, kjer je oziroma bo priključen priključek uporabnika;
32. priključno mesto odjemalca je točka na koncu priključka neposredno za glavnima zapornima ventiloma, kjer je oziroma bo priključena toplotna postaja odjemalca;
33. primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem so bili pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe;
34. proizvajalec toplote je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja toploto in jo dobavlja distributerju toplote;
35. proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno energijo goriv v toploto;
36. razdelilnika stroškov toplote sta:
– razdelilnik stroškov dobavljene toplote je preglednica deležev celotnih stroškov za toploto, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena odjemalcem preko skupnega odjemnega mesta v obračunskem obdobju in
– razdelilnik fiksnih stroškov toplote za skupno odjemno mesto na osnovi deleža ogrevane površine odjemalca v ogrevani površini stavbe;
37. sanitarna topla voda je hladna voda iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto od ogrevnega medija v prenosniku toplote;
38. skupno odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja predane količine toplote več odjemalcem oziroma stavbam;
39. soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja je soglasje, ki ga izdaja distributer toplote skladno z zakonom o graditvi objektov;
40. soglasje za priključitev je soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, ki ga izdaja distributer toplote skladno z EZ-1;
41. sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je katerakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči spremembe delovanja toplotnih naprav ali obračuna toplote;
42. tarifna skupina je skupina odjemalcev, za katere veljajo enake tarifne postavke toplote;
43. tehnične zahteve so zahteve distributerja toplote, ki so pretežno tehnične narave in jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah. Tehnične zahteve pripravi distributer toplote in jih javno objavi na svojih spletnih straneh;
44. temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik med temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se upoštevajo le dnevi v času ogrevalne sezone, ko je bila povprečna dnevna zunanja temperatura zraka nižja ali enaka 12 °C, po podatkih organa, ki je zadolžen za izvajanje meteoroloških meritev;
45. toplota je izraz za energijo v obliki toplote ne glede na ogrevni medij (vroča voda, topla voda), ki jo prenaša;
46. toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim sistemom (vključno s priključkom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave. Toplotne postaje so glede na ogrevni medij vročevodne in toplovodne postaje;
47. uporabnik sistema je proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto v distribucijski sistem, ali odjemalec toplote, ki odjema toploto iz distribucijskega sistema;
48. vod je splošni naziv za cevovod po katerem se prenaša ogrevni medij (vročevod, toplovod);
49. zapisnik o priključitvi objekta je zapis, ki ga sestavi pooblaščena oseba distributerja toplote ob nastavitvi obračunske moči na regulatorju pretoka in diferenčnega tlaka v toplotni postaji.
II. DISTRIBUCIJSKI SISTEM
(opredelitev distribucijskega sistema)
(1) Distribucijski sistem je sistem objektov, naprav in črpališč za prenos toplote po omrežju od prevzemnih mest iz proizvodnih virov do odjemnih mest v toplotnih postajah. Sestavni del distribucijskega sistema so tudi distribucijski vodi in priključki, vključno z glavnima zapornima ventiloma na dovodnem in povratnem vodu na priključnem mestu uporabnika sistema.
(2) Zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema se določila tega akta v primerih, ko bi interne naprave lahko ogrožale učinkovito delovanje distribucijskega sistema, nanašajo tudi na toplotne postaje, kot vezni člen med distribucijskim sistemom in internimi toplotnimi napravami, in na interne toplotne naprave pri toplovodnih toplotnih postajah, ki niso sestavni del distribucijskega sistema.
(3) Proizvodni viri toplote so v upravljanju distributerja toplote, kot t.i. distributerja z lastno proizvodnjo, in niso del distribucijskega sistema.
(4) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prvega odstavka.
(5) Distribucijski sistem za geografsko območje Mestne občine Celje sestoji iz naslednjih ločenih distribucijskih sistemov:
1. Vročevodni sistem daljinskega ogrevanja z ogrevnim medijem vročo vodo, ki prevzema toploto iz proizvodnih virov in jo preko povezanega vročevodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v toplotnih postajah.
Osnovne karakteristike: Nazivni tlak 16 bar in nazivna temperatura 130 °C.
2. Toplovodni sistem daljinskega ogrevanja z ogrevnim medijem toplo vodo, ki prevzema toploto iz vročevodnega sistema v glavnih toplotnih postajah in jo preko toplovodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v toplotnih postajah.
Osnovne karakteristike: Nazivni tlak 6 bar in nazivna temperatura 90 °C.
Distribucijski sistem se sestoji tudi iz glavnih toplotnih postaj, ki so vezni člen med vročevodnim in toplovodnim sistemom.
(6) Tehnične in druge parametre, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah podrobneje določajo tehnične zahteve distributerja toplote.
(razvoj distribucijskega sistema)
(1) Distributer toplote ima izključno pravico, da izdeluje oziroma potrjuje tehnične rešitve za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema, skladno z odlokom lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote, na podlagi analize izvajanja distribucije toplote, značilnosti temperaturnih, pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti distribucijskega sistema, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev, anket ter drugih podatkov.
(2) Pri načrtovanju vlaganj in investicij v distribucijski sistem in pri izdajanju soglasij za priključitev mora distributer toplote ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja naložb ob upoštevanju energetske učinkovitosti, stroškov kapitala, stroškov vzdrževanja in stroškov obratovanja.
(spremembe na distribucijskem sistemu)
Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, zanesljivega in učinkovitega delovanja distribucijskega sistema pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah ter podati tehnične zahteve, katere se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju distribucijskega sistema in naprav odjemalca.
(pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema)
Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah se mora upoštevati določbe predpisov za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema in toplotnih postaj. Pri tem se mora zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, drugih elementov distribucijskega sistema in toplotnih postaj upoštevati tudi tehnične zahteve distributerja toplote.
(naprave distributerja toplote)
(1) Naprave v lasti Mestne občine Celje so:
– distribucijski vodi do priključnega mesta priključka;
– priključki, razen priključkov, ki so v lasti odjemalcev;
– glavne toplotne postaje na distribucijskem sistemu;
– objekti in naprave za nadzor in upravljanje distribucijskega sistema;
– črpališča.
(2) Posamezni priključki v lasti odjemalca so tisti priključki, ki jih odjemalec še ni prenesel v last Mestne občine Celje.
(3) Vse naprave iz prvega in drugega odstavka tega člena so v upravljanju distributerja toplote.
(toplotne naprave odjemalca toplote)
(1) Naprave v lasti odjemalca so:
– priključek, ki še ni bil prenesen v last Mestne občine Celje;
– toplotna postaja;
– interne toplotne naprave.
(2) Stroški gradnje in vzdrževanja naprav v lasti odjemalca so obveznost odjemalca.
(obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema in toplotnih postaj)
(1) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema ima distributer toplote naslednje obveznosti nadzora nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema in toplotnih postaj:
– izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru izdajanje pogojev in soglasij za priključitev na distribucijski sistem skladno z določili IV. poglavja tega akta (pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem);
– usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucijskih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem;
– usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, priključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem;
– usklajevanje rokov začetka odjema toplote;
– skrb, da so projekti izvedenih del, oziroma dopolnjeni projekti za izvedbo dostavljeni v arhiv distributerja toplote;
– nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribucijskega sistema, da se le ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji in soglasji distributerja toplote.
(2) Med gradnjo morajo biti distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje geodetsko posneti in po končani gradnji posnetek posredovan distributerju toplote za vodenje zbirnega katastra energetske infrastrukture.
(obveznost odjemalca za obratovanje njegovih toplotnih naprav)
(1) Odjemalec ima za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje njegovih toplotnih naprav naslednje obveznosti:
– s skrbnostjo dobrega gospodarja mora skrbeti za normalno obratovanje in redno vzdrževanje svojih toplotnih naprav tako, da je zagotovljeno zanesljivo, varno in energetsko učinkovito obratovanje distribucijskega sistema;
– s skrbnostjo dobrega gospodarja mora skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljane in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistem in da pretoki na odjemnem mestu ne presegajo vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav;
– ne spreminjati mejnih vrednosti nastavitev moči in pretoka v toplotni postaji;
– brez pisnega soglasja distributerja toplote ne spreminjati svojih toplotnih naprav v toplotni postaji;
– skrbeti, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru in dostopna delavcem ter pooblaščenim predstavnikom distributerja toplote;
– skrbeti, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna dokumentacija s shemami naprav in napeljav;
– vzdrževati prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da so distributerju toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore;
– sproti obveščati distributerja toplote o motnjah pri dobavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu;
– obvestiti distributerja toplote o okvari merilne naprave;
– prevzeti odgovornost in odgovarjati za škodo in posledice na distribucijskem sistemu, ki so nastale zaradi obratovalne nesposobnosti toplotnih naprav v njegovi lasti;
– z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne motiti drugih odjemalcev ali distributerja toplote;
– v toplotni postaji omogočiti distributerju toplote priključitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj in drugih naprav za upravljanje toplotne postaje;
– omogočati distributerju toplote izvajanje nujnih vzdrževalnih del na priključku zaradi zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema.
(2) Odjemalec odgovarja distributerju toplote za škodo, ki je nastala zaradi posegov odjemalca na toplotnih napravah v upravljanju distributerja toplote.
(3) Distributer toplote s priključitvijo objektov, naprav in napeljav odjemalcev na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav.
(4) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške električne energije za delovanje toplotne postaje, merilnih naprav in naprav za daljinski prenos podatkov.
(5) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške vode iz vodovodnega omrežja za pripravo tople sanitarne vode.
(evidenca infrastrukture za distribucijo toplote)
Distributer toplote vodi kataster in register infrastrukture za distribucijo toplote, v katerem so podatki o tehničnih značilnostih in lokaciji infrastrukture za distribucijo toplote.
III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE S TOPLOTO
1. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema
(obveznosti distributerja toplote)
(1) Distributer toplote mora zagotavljati varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere z naslednjimi aktivnostmi:
– načrtovanjem in zagotavljanjem zadostnih kapacitet proizvodnih virov za zanesljivo oskrbo distribucijskega sistema s toploto in energenti tako, da lahko zadosti potrebam odjemalcev pri projektni zunanji temperaturi;
– načrtovanjem razvoja in gradnjo distribucijskega sistema za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop odjemalcev do sistema;
– načrtovanjem obratovanja distribucijskega sistema;
– izvajanjem rednih tekočih in investicijskih ter izrednih vzdrževalnih del;
– izvajanjem sistemske kontrole z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema;
– izvajanjem nadzora nad obratovanjem distribucijskega sistema;
– zaščito distribucijskega sistema pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi iz okolice;
– varovanjem distribucijskega sistema z izvajanjem nadzora nad aktivnostmi tretjih oseb v njegovem varovalnem pasu;
– izvajanjem kontrole delovanja toplotne postaje po naročilu odjemalca;
– izvajanjem meritev prevzetih in dobavljenih količin toplote.
(2) Aktivnosti za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi navodili. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti ustrezno usposobljenemu izvajalcu.
(3) Distributer toplote je dolžan za posege na svojih napravah na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, v kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča.
(obveznost odjemalca pri zagotavljanju dostopa)
(1) Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju toplote neoviran dostop do naprav in napeljav, ki so v upravljanju distributerja toplote, kot tudi do toplotne postaje na način, ki distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti:
– odčitavanje, kontrolo, vzdrževanje in menjavo merilnih naprav;
– izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so v lasti ali v upravljanju distributerja toplote;
– izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka in toplotne postaje;
– izvedba nujnega popravila v primeru puščanja priključka;
– izvajanje nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov;
– izvedba odklopa toplotne postaje skladno z določili 308. člena EZ-1.
(2) Odjemalec mora zagotoviti distributerju toplote prost dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno v skladu pristojnostmi distributerja toplote, določenih v EZ-1 in v tem aktu.
(3) Odjemalec, ki zaradi motenj na distribucijskem sistemu ali višje sile in drugih okoliščin ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti distributerja toplote.
(uravnotežene obratovalne razmere)
(1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere v distribucijskem sistemu.
(2) V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote dolžan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne razmere v distribucijskem sistemu, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem.
(3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obračuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribucijski sistem in predane iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih nameščene merilne naprave.
Distributer toplote izvaja sistemsko kontrolo distribucijskega sistema z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del ter posodobitev distribucijskega sistema v naslednjih časovnih razporedih:
– pregled vročevodnih jaškov: enkrat letno;
– pregled zaporne armature: enkrat letno;
– pregled distribucijskega sistema: enkrat letno;
– pregled merilnih naprav: skladno z zakonskimi predpisi;
– daljinska kontrola obratovalnih parametrov distribucijskega sistema: večkrat dnevno.
2. Varovanje distribucijskega sistema
(soglasje distributerja za posege v prostor v varovalnem pasu distribucijskega sistema)
(1) V varovalnem pasu ima distributer toplote pravico nadzorovati dejavnosti in posege ter pravico dostopa do distribucijskega sistema. Širina varovalnega pasu na vsako stran zunanjega gabarita elementov distribucijskega omrežja je 1,5 m.
(2) Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življenja ljudi in živali v območju distribucijskega sistema, izdaja distributer toplote smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, projektne pogoje k nameravanim posegom tretjih oseb v varovalni pas pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na distribucijski sistem.
(3) Pri pripravi smernic in projektnih pogojev distributer toplote določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu distribucijskega sistema.
(4) Distributer toplote odloči o zahtevi za izdajo soglasja za nameravane posege v območje varovalnega pasu na podlagi predložene projektne dokumentacije, upoštevajoč določbe tehničnih predpisov in varnega ter zanesljivega obratovanja in vzdrževanja distribucijskega sistema.
(5) Za posege tretjih oseb v varovalni pas, za katere skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, distributer toplote na podlagi vloge investitorja in na podlagi predloženih izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi in izdanimi pogoji s strani distributerja toplote, izda soglasje za izvedbo nameravanih del.
(posegi v varovalni pas distribucijskega sistema brez soglasja distributerja)
Če tretja oseba ni pridobila soglasja za poseg v varovalni pas skladno s prejšnjim členom, distributer toplote nemudoma prepove izvajanje del v varovalnem pasu in o tem obvesti pristojne državne organe ter osebo, ki brez soglasja posega v varovalni pas.
3. Kakovost ogrevnega medija
(kakovost ogrevnega medija)
(1) Distributer toplote mora zagotavljati napajanje distribucijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljeno vodo. Kakovost ogrevnega medija se ugotavlja na prevzemnem mestu proizvajalca toplote. Prevzeta toplota je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na prevzemnem mestu ustrezajo parametrom določenim v drugem odstavku tega člena.
(2) Kemične in fizikalne lastnosti ogrevnega medija, ki vstopa v distribucijski sistem, morajo ustrezati vsaj naslednjim vrednosti:
1. Ogrevni medij v vročevodnem sistemu:
– trdota: < 0,1 st. DH;
– pH pri 25 °C: 9,5–10.
2. Ogrevni medij v toplovodnem sistemu:
– trdota < 2 st. DH;
– pH pri 25 °C: 9,5–10.
(3) Distributer toplote lahko ima v distribucijskem sistemu le ogrevni medij z lastnostmi, ki ustrezajo območju vrednosti navedenimi v prejšnjem odstavku.
4. Nadzor nad obratovanjem distribucijskega sistem
(obveznost nadzora distribucijskega sistema s strani distributerja toplote)
(1) Distributer toplote mora organizirati nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, redno pregledovati varovalne pasove in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere.
(2) Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme. Potrebno je zagotoviti:
– nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem;
– distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema;
– nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega sistema;
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem sistemu;
– nadzor nad predajo toplote odjemalcem na odjemnih mestih;
– ugotavljanje in javljanje motenj na distribucijskem sistemu in neuravnoteženih obratovalnih razmer;
– občasno simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju.
(3) Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi navodili.
(služba stalne pripravljenosti)
Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema distributer toplote organizira službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega sistema in je sposobna izvesti nujne ukrepe za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma motenj na distribucijskem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.
(nadzor nad priključkom in toplotno postajo)
(1) Distributer toplote ima pravico in dolžnost izvajanja nadzora nad delovanjem priključka in toplotne postaje zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje kontrolo stanja priključka, ventilov in elementov priključne postaje ter kontrolo vstopnih in izstopnih parametrov na odjemnem mestu.
(2) Zaradi varnosti izvajanja del in zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema, ima samo distributer toplote pravico nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov. Stroške prve vgradnje ventilov krije odjemalec, stroške vzdrževanja in zamenjave ventilov pa krije distributer toplote.
(3) V primeru nenadnega puščanja v priključni postaji je dopustno zapiranje glavnih zapornih ventilov s strani drugih oseb.
(4) V primeru začasne ali dolgotrajne prekinitve dobave toplote distributer toplote izvede ločitev toplotne postaje in internih toplotnih naprav od distribucijskega sistema z zaprtjem in plombiranjem glavnih zapornih ventilov in z vzpostavitvijo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega medija preko kratke vezi za preprečitev nastanka škode na distribucijskem sistemu.
5. Zagotavljanje zanesljive oskrbe
(zagotavljanje zanesljive oskrbe)
Distributer toplote je dolžan zagotavljati zanesljivo oskrbo s toploto in dela na distribucijskem sistemu in prekinitve distribucije toplote izvajati skladno z določili EZ-1 in tega akta.
6. Vzdrževanje distribucijskega sistema
(obveznost distributerja za vzdrževanje distribucijskega sistema)
(1) Distributer toplote vzdržuje distribucijski sistem, ki je v njegovem upravljanju tako, da posebno skrbnost namenja varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti delovanja distribucijskega sistema tako, da izvaja redna vzdrževalna dela, ki obsegajo tekoča in investicijska vzdrževalna dela ter izredna (nepredvidena) vzdrževalna dela.
(2) Distributer toplote pripravi letni načrt rednih vzdrževalnih del.
(3) Distributer toplote je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave distribucijskega sistema, ki so v njegovem upravljanju tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (redno tekoče vzdrževanje). Načrt rednih tekočih vzdrževalnih del zajema popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja življenjske dobe, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zmogljivosti v predvideni dobi koristnosti.
(4) Distributer toplote je dolžan izvesti posodobitve distribucijskega sistema, ki je v njegovem upravljanju, s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Načrt rednih investicijskih vzdrževalnih del zajema zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema.
(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu)
(1) Distributer toplote sme začasno odklopiti odjemalca zaradi rednega ali izrednega vzdrževanja, pregledov ali remontov, preizkusov ali kontrolnih meritev ter razširitev omrežja.
(2) Redna dela je distributer toplote dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(3) Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplote, ki je posledica izvedbe rednih del, distributer toplote ni odškodninsko odgovoren. Redna dela se ne smejo izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo toplote.
(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na distribucijskem sistemu)
(1) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, vključno s priključkom do glavnih zapornih ventilov, ki nastanejo kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe, mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo toplote.
(3) Zaradi izrednih del z namenom zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema, distributer toplote odjemalcem ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplote.
(4) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribucijskem sistemu, nosi vse stroške potrebnih izrednih nepredvidenih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo.
(dela na distribucijskem sistemu na podlagi zahtev tretjih oseb)
(1) Če je distributer toplote pozvan, da izvede na distribucijskem sistemu določena dela za potrebe tretjih oseb izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju, izvede ta dela na stroške naročnika del po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce.
(2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi odjemalci.
(3) V kolikor so posledice del, zaradi potreb tretjih oseb, motnje v delovanju dela ali celotnega distribucijskega sistema, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo odjemalcev, naročnik teh del. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti tudi tretji osebi, če ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati v skladu z operativno tehničnimi navodili distributerja toplote.
(obveznost odjemalca za vzdrževanje njegovih toplotnih naprav)
(1) Odjemalec je dolžan vzdrževati toplotne naprave, ki so v njegovi lasti.
(2) Odjemalec toplote mora s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretok ogrevnega medija na odjemnem mestu ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav.
(3) Odjemalec mora o predvidenih vzdrževalnih delih v priključni postaji, ki jih sme izvajati samo usposobljeni izvajalec, obvestiti distributerja toplote.
(4) Odjemalec, ki je lastnik priključka, mora pred izvedbo vzdrževalnih del na priključku o tem obvestiti distributerja toplote.
(razdelitev stroškov obratovanja in vzdrževanja toplotnih naprav odjemalca)
(1) Če distributer toplote ugotovi, da delovanje toplotnih naprav odjemalca ni varno, zanesljivo, ali učinkovito, pozove odjemalca, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe na priključku, ki je v lasti odjemalca, ali v toplotni postaji. Če odjemalec v roku, ki ga določi distributer toplote, ukrepov ne izvede in bi lahko tako obratovanje povzročalo splošno nevarnost, nevarnost za življenje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, lahko distributer toplote ustavi dobavo toplote odjemalcu do izvedbe ukrepov.
(2) Če se ukrep iz prejšnjega odstavka nanaša na popravilo poškodbe za odpravo puščanja priključka v lasti odjemalca, ga lahko kot nujno vzdrževalno delo izvede distributer toplote na stroške odjemalca. V tem primeru distributer toplote zaradi preprečitve iztekanja ogrevnega medija iz distribucijskega sistema in s tem preprečitve povzročanja nadaljnje škode ter poslabšanja pogojev bivanja za odjemalca oziroma preprečitve ogrožanja življenja, zdravja ali premoženja, pristopi k popravilu priključka nemudoma, popravilo pa se obravnava kot nujno naročilo v skladu z določili zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v delu, ki določa pogoje za poslovodstvo brez naročila in na tej podlagi izda račun odjemalcu za popravilo priključka.
7. Obratovanje distribucijskega sistema v primeru motenj, ogroženosti distribucijskega sistema in višje sile
(motnje na distribucijskem sistemu)
(1) Motnja na distribucijskem sistemu je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali njegovega dela in prekinjena ali motena distribucija toplote.
(2) Motnje nastopijo tudi v primerih izpadov proizvodnih virov v takšnem obsegu, da ni mogoče zagotoviti nemotene distribucije toplote.
(3) V primeru motenj na distribucijskem sistemu ima distributer toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo toplote.
(1) Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov in izpad električnega omrežja na območju proizvodnega vira ali črpališča ali odjemalca.
(2) Če distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do odjemalcev.
(3) Če višja sila distributerju toplote delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata distributer toplote in odjemalec pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.
(4) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplote zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko odgovoren uporabnikom in odjemalcem ter tretjim osebam.
(obveščanje v primeru motenj na distribucijskem sistemu)
(1) Distributer toplote je dolžan o nastanku motenj na distribucijskem sistemu ali višje sile v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.
(2) Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora vsebovati:
– navedbo dela sistema, na katerem so motnje distribucije toplote;
– seznam stavb, katerim bo prekinjena distribucija toplote, če je to možno.
IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM
1. Priključitve na distribucijski sistem
(postopek priključitve na distribucijski sistem)
(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati projektna rešitev in katera je osnova za pridobitev soglasja s strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distributer toplote.
(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega sistema na katerega se priključujejo.
(3) Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sistem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucijski sistem nosi odjemalec.
(4) Polnitev distribucijskega sistema in toplotnih postaj, kot tudi internih instalacij ogrevanja pri direktnih hišnih postajah, z ogrevnim medijem lahko izvede le distributer toplote. Stroške prve polnitve in ostale z izvedbo prve priključitve povezane stroške prilagoditve obratovanja distribucijskega sistema krije distributer toplote. Če se prva priključitev zaradi razlogov na strani odjemalca izvaja izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju za priključitev, izvede distributer toplote ta dela na stroške odjemalca po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce.
(5) Stroške naslednjih polnitev in prilagoditev obratovanja distribucijskega sistema, ki nastanejo zaradi odjemalčevih dejanj krije odjemalec.
(listine, ki jih je potrebno predložiti pred priključitvijo)
(1) Investitor oziroma odjemalec toplote mora pred priključitvijo vsakega novega ali spremenjenega distribucijskega voda, priključka ali toplotne postaje distributerju toplote predložiti naslednje dokumente:
– dokazila o usposobljenosti izvajalca, ki je izvedel distribucijski vod, priključek ali toplotno postajo;
– izjavo, da so naprave zgrajene v skladu s projektno dokumentacijo, veljavnimi predpisi, pravili stroke, tehničnimi zahtevami distributerja toplote, soglasjem h gradnji in soglasjem k priključitvi na distribucijski sistem;
– geodetski posnetek distribucijskega voda in priključka.
(2) Investitor oziroma odjemalec mora po pridobitvi uporabnega dovoljenja za distribucijski vod, priključek in toplotno postajo, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje predložiti distributerju toplote.
(3) Z ogrevnim medijem napolnjeni in obratovalno usposobljeni distribucijski vod, priključek in toplotna postaja odjemalcu ne dovoljujejo tudi odjema toplote. Odjem je dovoljen šele po sklenitvi pogodbe o dobavi toplote, skladno s pogoji tega akta.
(nadzor nad uporabo ogrevnega medija)
Ogrevnega medija iz distribucijskega sistema ni dovoljeno uporabljati za polnjenje internih toplotnih naprav ali v druge namene brez predhodnega dovoljenja distributerja toplote. Vsaka uporaba ogrevnega medija mora potekati pod nadzorom distributerja toplote.
(priključitev na distribucijski sistem)
(1) Fizična priključitev novega distribucijskega voda ali priključka na obstoječ distribucijski sistem je praviloma možna le izven ogrevalne sezone, to je običajno med 15. majem in 15. septembrom.
(2) Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno sezono, če so izpolnjeni pogoji, kar predhodno preveri distributer toplote glede na vpliv predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. Vse stroške, ki nastanejo zaradi nove priključitve v času med ogrevalno sezono (zaustavitev obratovanja vročevodnega omrežja, izguba vode, ne dobava toplote obstoječim odjemalcem, morebitni povišani stroški proizvodnje toplote zaradi vklopa vršnega vira itd.) in temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja toplote in metodologiji izračuna povišanih obratovalnih stroškov zaradi priključitve odjemalca na distribucijski sistem v ogrevalni sezoni, nosi bodoči odjemalec oziroma investitor novega voda.
(3) Po priključitvi naprav na distribucijski sistem se v toplotni postaji nastavi obračunska moč za odjemno mesto, ki se navede v zapisniku o priključitvi.
2. Pogoji in postopek izdajanja soglasij za priključitev
(1) Priključitev odjemalčevih toplotnih naprav na distribucijski sistem je potrebno izvesti skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, o graditvi objektov, EZ-1, določili tega akta in drugimi veljavnimi predpisi.
(2) Soglasja, pogoji, mnenja so pisni dokumenti, ki jih izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za priključitev odjemalčevih naprav na distribucijski sistem ali na spremembe že priključenih odjemalčevih naprav.
(3) Roki, v katerih mora distributer toplote odločiti o izdaji ali zavrnitvi soglasja, so določeni v posameznem predpisu, ki določa vrsto dokumenta, ki ga mora izdati distributer toplote.
(soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja)
(1) Distributer toplote izda soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbo in posamezni del stavbe, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(2) Pisni vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo stavbe v fazi idejne zasnove. Idejna zasnova mora biti izdelana skladno s pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji in mora vsebovati shemo poteka priključka od priključnega mesta na distribucijskem vodu do stavbe, dimenzijo priključka, potrebno toplotno moč stavbe za različne vrste oskrbe s toploto (ogrevanje, klimatizacija, topla sanitarna voda, hlajenje, tehnologija, itd.) in lokacijo toplotne postaje. S soglasjem za pridobitev gradbenega dovoljenja se na podlagi podatkov iz idejne zasnove stavbe potrdi mesto priključitve na distribucijski sistem in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Distributer toplote na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.
(4) Izdano soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja velja dve leti od datuma izdaje.
(5) Podatke iz projektne dokumentacije in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja hrani distributer toplote.
(informacija o priključitvi na distribucijski sistem)
Za priključitev obstoječih stavb in posameznih delov stavb, za katere po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijski sistem. V pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno navesti situacijo stavbe s predvideno lokacijo toplotne postaje, opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah po toploti.
(soglasje za priključitev)
(1) Pred pričetkom gradnje odjemalčevih toplotnih naprav, ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor gradnje pridobiti soglasje za priključitev. Postopek izdaje soglasja za priključitev se vodi skladno z zakonom, ki ureja upravni postopek.
(2) Distributer toplote izda soglasje za priključitev na osnovi pisne vloge investitorja.
(3) Pisni vlogi je potrebno priložiti:
– kopijo gradbenega dovoljenja;
– projekt za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav in
– pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje distribucijskega voda in priključka ter roki fizične priključitve teh na obstoječ distribucijski sistem.
(4) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe in ustrezna soglasja lastnikov in solastnikov ali pisno izjavo s katero investitor del izjavlja, da je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in obstoječih toplotnih naprav (priključek, toplotna postaja, interne toplotne naprave), na katere bo predvidena gradnja vplivala oziroma jih prizadela.
(5) Pisni vlogi iz prejšnjega odstavka je za gradnjo distribucijskega voda in priključka potrebno poleg izjave iz prejšnjega odstavka priložiti dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal.
(6) Investitor ali lastnik stavbe lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo o zastopanju.
(obvezne vsebine soglasja za priključitev)
Soglasje vsebuje naslednje obvezne sestavine:
– naslov stavbe, za katero se izvaja priključitev (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
– navedba investitorja in lastnika stavbe:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, zastopnik družbe;
– navedbo načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje;
– tehnične značilnosti distribucijskega voda ali priključka;
– priključno moč internih toplotnih naprav;
– namen uporabe toplote;
– pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem možna, če bo investitor izvedel priključitev v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote in predloženimi projekti za izvedbo;
– navedba, kdaj soglasje preneha veljati:
– če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem na osnovi načrtov, ki so sestavni del te odločbe; v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote,
– če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem v roku 24 mesecev od njegove dokončnosti;
– pravni pouk.
(veljavnost soglasja za priključitev)
(1) Soglasje za priključitev velja 24 mesecev od njegove dokončnosti.
(2) V času iz prvega odstavka tega člena mora imetnik soglasja za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in distributerju toplote naročiti izvedbo priključitve.
(3) Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer toplote na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto.
(4) Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za priključitev podati najkasneje trideset (30) dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. V primeru zamud na strani distributerja toplote se šteje, da je soglasje podaljšano, kar je distributer toplote dolžan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel priključitve na sistem.
(postopek odločanja o soglasju za priključitev)
(1) Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, če investitor ali lastnik stavbe izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje za izdajo soglasja:
– če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo;
– če so projekti za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav izdelani v skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote;
– če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih naprav na katere se priključuje in o tem podal ustrezno izjavo;
– in če je namesto kopije gradbenega dovoljenja za distribucijski vod in priključek predložil dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal, v primerih, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno.
(2) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer toplote z odločbo v upravnem postopku.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan.
(4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev hrani distributer toplote.
(zavrnitev soglasja za priključitev)
(1) Investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve v primerih, ki jih določa EZ-1. Distributer toplote zavrne zahtevo za priključitev če:
– odjemalec sistema ne izpolnjuje pogojev za priključitev;
– bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi;
– bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih investitor ali lastnik stavbe ni pripravljen kriti.
(2) V primeru ugotovitve nastanka nesorazmernih stroškov ima odjemalec pravico do priključitve v skladu s tem aktom, če sam krije nesorazmerno visoke stroške po dogovoru z distributerjem toplote.
(3) V primerih, ko investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve, distributer toplote zavrne soglasje za priključitev.
3. Sprememba osnovnih parametrov in pogoji za prenos soglasja
(pridobitev novega soglasja zaradi spremembe osnovnih parametrov)
(1) Sprememba osnovnih parametrov pomeni spremembo tehničnih značilnosti distribucijskega voda ali priključka, spremembo nazivnih moči internih toplotnih naprav, sprememba namena uporabe toplote.
(2) V primeru sprememb osnovnih parametrov mora lastnik stavbe ali investitor gradnje vložiti pisno vlogo za novo soglasje za priključitev v skladu s 40. členom tega akta. Pogoj za spremembo obračunske moči je vgrajen regulator pretoka in diferenčnega tlaka.
(3) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov se izda tako, da se izda novo soglasje za priključitev.
(pogoji za prenos soglasja pred priključitvijo)
(1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev nepremičnine v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba.
(2) Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v petnajstih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter obstoječe soglasje za priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.
Če odjemalec ne uporablja priključka deset (10) let brez vmesnih prekinitev, se domneva, da odjemalec ne namerava več ohranjati možnost odjema toplote. Distributer toplote lahko v tem primeru, če priključek zaradi dotrajanosti predstavlja varnostno tveganje za varno in zanesljivo delovanje distribucijskega sistema, življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje, fizično prekine povezavo med priključkom in distribucijskim vodom.
(1) Če želi lastnik stavbo, v katero je napeljan priključek odstraniti, mora pred začetkom odstranitve pridobiti od distributerja toplote soglasje.
(2) Vlogi za soglasje je potrebno priložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve priključka, ki bo zaradi odstranitve stavbe odstranjen.
(3) Soglasje, ki ga izda distributer toplote, vključuje pogoje, ki jih mora odjemalec upoštevati pri odstranjevanju stavbe.
4. Stroški priključitve
(1) V primeru iz drugega odstavka 44. člena tega akta ima lastnik stavbe ali investitor gradnje pravico do priključitve, če distributer toplote oceni, da je priključitev ekonomsko upravičena ali če se bodoči odjemalec odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške priključitve na obstoječ distribucijski sistem. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita odjemalec in distributer toplote v pogodbi o priključitvi.
(2) Distributer toplote oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz splošnega akta agencije o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije v ojačitev obstoječega sistema se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe 20 let.
(3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distributer toplote upošteva:
– stroške za izvedbo potrebne investicije v ojačitev obstoječega sistema (vrednost investicije);
– predvidene prihranke ali dodatne stroške distributerja toplote, ki nastanejo zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih ojačitev sistema;
– strošek iz naslova donosa na finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo investicije;
– predvidene dodatne prihodke distributerja toplote, glede na predviden obseg uporabe priključka s strani odjemalcev.
(4) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima distributer toplote zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.
(5) Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški projektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih distributer toplote ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.
(6) Predvideni dodatni stroški distributerja toplote so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel distributer toplote, glede na izkustvena merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi z investicijo iz prejšnjega odstavka v referenčni ekonomski dobi uporabe.
(7) Strošek iz naslova donosa na sredstva za namene nesorazmernih stroškov priključitve se določi kot povprečna vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obveznic Republike Slovenije.
(8) Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne dele distribucijskega voda upoštevajo amortizacijske dobe in stopnje, ki jih je distributer toplote upošteval pri pripravi zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo davčno priznanih stopenj.
(9) Predvideni dodatni prihodki distributerja toplote so vsi prihodki, ki jih bo imel distributer toplote zaradi nove priključitve, upoštevaje s strani odjemalca napovedan odjem toplote.
(10) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer toplote na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani odjemalca prejel popolno vlogo za soglasje za priključitev.
(11) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi distributer toplote (sorazmerni stroški priključitve).
(12) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima odjemalec pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerne stroške).
(13) Distributer toplote določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe distribucijskega voda v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti investicije, kot znaša stopnja donosa na sredstva distributerja toplote.
(14) Distributer toplote ni dolžan začeti z investicijo, dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se odjemalec zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal distribucijski vod v napovedanem obsegu odjema toplote, ki izhaja iz soglasja za priključitev, in dokler ne plača nesorazmernih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi.
(15) Posledice neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o priključitvi, predvsem če odjemalec ne odjema toplote v napovedanem obsegu, in vračilo dela nesorazmernih stroškov priključitve distributer toplote opredeli v pogodbi o priključitvi.
(16) Stroški izgradnje priključka bremenijo investitorja gradnje ali lastnika stavbe, ki se priključuje na distribucijski sistem.
5. Pogodba o priključitvi
(vsebina pogodbe o priključitvi)
Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo na distribucijski sistem skleneta distributer toplote in imetnik soglasja za priključitev pogodbo o priključitvi, v kateri uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s priključitvijo stavbe na distribucijski sistem, plačilom morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve, lastništvom, izvedbo in nadzorom nad gradnjo priključka, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom in njegovim vzdrževanjem ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na distribucijski sistem in morebitno prekinitev ali odstranitev priključka ter odgovornostjo za plačilo s tem povezanih stroškov. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi toplote.
6. Izgradnja priključka in toplotne postaje
(obvezen nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje)
(1) Priključek mora biti zgrajen v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote, graditelj pa mora distributerja toplote pred priključitvijo obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo.
(2) Investitor ali tretja oseba so dolžni obveščati distributerja toplote o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključku.
(3) Vsa morebitne zamenjave, popravila in vzdrževalna dela na priključku bremenijo lastnika priključka.
(4) Nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje obvezno izvaja distributer toplote.
(5) Distributer toplote s priključitvijo naprav lastnika stavbe ali investitorja na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključka in toplotne postaje.
(določitev tehničnih značilnosti priključka)
Vrsto, število, lego in dimenzijo priključkov določi distributer toplote v postopku izdaje soglasij, glede na potrebe stavbe, določila tega akta in upoštevaje ekonomičnost načina priključitve.
(obveznost odjemalca za dopustitev vgradnje tehnološko sodobnih merilnih naprav)
Odjemalec je dolžan omogočiti distributerju toplote vgradnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav in naprav za namen nadzora in vodenja obratovanja distribucijskega sistema v toplotni postaji.
(priključitev novega odjemalca na obstoječ priključek)
(1) Lastnik obstoječega priključka mora v zameno za primerno nadomestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni odjemalec, dovoliti in omogočiti priključitev priključka novega potencialnega odjemalca na svoj priključek, v kolikor ta priključek dovoljuje dodatne obremenitve.
(2) Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov gradnje priključka glede na število njegovih odjemalcev ali zmogljivosti.
7. Postopek odklopov
(postopek začasnega odklopa)
(1) Distributer sme začasno odklopiti odjemalca zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja,
– pregledov ali remontov,
– preizkusov ali kontrolnih meritev,
– razširitev omrežja.
(2) Za predvideni odklop mora distributer izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(3) Distributer toplote je dolžan o predvidenem odklopu v pisni obliki pravočasno obvestiti odjemalce toplote, v primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote vsaj 48 ur pred prekinitvijo. Če ima stavba upravnika, se obvesti tudi upravnika stavbe.
(4) Distributer toplote je dolžan o nepredvideni prekinitvi distribucije toplote v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce toplote v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote. Če ima stavba upravnika, se obvesti tudi upravnika stavbe.
(5) Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora vsebovati:
– navedbo dela sistema, ki je v delu;
– začetek in predvideno končanje del;
– seznam začasno odklopljenih odjemnih mest.
(odklop po predhodnem obvestilu)
(1) Distributer toplote odklopi odjemalca po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer če:
– na opomin distributerja toplote ne poravna pogodbenih obveznosti;
– moti distribucijo toplote drugim odjemalcem;
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, toplotne postaje, ventilov, merilnih naprav v okviru pristojnosti distributerja toplote po tem aktu, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje;
– brez soglasja distributerja toplote priključi na distribucijski sistem svoje toplotne naprave, ali če omogoči prek svojih toplotnih naprav priključitev toplotnih naprav drugih odjemalcev;
– na opomin distributerja toplote ne zniža odjema toplote na s pogodbo o dobavi toplote dogovorjeno vrednost oziroma količino v zahtevanem roku;
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
– v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave, ali napeljave.
(2) Rok za izpolnitev obveznosti v obvestilu znaša največ petnajst dni.
(3) Distributer toplote izvede odklop po predhodnem obvestilu z zaprtjem in plombiranjem glavnih zapornih ventilov, kot je opisano v četrtem odstavku 22. člena tega akta.
(4) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, je dolžan plačati odjemalec. Plačilo stroškov je pogoj za ponovni priklop.
(odklop brez predhodnega obvestila)
(1) Distributer toplote odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila, če odjemalec z obratovanjem svojih toplotnih naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje;
(2) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov, kot je opisano v četrtem odstavku 22. člena tega akta, ali s fizično prekinitvijo priključka na priključnem mestu na distribucijskem vodu.
(3) Vnovična dobava toplote po ustavitvi distribucije toplote se začne potem, ko so odpravljeni razlogi za odklop in ko odjemalec distributerju toplote poravna nastale stroške v zvezi z odklopom.
(4) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
(odklop na zahtevo odjemalca)
(1) Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote, da njegovo odjemno mesto začasno ali trajno odklopi od distribucijskega sistema, pod pogoji iz 61. člena tega akta. V tem primeru pogodba o dobavi toplote preneha veljati.
(2) Distributer toplote izvede odklop odjemnega mesta z zaprtjem in plombiranjem glavnih zapornih ventilov na priključku.
(3) Če se odjemalec ponovno priključi na sistem v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.
(4) Distributer toplote lahko odjemalcu, ki je zahteval odklop, zavrne ponovno priključitev na distribucijski sistem ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne poravna vseh obveznosti, ki izvirajo iz časa pred odklopom.
(5) Odjemalec mora za ponovno priključitev po trajnem odklopu pridobiti novo soglasje za priključitev.
(6) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, je dolžan plačati odjemalec.
8. Ponovna priključitev in povrnitev škode
(ponovna priključitev in povrnitev škode)
(1) Distributer toplote je dolžan odjemalca, ki je bil odklopljen, na njegove stroške ponovno priključiti na distribucijski sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop in izpolnil pogoje iz tega akta.
(2) Distributer toplote, ki je odjemalca neutemeljeno odklopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca omrežja na distribucijski sistem.
(3) Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca in zaradi katerih ga je odklopil po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila. Distributer lahko zahteva povračilo škode na osnovi povzročenih dejanskih stroškov pred ponovnim priklopom.
(4) Odjemalec ima pravico do povračila škode zaradi neutemeljenega odklopa. Odjemalec lahko zahteva povrnitev dejanskih stroškov, ki jih je povzročil odklop toplote. Zahtevek za povrnitev škode mora v pisni obliki nasloviti na distributerja toplote, ki njegov zahtevek obravnava in realno oceni na podlagi lastnih izkušenj in strokovnega znanja s področja dobave toplote.
(5) Distributer toplote mora po prejetju zahtevka iz prejšnjega odstavka v desetih dneh odjemalcu posredovati odgovor. Pri obravnavi zahteve distributer toplote ugotavlja:
– ali je bilo glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe ogroženo življenje in zdravje odjemalca in
– ali je odjemalec utrpel dodatne stroške, da si je v času odklopa zagotovil ogrevanje.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE
1. Dobava toplote
(pogodba o dobavi toplote)
(1) Pogodba o dobavi toplote se sklene v pisni obliki ali tudi v elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju, če za to obstajajo možnosti pri obeh pogodbenih strankah, za odjemno mesto. Če je skupno odjemno mesto, se sklene pogodba o dobavi toplote za pododjemno mesto (posamezni del stavbe oziroma stanovanje).
(2) Če odjemalec, ki odjema toploto (npr. najemnik), ni lastnik nepremičnine ali posameznega dela stavbe, se pogodbeno razmerje o dobavi in odjemu toplote uredi med njim in distributerjem toplote z dovoljenjem lastnika oziroma imetnika soglasja za priključitev. Odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine, in lastnik nepremičnine sta subsidiarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili tega akta.
(3) Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki ali elektronski obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote, v kolikor tega dneva ni mogoče natančno določiti pa z dnem, ko je odjemalec postal lastnik ali najemnik nepremičnine oziroma posameznega dela stavbe.
(4) Splošni pogodbeni pogoji so sestavni del pogodbe o dobavi toplote.
(odpoved pogodbe o dobavi toplote)
(1) Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen čas, razen če se distributer toplote in odjemalec v pogodbi ne dogovorita drugače.
(2) Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi toplote pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom. Odpoved pogodbe o dobavi lahko poda le lastnik odjemnega mesta, če pa ta ni sklenjena z njim, mora lastnik z odpovedjo pisno soglašati.
(3) Po preteku odpovednega roka iz prejšnjega odstavka tega člena distributer toplote ustavi dobavo toplote na odjemno mesto. Če sovpada datum odpovednega roka na dela prosti dan (praznik, sobota ali nedelja), potem izvede distributer toplote zaustavitev dobave toplote prvi naslednji delovni dan. Distributer toplote ne prevzema nikakršnih obveznosti (npr. pravnih in finančnih) za škodo, ki bi z zaustavitvijo dobave toplote nastala odjemalcu.
(4) Odpoved od pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v primerih:
– če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva posamezni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega mesta;
– če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva odjemalec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi toplote želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega predpisa predpisana prioritetna uporaba toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje prostorov.
(5) Ne glede na določilo druge alinee prejšnjega odstavka je odpoved od pogodbe o dobavi toplote mogoča v primeru odstranitve (rušitve) stavbe.
(6) Če se odjemalec po odpovedi pogodbe o dobavi toplote znova odloči za dobavo toplote na istem odjemnem mestu v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.
(7) Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje distributerja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz kakršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote.
(sestavine pogodbe o dobavi)
Na podlagi pisne zahteve odjemalca se sklene pogodba o dobavi toplote, ki mora vsebovati:
a) podatke o distributerju toplote;
b) podatke o odjemalcu (lastniku ali najemniku stavbe oziroma lastnikih ali najemnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto):
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca (stalno prebivališče), kraj, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnika družbe;
c) opravljene storitve, ponujeno raven kakovosti storitev;
d) podatke o odjemnem in pododjemnem mestu:
– naslov odjemnega oziroma pododjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
– oznake odjemnega mesta in pododjemnega mesta (posameznega dela stavbe oziroma stanovanja);
– priključno in obračunsko moč odjemnega mesta na osnovi izdanega soglasja;
– uvrstitev v tarifno skupino;
– v primeru pododjemnega mesta tudi delež odjemalca (ogrevana površina stanovanja, ogrevana površina stavbe);
e) določilo o veljavnem ceniku;
f) podatke o obračunu toplote in načinu plačila;
g) vrste vzdrževalnih storitev, stroški vzdrževanja, prenehanje vzdrževalnih storitev;
h) način razdelitve stroškov dobave toplote, če je odjemno mesto skupno (razdelilnik stroškov);
i) podatke o načinu spremembe cen toplote, načinu obračuna toplote in načinu plačila;
j) trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pogodbe;
k) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;
l) načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah;
m) podatke v katerih pogodbena partnerja določita morebitne posebnosti pogodbenega razmerja;
n) določilo, da je v primeru nedoseganja kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem toplote, distributer toplote dolžan odjemalcu priznati nadomestilo;
o) informacije o pravicah odjemalcev.
(1) Odjemalec je distributerju toplote dolžan pisno sporočiti vse spremembe podatkov (ime ali firmo, naziv, prebivališče, poslovni naslov, sedež, statusnopravne spremembe, uvedbo postopkov zaradi insolventnosti, spremembe tarifne skupine, spremembe lastnika odjemnega mesta, plačnika, nastop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priključitev ipd.) najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi in predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe.
(2) Distributer toplote spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana sprememba.
(3) Odjemalec mora distributerju toplote spremembe podatkov poslati pisno po pošti ali elektronski pošti, in sicer na naslove navedene v pogodbi o dobavi toplote ali na spletni strani distributerja toplote.
(4) Če odjemalec ne sporoči sprememb podatkov ali jih ne sporoči pravilno, se računi in druga sporočila, pošiljajo odjemalcu na ime in naslov, ki sta navedena v pogodbi o dobavi, in se štejejo za prejeta, odjemalec pa je dolžan nositi vse stroške, ki izhajajo iz tega, vse dokler sprememba ni urejena na pravilen način, skladen s tem aktom.
(5) Distributer toplote bo pošto (račune, opomine, odgovore na reklamacije, obvestila, odpoved pogodbe, obvestila vezana na akcije, neposredno trženje, tržne analize ipd.) pošiljal odjemalcu z redno pošto na naslov odjemalca, naveden v pogodbo o dobavi toplote oziroma na sedež pravne osebe, ki je naveden v poslovnem registru, ali po elektronski pošti na elektronski naslov, ki je bil posredovan s strani odjemalca.
(spremembe pogodbe o dobavi in odjemalca)
(1) V primeru lastninsko pravnih sprememb pri odjemalcih, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem, sta obstoječi ali novi odjemalec dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
a) podatke o dosedanjem odjemalcu:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV.
b) podatke o novem odjemalcu:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca ali davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe.
c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odjemnega mesta, številka stanovanja in identifikacijski znak nepremičnine (ID znak),
d) priložene listine o lastništvu, ali pogodbo o najemu ali soglasje lastnika o sklenitvi pogodbe o dobavi z najemnikom ali druge listine kot dokazila o prenosu lastninske pravice (fotokopijo),
e) stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice, razen za skupno odjemno mesto.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka tega člena, se sklene pogodbeno razmerje med novim odjemalcem in distributerjem toplote.
(4) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote zavezan nositi dosedanji odjemalec, ne glede na prenos lastninske pravice. Novi odjemalec pa zaradi opustitve svoje obveze obveščanja subsidiarno odgovarja za nastale stroške.
(5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja toplote o nastali spremembi.
(sprememba splošnih pogodbenih pogojev)
(1) O spremembi splošnih pogodbenih pogojev mora distributer toplote obvestiti odjemalca pisno najmanj mesec dni pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na pogodbo o dobavi toplote.
(2) Če odjemalec zaradi sprememb splošnih pogojev ne želi več odjemati toplote pod spremenjenimi pogoji lahko, razen v primerih, ko odpoved od pogodbe o dobavi toplote v skladu z določili tega akta ni mogoča, odstopi od pogodbe o dobavi toplote najkasneje v roku trideset dni po začetku veljave sprememb splošnih pogojev. Če distributer ne prejme pisnega odstopa odjemalca v navedenem roku, se šteje, da je odjemalec pristal na spremembe splošnih pogojev.
2. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih
Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba toplote za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj.
(urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu)
(1) Distributer toplote sklene pogodbo o dobavi toplote z vsakim odjemalcem, lastnikom ali najemnikom posameznega dela stavbe, na osnovi katere se obračuna storitev dobave toplote vsakemu odjemalcu posebej.
(2) Za urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu se smiselno uporabljajo določila akta, ki urejajo sklepanje pogodb o dobavi toplote, razen v kolikor v tem poglavju ni drugače določeno.
(3) Odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi iz skupnega odjemnega mesta, je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku odjema toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju toplote naslednje podatke:
a) ime in priimek novega in dosedanjega odjemalca ali firmo odjemalca:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca ali davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) naslov in podatke o delu stavbe oziroma o stavbi, v kateri odjema toploto;
c) datum začetka ali prenehanja lastništva;
d) priloženo listino kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo).
(4) Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje začetek ali prenehanje uporabe dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto oziroma ko je odjemalec postal lastnik dela stavbe.
(5) Če distributer toplote nima pravilnih podatkov o odjemalcu iz tretjega odstavka tega člena, neposredno pozove osebo, ki uporablja zadevni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.
(6) Če odjemalec, ki je postal lastnik dela stavbe, ki je oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote, ne želi vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega lastnika dela stavbe, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik oziroma ko je pričel z uporabo dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto.
(razdelilnik stroškov za toploto)
(1) Stroški za toploto so določeni za skupno odjemno mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov za toploto, ki vključuje fiksne stroške toplote (obračunska moč in vzdrževanje merilne naprave) in stroške dobavljene toplote, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto in drugih storitev na skupnem merilnem mestu. Vsota vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 odstotkov. Razdelilnik stroškov za fiksne stroške toplote je sestavni del pogodbe o dobavi toplote.
(2) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote mora biti izdelan v skladu s pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posameznimi deli in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote.
(3) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote se lahko spremeni v skladu s pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posameznimi deli in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik stroškov.
(način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto distributerju toplote)
(1) Merjenje dobave toplote vsakemu posameznemu delu stavbe ni obveznost ali strošek distributerja toplote.
(2) Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pravilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer toplote ni izvajalec delitve stroškov dobavljene toplote po pravilniku, ki ureja način delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.
(3) Upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe je kot predstavnik etažnih lastnikov dolžan podpisati z distributerjem toplote sporazum o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, v katerem se določi način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov dobavljene toplote.
(4) Če mesečni razdelilniki stroškov za dobavljeno toploto za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določa sporazum o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, ima distributer toplote pravico obračunati stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo. Reklamacij iz naslova nesporočenih, napačno sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov distributer toplote ni dolžan upoštevati.
(sporočanje sprememb odjemalca na skupnem odjemnem mestu)
(1) Sprememba posameznega odjemalca na skupnem odjemnem mestu se izvaja po določilih 64. člena tega akta.
(2) Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s toploto do konca obračunskega obdobja dotedanji odjemalec.
(odpoved pogodbe o dobavi na skupnem odjemnem mestu)
Odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem odjemnem mestu velja le, če jo poda 75 % odjemalcev tega odjemnega mesta skupaj, istočasno, v pisni obliki. Odpoved lahko poda tudi upravnik stavbe oziroma drug pooblaščenec odjemalcev na podlagi sklepa etažnih lastnikov, ki ga sprejmejo s 75 % večino vseh etažnih lastnikov. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni rok po pogodbi o dobavi toplote oziroma po tem aktu. Pri postopku odpovedi se smiselno uporabljajo določila 61. člena tega akta.
3. Storitev dobave toplote
(1) Ogrevalna sezona se praviloma prične po 15. septembru, ko je zunanja temperatura ob 21. uri trikrat zaporedoma manj od 12 ˚C, konča pa se praviloma, ko zunanja temperatura po 15. aprilu preseže ob 21. uri trikrat zaporedoma 12 ˚C.
(2) Odjemalci toplote se lahko v času ogrevalne sezone pričnejo ogrevati kasneje, ogrevanje lahko začasno prekinejo ali ogrevanje končajo pred koncem ogrevalne sezone. O tem morajo preko upravnika ali predstavnika odjemalcev pisno ali z elektronsko pošto obvestiti distributerja toplote.
(3) Distributer toplote dobavlja toploto odjemalcu v času ogrevalne sezone na vročevodnem delu distribucijskega omrežja Celja neprekinjeno, na toplovodnem delu pa z nočno prekinitvijo do 9 ur. Izven ogrevalne sezone distributer toplote dobavlja toploto odjemalcu na tistem delu vročevodnega omrežja, kjer je to potrebno za pripravo sanitarne tople vode, za potrebe klimatizacije ali za tehnološke potrebe.
(4) Izjemoma so možne prekinitve dobave toplote le skladno z določili tega akta oziroma, če se distributer toplote in odjemalec tako dogovorita.
(spremenjeni pogoji oskrbe s toploto v Mestni občini Celje)
(1) Če se v skladu z razvojem oskrbe s toploto v Mestni občini Celje temperaturni ali tlačni parametri pri izvajanju dobave toplote toliko spremenijo, da so potrebne tehnično tehnološke spremembe, predelave ali zamenjave na distribucijskem omrežju in ali na odjemalčevih toplotnih napravah, poravna vse stroške, ki nastanejo na distribucijskem omrežju, distributer toplote, odjemalec pa praviloma vse stroške na priključku v njegovi lasti in vse stroške na svojih napravah.
(2) Če odjemalec ne prevzame stroškov iz prejšnjega odstavka ali če potrebne spremembe niso opravljene pravočasno in niso časovno usklajene z deli na distributerjevih napravah, mu distributer toplote ni dolžan dobavljati toplote, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje.
4. Začetek dobave toplote
(1) Distribucijski sistem je mogoče pričeti uporabljati, ko:
– je izdano soglasje za priključitev;
– so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij;
– je sklenjena pogodba o priključitvi;
– je priključitev pravilno izvedena;
– je podpisan zapisnik o priključitvi;
– je sklenjena pogodba o dobavi toplote;
– so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana poročila;
– lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja za priključitev predloži uporabno dovoljenje za stavbo ali za toplotne naprave, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje;
– so poravnane finančne obveznosti bodočega odjemalca toplote do distributerja toplote.
(2) Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom o priključitvi določita dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav in datum začetka dobave. Lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja lahko zaprosi za začetek dobave toplote pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.
(3) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto praviloma neprekinjeno. Prekinitve so možne v primerih določenih s tem aktom in skladno z določili pogodbe o dobavi toplote.
5. Ugotavljanje dobavljenih količin toplote
(ugotavljanje dobavljenih količin toplote)
(1) Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi odčitka merilne naprave, nameščene na odjemnem mestu v priključni postaji.
(2) Količine dobavljene toplote se merijo neposredno s toplotnim števcem izražene v kWh ali MWh.
(3) Pri ugotavljanju količine dobavljene toplote se ne upoštevajo merilne naprave, ki so namenjene za interno razdelitev porabljene toplote.
(4) Količino dobavljene toplote ugotavlja distributer toplote na stroške lastnika merilne naprave z merilnimi napravami na odjemnem mestu posameznega odjemalca oziroma na skupnem odjemnem mestu več odjemalcev, kjer odjemalci prevzamejo toploto.
(5) Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba distributerja toplote ali po predhodnem dogovoru z distributerjem toplote odjemalec sam ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov.
(6) Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odjemnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in v količini, kot je bila izmerjena na odjemnem mestu.
(7) Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino toplote prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na strani odjemalca.
(8) Distributer toplote posreduje podatke meritev pridobljenih iz merilne naprave le odjemalcu. V primeru zahtev po pridobitvi podatkov tretje osebe, mora tretja oseba distributerju posredovati pooblastilo odjemalca oziroma njegovega pooblaščenca o možnosti pridobitve tovrstnih podatkov v njegovem imenu.
(1) Merilne naprave so merilniki toplote s pripadajočimi tipali in računsko enoto, vgrajene na merilnem oziroma odjemnem mestu ter so v lasti odjemalca, ki je lastnik nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev.
(2) Merilne ali delilne naprave, ki so nameščene v hišni postaji ali na internih napravah odjemalca služijo le za interno razdelitev stroškov toplote, ki je izmerjena z merilno napravo na merilnem mestu v priključni postaji.
(ustreznost merilnih naprav)
Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje. Po namestitvi merilne naprave, se na napravo in njene sestavne dele namestijo plombe, ki onemogočajo njeno demontažo brez poškodbe.
(kontrola, redni pregledi in zamenjava merilne naprave)
(1) Merilne naprave pregleduje, vzdržuje in zamenjuje ter izvaja redne overitve distributer toplote na stroške odjemalca. Stroške, ki nastanejo v zvezi z navedenimi deli, plača odjemalec s plačilom mesečne števnine.
(2) Poslovni odjemalci ne plačujejo števnine in sami skrbijo za merilne naprave.
(3) Tehnični pogoji in način izvajanja meritev so določeni s tehničnimi zahtevami distributerja toplote.
(4) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odjemalca, potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave ter ostale stroške predelave napeljave odjemalec.
(5) Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. Če se pri pregledu ugotovi, da točnost merilne naprave presega vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega pogreška, plača stroške pregleda distributer toplote, v nasprotnem primeru pa odjemalec oziroma lastnik merilne naprave.
(1) V primeru okvare merilnih naprav, poškodbe ali motnje v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj obvestiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.
(2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote.
(način izvajanja meritev)
(1) Distributer toplote zagotavlja merjenje količin toplote v okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev in s pogodbo o dobavi toplote. Odjem mora biti znotraj delovnega območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi zahteve k priključitvi.
(2) Če je odjem toplote izven delovnega območja merilne naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine toplote ne glede na možne merske napake.
(3) Če je odjem toplote večkrat zaporedoma izven pogodbenih okvirov, mora odjemalec zamenjati merilno napravo na svoje stroške.
(naprave za daljinski prenos podatkov)
(1) Naprave, ki v toplotni postaji omogočajo daljinski prenos podatkov za potrebe obračuna namešča, premešča in vzdržuje distributer toplote na stroške odjemalca. Distributer toplote tudi predpiše zahtevane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa podatkov.
(2) Odjemalci, ki imajo nameščene naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, morajo distributerju toplote, če je to tehnično možno, brezplačno dati na voljo kabelsko povezavo ali možnost napeljave take povezave do ustreznega komunikacijskega omrežja.
(3) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave in naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje.
6. Merjenje količin toplote
(obveznost distributerja za zagotavljanje merilnih podatkov)
Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote.
Redno obračunsko obdobje je praviloma mesečno. V njem distributer toplote izvaja redni obračun porabe toplote na osnovi odčitavanja merilnih naprav, praviloma zadnji delovni dan v mesecu.
(obveznost odjemalca glede zagotavljanja meritev)
(1) Pri izvajanju aktivnosti iz 78. in 79. člena tega akta mora odjemalec distributerju toplote omogočiti neoviran dostop do vseh merilnih naprav. Odjemalec mora poskrbeti, da so merilne naprave vedno dostopne in lahko čitljive. Odjemalec mora zavarovati merilne naprave pred poškodbami overitvenih oznak merilnih naprav, poškodbo plomb (kot npr. za računsko enoto, temperaturo tipala dovoda, temperaturo tipala povratka ipd.), drugimi poškodbami in jih zavarovati pred zmrzaljo.
(2) Če distributer toplote zaradi odsotnosti odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je odjemalec dolžan na osnovi obvestila distributerja toplote javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi distributer toplote.
(določanje količin dobavljene toplote brez odčitka)
Za obračunsko obdobje, za katerega niso bile odčitane merilne naprave zaradi odsotnosti odjemalca ali drugih razlogov na strani odjemalca (kot npr. onemogočanje dostopa do merilne naprave), distributer toplote zaračuna toploto na osnovi ocenjene porabe v obračunskem obdobju, upoštevajoč preteklo porabo v primerljivem obdobju in dejanski temperaturni primanjkljaj v obračunskem obdobju.
(določanje količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca)
(1) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca, količine predane toplote nepravilno registrirane oziroma nepravilno merjene, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine toplote sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je odjemalec prejemal toploto v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma registrirala količine predane toplote.
(2) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvrši tako, da se predane količine toplote za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na osnovi predanih količin, v obdobju pred in po nastanku okvare, z upoštevanjem dinamike dobave toplote oziroma temperaturnega primanjkljaja.
(določanje količin dobavljene toplote v primerih okvare merilne naprave)
(1) Za obdobje, ko je merilna naprava pokvarjena, se določi dobavljena količina na podlagi porabe v primerljivem obračunskem obdobju, ko je merilna naprava še pravilno delovala, z upoštevanjem vseh okoliščin, ki vplivajo na odjem toplote.
(2) Primerljivo obračunsko obdobje določi distributer toplote. Za stavbe, za katere ni mogoče določiti primerljivega obračunskega obdobja (nove stavbe), se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe.
(3) Dobavljena količina toplote, ki je odvisna od zunanje temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna naprava pokvarjena, določi:
pri tem pomenijo:
Q | ... dobavljena količina toplote (MWh) |
Qh | ... obračunsko (priključno) moč toplotnih naprav za ogrevanje in klimatizacijo prostorov (MW) |
K | ... število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z obračunsko (priključno) močjo v obračunskem obdobju |
Y | ... faktor odjema toplote za primerljivo obračunsko obdobje, ki je: |
| – za stanovanjske prostore Y = 0,65, |
| – za poslovne in šolske prostore Y = 0,85, |
| – za poskusno obratovanje, neupravičen odjem in posebne namene Y = 1,0. |
K | = | 24 x Z x (tn – tz sr) |
Tnp – tzmin |
pri tem pomenijo:
Z | ... število ogrevalnih dni |
tn | ... srednja projektna ali predpisana temperatura prostorov |
tnp | ... srednja projektna notranja temperatura prostorov |
tz sr | ... srednja zunanja temperatura v obračunskem obdobju |
tz min | ... –13 °C, računska minimalna zunanja temperatura |
(1) Za neupravičen odjem toplote se šteje:
– odjem toplote, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin dobavljene toplote;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki je namerno poškodovana;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, kjer so nepooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne naprave oziroma njeni sestavni deli;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, katere overitev pri akreditiranem kontrolnem organu je potekla, zamenjava merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani odjemalca;
– odjem toplote, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem;
– odjem toplote, ki ga izvaja odjemalec s tem, da je priključil svoje interne toplotne naprave na distribucijski sistem brez soglasja distributerja toplote.
(2) Dokazno breme upravičenega odjema je na strani osebe, za katero obstaja utemeljen sum, da izvaja neupravičen odjem toplote.
(3) Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče ugotoviti, se neupravičen odjem toplote obračuna od zadnjega odčitka merilne naprave s strani distributerja toplote. V primeru, da zadnjega odčitka merilne naprave ni bilo mogoče pridobiti, je dokazno breme o trajanju neupravičenega odjema na strani osebe, ki izvaja neupravičen odjem toplote.
(4) Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete toplote, ki je odvisna od zunanje temperature, se količina toplote določi v skladu s 87. členom tega akta z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote (Y=1).
(5) Odjemalec mora distributerju toplote plačati tudi škodo, ki jo povzroči z neupravičenim odjemom toplote.
(6) Vsak neupravičen odjem toplote, odstranitev oziroma poškodovanje pečata merilne naprave oziroma njenih sestavnih delov se prijavi organom pregona in energetskemu inšpektorju.
(priključitev internih toplotnih naprav brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem)
(1) Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem, lahko distributer toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer toplote ne razpolaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, le tega predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev skladno s 40. členom tega akta.
(2) Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obračuna novo obračunsko moč.
7. Nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev
(nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev)
(1) Distributer toplote v primeru predvidenega odklopa distribucije toplote zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti obvesti gospodinjskega odjemalca o datumu predvidenega odklopa, možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, ter rokih za predložitev dokazil.
(2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop gospodinjskega odjemalca in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo ogrevanje stanovanjskih prostorov.
(3) Do nujne oskrbe so upravičeni gospodinjski odjemalci iz drugega odstavka tega člena izključno v primeru, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca in oseb, ki z odjemalcem prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(4) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo distributerja toplote o odklopu zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe na podlagi prvega odstavka 296. člena EZ-1, mora v roku osmih dni od prejema obvestila o odklopu podati distributerju toplote vlogo za priznanje te pravice in predložiti ustrezna dokazila. Obrazec vloge za uveljavitev pravice do nujne oskrbe je odjemalcem dostopen na spletni strani distributerja toplote.
(5) Distributer toplote pri presoji upravičenosti do nujne oskrbe najprej ugotavlja, ali je gospodinjski odjemalec izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena, nato pa, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje ali zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo na podlagi izpolnjevanja enega izmed naslednjih dveh pogojev:
– ali glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe, v kateri gospodinjski odjemalec prebiva, odklop distribucije toplote ogroža življenje in zdravje tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški;
– ali bi bilo v primeru odklopa distribucije toplote ogroženo zdravstveno stanje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(6) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne razmere so gospodinjski odjemalci lahko upravičeni le v obdobju ogrevalne sezone.
(7) Do nujne oskrbe v obdobju ogrevalne sezone niso upravičeni gospodinjski odjemalci, ki prebivajo v stavbah, v katerih je vsaj v enem bivalnem prostoru odjemalca omogočeno ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja.
(8) Distributer toplote kot ustrezno dokazilo za izpolnjen pogoj, da gre za gospodinjskega odjemalca iz drugega odstavka tega člena, upošteva potrdilo Centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da je odjemalec vložil vlogo za dodelitev redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila o odklopu.
(9) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer zahteva potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz katerega je nedvoumno razvidno, da ni vsaj v enem prostoru možno ogrevanje na trda ali druga goriva in izjavo odjemalca, da v nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava. Dokazilo ne sme biti starejše od enega leta.
(10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja distributer toplote presoja na podlagi dokazila, iz katerega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(11) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva potrdilo osebnega zdravnika, da gospodinjski odjemalec za ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje distribucijo toplote z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer. Potrdilo iz prejšnjega stavka mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v katerem bi odklop ogrožal življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca.
(12) Če distributer toplote presodi, da je gospodinjski odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti odjemalca. Obvestilu, ki je namenjeno odjemalcu priloži seznam nasvetov za varčevanje z energijo, ki lahko pripomorejo k znižanju porabe energije oziroma stroškov ogrevanja. Distributer toplote sme pri izvajanju nujne oskrbe omejiti odjem toplote gospodinjskemu odjemalcu do količine, ki je nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo.
(13) Gospodinjski odjemalec je upravičen do nujne oskrbe za čas od predvidenega odklopa, kot izhaja iz obvestila iz prvega odstavka tega člena in dokler obstajajo okoliščine, ki povzročajo ogrožanje življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. Za ta čas se odklop gospodinjskega odjemalca preloži.
(14) Če distributer toplote presodi, da niso izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospodinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.
8. Obveščanje odjemalcev
(kontaktna točka za odjemalce)
(1) Distributer toplote mora odjemalcem zagotoviti potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distributerjem na spletni strani distributerja toplote in v kontaktni točki, ki se nahaja na sedežu distributerja toplote.
(2) V kontaktni točki distributer toplote zagotovi najmanj informacije o:
– načinih reševanja sporov;
– veljavnih cenah toplote;
– splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in v zvezi njihovo uporabo;
– načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;
– pravicah do oskrbe s toploto v skladu s predpisi, veljavnimi cenami in splošnimi akti.
(1) Distributer toplote dvakrat letno poda informacije o obračunu toplote, ki vključujejo:
– veljavne dejanske cene;
– dejansko porabo energije in dejanske stroške v obračunskem obdobju;
– primerjave porabe energije odjemalca s porabo energije v enakem obdobju prejšnjega leta;
– primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije vedno, kadar je to mogoče in koristno.
(2) Distributer toplote odjemalcem toplote posreduje podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek mora distributer toplote odjemalcem podati informacije o obračunu toplote najmanj štirikrat letno:
– na zahtevo odjemalca ali
– če je odjemalec izbral možnost elektronskega prejemanja obračuna.
(4) Distributer toplote daje odjemalcem podatke o obračunu toplote na odjemnem mestu in informacije o njih ter dostop do informacij o njihovi porabi brezplačno.
9. Kakovost toplote
(1) Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odjemnem mestu odjemalca. Dobavljena toplota iz distribucijskega sistema je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na odjemnem mestu ustrezajo naslednjim parametrom:
1. Vročevodni sistem daljinskega ogrevanja:
Diferenčni tlak na odjemnem mestu minimalno 0,5 bar in temperatura dovoda na odjemnem mestu minimalno 70 °C. Temperatura dovoda na odjemnem mestu se zagotavlja v odvisnosti od zunanje temperature, kot je prikazano v Diagramu poteka temperatur predtoka in povratka ogrevne vode vročevodnega sistema v odvisnosti od temperature okolice v Prilogi 1, ki je sestavni del tega akta.
2. Toplovodni sistem daljinskega ogrevanja:
Diferenčni tlak na odjemnem mestu minimalno 0,5 bar in temperatura dovoda na odjemnem mestu minimalno 30 °C. Temperatura dovoda na odjemnem mestu se zagotavlja v odvisnosti od zunanje temperature, kot je prikazano v Diagramu poteka temperatur predtoka in povratka ogrevne vode toplovodnega sistema v odvisnosti od temperature okolice v Prilogi 2, ki je sestavni del tega akta.
(2) Distributer toplote odgovarja za kakovost dobavljene toplote skladno s tem aktom, pogodbo o dobavi toplote in zapisnikom o priključitvi, pod pogojem, da so odjemalčeve toplotne naprave zgrajene in obratujejo skladno s projektno dokumentacijo in da so obratovalno sposobne.
10. Obračun, način plačil, postopek opominjanja in reševanje reklamacij
(1) Stroški dobavljene toplote v obračunskem obdobju se obračunavajo glede na:
– razvrstitev odjemalca v ustrezno tarifno skupino;
– obračunsko moč in
– dobavljeno količino toplote.
(2) Obračun se izvede glede na dejanske odčitke merilne naprave v toplotni postaji.
(zaračunavanje storitev dobavljene toplote)
(1) Distributer toplote zaračunava storitve dobave toplote in druge obveznosti, v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost distribucije toplote ter pogodbo o dobavi za vsako odjemno mesto posebej, v primeru skupnega odjemnega mesta pa za vsak posamezen del stavbe.
(2) Perioda izstavljanja računov je mesečna.
(3) Ostale storitve, ki jih distributer toplote zaračunava, vendar v tarifnem sistemu za obračun toplote niso zajete, obračuna distributer toplote po ceniku, ki ga objavi na spletni strani in sedežu podjetja.
(postopek določanja obračunske moči)
(1) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postopku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem po 40. členu tega akta določi obračunsko moč glede na priključno moč za posamezne namene rabe toplote:
– ogrevanje prostorov (OGP) in
– priprava sanitarne tople vode (STV).
Obračunsko moč distributer toplote določi na osnovi nazivne moči internih toplotnih naprav, določene s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, ki jo korigira v skladu z določili tega akta in določili tehničnih zahtev distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem.
(2) Za vsako spremembo priključne moči, kot posledice spremembe toplotne zaščite stavbe, spremembe namembnosti in uporabe dela stavbe, razširitve, posodobitve ali ukinitve internih toplotnih naprav ipd., mora odjemalec podati vlogo za spremembo priključne moči. Vlogi mora odjemalec priložiti ustrezno projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne moči, morebitne predelave internih toplotnih naprav in preverbe ustreznosti, oziroma zamenjave elementov toplotne postaje.
(3) Obračunska moč za ogrevanje se lahko zniža pod vrednost toplotnih izgub stavbe le v primeru spremembe namembnosti posameznih delov stavbe, pri čemer je treba priložiti ustrezno projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe. Sprememba priključne moči velja ob popolni vlogi in izpolnitvi zahtevanih pogojev do 30. septembra tekočega leta z naslednjim obračunskim obdobjem.
(4) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postopku sklepanja pogodbe o dobavi toplote po 62. členu tega akta določi obračunsko moč. Obračunska moč je lahko enaka ali manjša od priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in se potrdi z zapisnikom o priključitvi ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote.
(5) V primeru skupnega odjemnega mesta distributer toplote določi strošek za obračunsko moč posameznega odjemalca, na osnovi priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in s strani odjemalcev predloženega razdelilnika stroškov dobavljene toplote (fiksne stroške toplote).
(1) Rok plačila računov je 15 dni od datuma izstavitve računa, če s pogodbo o dobavi toplote ali predpisi ni drugače določeno.
(2) Če odjemalec ne plača računa pravočasno, distributer toplote odjemalca pozove k izpolnitvi obveznosti s pisnim opominom, v katerem določi nov rok plačila, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni. Če odjemalec ne plača računa niti po preteku roka za plačilo, določenega v opominu in sicer v roku 15 dni po preteku roka za plačilo, navedenega v opominu, prične distributer toplote postopek sodne izterjave. Odjemalca, razen odjemalcev na skupnem odjemnem mestu, pa lahko po predhodnem obvestilu tudi odklopi. Rok od prejema obvestila o odklopu do dejanskega odklopa ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Za nepravočasna plačila ima distributer toplote pravico odjemalcu zaračunati zakonske zamudne obresti.
(1) Odjemalec lahko pri distributerju toplote reklamira:
– količino in kvaliteto dobavljene toplote v priključni postaji;
– nepravilno delovanje merilnikov toplote;
– zastoje ter okvare pri dobavi toplote;
– obračun dobavljene toplote;
– druge storitve.
(2) Odjemalec lahko reklamacijo pošlje pisno ali po elektronski pošti oziroma poda ustno na zapisnik pri distributerju toplote. Podrobnejši način vložitve in obravnave reklamacij, določi distributer toplote v splošnih pogodbenih pogojih.
(3) V primeru reklamacije računa za obračun toplote je odjemalec dolžan poravnati nesporni del v pogodbenem roku, za sporni del pa mora podati pisno reklamacijo najkasneje v roku osmih dni od prejema računa.
(4) Distributer toplote je dolžan pisno odgovoriti odjemalcu najkasneje v roku osmih delovnih dneh od prejema reklamacije in sicer tako, da odjemalcu pisno odgovori na zadnji distributerju toplote posredovani naslov.
(način reševanja reklamacij)
(1) Distributer toplote mora odjemalca pisno obvestiti o svojem stališču do prejete reklamacije in njegovih že sprejetih ukrepih in predlogih za ustrezno rešitev reklamacije.
(2) Če je na osnovi reklamacije ugotovljena napaka po krivdi distributerja toplote v zvezi s kakovostjo dobavljene toplote v priključni postaji in se je ne da odpraviti v najkrajšem času (do 24 ur) mora distributer toplote posredovati odjemalcu ali upravniku odgovor o rešitvi reklamacije pisno ali po elektronski pošti v najkrajšem času, najkasneje pa v treh delovnih dneh od prejema reklamacije.
VI. TARIFNI SISTEM IN TARIFNI ELEMENTI ZA DOBAVO TOPLOTE
(tarifni elementi in tarifne postavke)
(1) Tarifna elementa, za katera distributer toplote določi tarifne postavke na način in pod pogoji, določenimi s tem aktom, sta obračunska moč in dobavljena količina toplote.
(2) Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so:
– fiksni del tarife za toploto (TPF), ki predstavlja ceno za enoto obračunske moči v EUR/MW/leto;
– variabilni del tarife za toploto (TPV), ki predstavlja ceno za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh.
(3) Fiksni in variabilni del tarifnih postavk toplote za namen ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode distributer toplote oblikuje in določi v skladu s tarifnim sistemom, opredeljenim v tem aktu, in aktom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje.
(4) Tarifne postavke za ostale storitve distributerja toplote, ki niso vključene v ceni za toploto, se določijo glede na dejanske stroške teh storitev ob upoštevanju stroškovno učinkovitega izvajanja posamezne storitve.
(5) Distributer toplote kot ostalo storitev izvaja tudi storitve povezane z merjenjem dobavljene količine toplote. Storitev se obračunava v obliki števnine, s katero se pokrijejo stroški navedeni v 78. členu tega akta.
(6) Števnina se obračuna samo gospodinjskim odjemalcem, pri katerih je vzdrževanje, periodična overitev in menjava merilne naprave odgovornost distributerja toplote.
(tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov)
Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen ogrevanja prostorov, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSOGP) | Ogrevni medij | Tarifna postavka (TP) |
Variabilni del cene Toplota (TPV) | Fiksni del cene Obračunska moč (TPF) |
OGP01 | Gospodinjski odjem | Vroča/topla voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
OGP02 | Industrijski odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
OGP02 | Poslovni in ostali odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
(tarifni sistem toplote za namen priprave sanitarne tople vode)
(1) Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen priprave sanitarne tople vode, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSSTV) | Ogrevni medij | Tarifna postavka (TP) | |
Variabilni del cene Toplota (TPV) | Fiksni del cene Obračunska moč (TPF) |
STV | Gospodinjski odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
STV | Industrijski odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
STV | Poslovni in ostali odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
(2) Če odjemalec uporablja skupni prenosnik toplote, ki se hkrati uporablja za namene ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode, se za namen obračuna uporablja le tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov.
(tarifni sistem za obračun ostalih storitev)
(1) Tarifni sistem za obračun ostalih storitev sestavljajo tarifne postavke za števnino in tarifne postavke za ostale storitve, ki niso vključene v ceni za toploto.
(2) Tarifna postavka za števnino je števnina za merilnik toplote (EUR/m2/mesec).
(3) Ostale storitve, ki niso v vključene v ceni za toploto in števnino, so storitve, ki jih lahko distributer toplote ponudi na podlagi naročila in dogovora z odjemalcem. Storitev se obračuna skladno z veljavnim cenikom, ki je stroškovno naravnan in javno dostopen vsem odjemalcem toplote.
(priprava in objava tarifnih postavk)
(1) Distributer toplote mora pred začetkom zaračunavanja tarifnih postavk tarifne postavke javno objaviti ter vsaj tri dni pred objavo obvestiti Agencijo za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Distributer toplote posreduje obvestilo agenciji v obliki in na način, kot ga določi agencija v skladu s splošnim aktom, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnost razmerij pri dobavi toplote)
(1) Za odjemalce obstoječih odjemnih in pododjemnih mest, ki ob uveljavitvi tega akta nimajo sklenjenih pisnih pogodb o dobavi toplote iz 60. člena tega akta, se šteje, da pogodbeno razmerje velja skladno s tretjim odstavkom 60. člena tega akta.
(2) Distributer toplote je dolžan obvestiti odjemalce v roku šestih mesecev od uveljavitve tega akta na znani naslov za posredovanje pošte o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi tega akta, o uvrstitvi v ustrezno tarifno skupino odjema toplote ter o ostalih pogojih, pod katerimi jim bo v nadaljnje zagotavljal dobavo toplote.
(prenehanje uporabe predpisov)
Z dnem uveljavitve tega akta se prenehajo uporabljati Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 40/13), Tarifni sistem za dobavo toplote iz sistema daljinskega ogrevanja v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 81/02) in Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 79/08).
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. SON-DT 02 2016
Celje, dne 21. novembra 2016
EVA 2016-2430-0107
ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o.
Aleksander Mirt l.r.
