Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 v nadaljevanju ZJZP), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11) ter 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski svet Občine Idrija na 16. seji dne 19. 1. 2017 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija
1. člen
(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z ZJZP.
(2) Ta odlok določa tudi predmet, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
(3) Ta odlok skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZJZP predstavlja koncesijski akt.
(Opredelitev ključnih pojmov)
(1) V okviru odloka so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
– »javni partner oziroma koncendent« je Občina Idrija (v nadaljevanju: koncedent);
– »zasebni partner oziroma koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
– »uporabniki oziroma upravljavci objektov« so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je koncedent in ki za izvajanje svoje dejavnosti uporabljajo objekte v lasti koncedenta;
– »koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu tega odloka, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;
– »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
3. člen
Koncedent skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) v povezavi z določili Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO), 11. členom ZJZP, Lokalnim energetskim konceptom Občine Idrija, ki ga je Občinski svet Občine Idrija sprejel na 3. redni seji dne 20. 11. 2011 in 25. redni seji dne 11. 2. 2014 in Dokumentom identifikacije investicijskega projekta z oceno možnosti javno-zasebnega partnerstva za izvedbo energetske sanacije Osnovne šole Idrija in Zdravstvenega doma Idrija (Golea, Nova Gorica, junij 2016) s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti koncedenta v obliki javno-zasebnega partnerstva.
III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
4. člen
(Vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
(1) Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega akta.
(2) Predmet koncesije iz predhodnega odstavka se lahko izvaja v več fazah oziroma segmentih. Delitev predmeta koncesije na posamezne faze ali segmente ter na to vezane pogoje koncedent in koncesionar opredelita v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.
(3) Predmet koncesije je lahko tudi pogodbena oskrba z energijo, kar se opredeli v koncesijski pogodbi.
(1) Območje izvajanja koncesije obsega naslednje javne objekte:
– Osnovna šola Idrija in
– Zdravstveni dom Idrija.
(2) Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi tudi na dodatne objekte ali ukrepe ali zmanjša, glede na konceptualno ustreznost programske zasnove projekta javno-zasebnega partnerstva.
(3) Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta.
(4) Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena soglasje občinskega sveta ni potrebno, če gre za razširitev ali zmanjšanje objektov/ukrepov, ki je posledica pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva na območju iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru soglasje izda župan.
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Za začetek trajanja koncesije se šteje primopredaja izvedenih ukrepov na posameznem objektu/sklopu objektov in s tem začetek zagotavljanja prihrankov.
(3) Koncesija se podeli za največ 15 let.
(4) Rok trajanja koncesije se v primeru, da:
– koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,
– je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,
lahko podaljša s sklenitvijo aneksa k osnovni pogodbi, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP.
8. člen
(Financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)
(1) Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:
– sredstev koncesionarja,
– sredstev koncedenta in
– sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.
(2) Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.
(Plačilo za opravljanje storitve)
(1) Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.
(2) Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada plačilo v višini pogodbeno dogovorjenega deleža zajamčenega zneska prihranka energije. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.
(3) Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, pripada koncesionarju dodatno plačilo.
(4) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v postopku javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.
V. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA, KONCEDENTA TER UPORABNIKOV
10. člen
(Obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:
– izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 6. členu tega odloka;
– pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;
– izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz prve alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba;
– izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.
(3) Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določa ZJZP, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti na način, kot je opredeljen v koncesijski pogodbi;
– koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
– podeliti koncesionarju ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica itd.) na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ter opremi, ki je v lasti koncedenta, ob upoštevanju veljavne zakonodaje na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.
(Dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov)
Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
– v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(Druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
14. člen
(Javni razpis in merila za izbor)
(1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Objava javnega razpisa mora določati:
– predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo,
– ime in sedež koncedenta,
– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije,
– začetek in predvideni čas trajanja koncesije,
– postopek izbire koncesionarja,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev,
– zahteve glede vsebine vlog,
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.
(3) Koncedent mora pri izbiri koncesionarja upoštevati najmanj naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:
a) višina prihrankov,
b) obseg ponujenih ukrepov,
c) trajanje koncesijskega razmerja,
d) višina investicije.
(4) Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo ustrezne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov, da imajo na razpolago ustrezne kadre za izvedbo javnega razpisa, ustrezen obseg letnega prometa ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
(5) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke in ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih.
(6) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v javnem razpisu.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z naslednjih delovnih področij: vodenje evropskih projektov, pravo in ekonomija.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj prvo stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(4) Strokovna komisija pregleda in oceni vloge ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter pošlje poročilo občinskemu svetu.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije.
(4) V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe tega odloka.
(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
18. člen
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu posredovati poročila in drugo potrebno dokumentacijo.
(2) Vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(Nadzor nad izvajanjem pogodbe)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe.
(2) Način izvajanja nadzora se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
20. člen
(Redno, predčasno prenehanje in odvzem koncesije)
Koncesijsko razmerje preneha na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesije.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe vsakokrat veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-0002/2016
Idrija, dne 19. januarja 2017
Bojan Sever l.r.
