Na podlagi prvega odstavka 429. člena Zakona u trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 (100/07 – popr.), 69/08, 40/09, 17/10 Odl. US: U-I-196/09-15, Up-947/09-9 (21/10 – popr.), 88/10, 108/10 – UPB3, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K) sta uprava in nadzorni svet KDD − Centralne klirinško depotne družbe, d.d., Ljubljana, dne 14. 12. 2016 in 23. 1. 2017 sprejela
(1) Ta pravila podrobneje urejajo način vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakonom o prevzemih (ZPre-1) in drugimi zakoni.
(2) Centralni register velja za poravnalni sistem po prvem odstavku 20. člena ZTFI. Za člane poravnalnega sistema v smislu prvega odstavka 20. člena ZTFI veljajo sistemski člani KDD.
(3) Ta pravila se v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu uporabljajo v pravnih razmerij med KDD in uporabniki njenih storitev.
Pomen uporabljenih okrajšav
Okrajšave, uporabljene v teh pravilih, imajo sledeči pomen:
1. KDD je KDD – Centralna klirinško depotna družba delniška družba, ki je vključena v T2S,
2. agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. borza je Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana,
4. vrednostni papirji so nematerializirani vrednostni papirji,
5. centralni register je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD,
6. informacijski sistem je informacijski sistem centralnega registra,
7. T2S (TARGET2-Securities) je enotna tehnična platforma v lasti centralnih bank Evrosistema, namenjena poravnavi poslov z vrednostnimi papirji,
8. delovni dan je delovni dan v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije,
9. CASG/CAJWG so mednarodni standardi za korporacijska dejanja, ki jih uporablja T2S in ki so bili sprejeti s strani Corporate Actions Sub-Group oziroma Corporate Actions Joint Working Group.
Navodila, splošni pogoji in tarifa
(1) Navodila KDD natančneje določajo pogoje opravljanja storitev KDD glede vodenja centralnega registra oziroma pravice in obveznosti KDD in uporabnikov njenih storitev s tem v zvezi.
(2) Splošni pogoji KDD natančneje določajo pogoje opravljanja drugih storitev KDD poleg vodenja centralnega registra oziroma pravice in obveznosti KDD in uporabnikov njenih storitev s tem v zvezi.
(3) Tarifa KDD določa višino nadomestil, do katerih je upravičena KDD za opravljanje svojih storitev, ter zavezance in roke za plačilo teh nadomestil. Če ni izrecno določeno drugače, KDD storitve ni dolžna opraviti, dokler nadomestilo zanjo ni plačano.
(4) Navodila KDD, splošni pogoji KDD in tarifa KDD se v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu uporabljajo v pravnih razmerij med KDD in uporabniki njenih storitev. V primeru neskladja med določili teh pravil in določili navodil KDD, splošnih pogojev KDD ali tarife KDD, veljajo določbe teh pravil.
Fiduciarni račun KDD za vrednostne papirje in fiduciarni denarni računi
(1) Fiduciarni račun KDD za vrednostne papirje je račun vrednostnih papirjev, katerega imetnica je KDD, v dobro oziroma v breme katerega se opravljajo prenosi vrednostnih papirjev, ki jih sprejema oziroma opravlja KDD za račun drugih pri opravljanju svojih storitev. Vrednostni papirji, preneseni v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje, se v razmerju do upnikov KDD štejejo za vrednostne papirje oseb, za račun katerih jih je KDD prejela.
(2) Fiduciarni denarni račun je bančni denarni račun KDD, na katerega upniki KDD ne morejo posegati. V razmerju do upnikov KDD se dobroimetje na fiduciarnem denarnem računu šteje za dobroimetje oseb, za račun katerih je KDD prejela vplačila v dobro tega računa.
(3) DCA KDD je namenski fiduciarni denarni račun KDD (Dedicated Cash Account) v sistemu TARGET2-Slovenija.
(4) KDD ima lahko več fiduciarnih računov za vrednostne papirje oziroma fiduciarnih denarnih računov.
2.1. Skupne določbe
(1) Člani KDD so člani-izdajatelji in sistemski člani. Obliki članstva se medsebojno ne izključujeta.
(2) Član-izdajatelj je oseba, ki je izdala vrednostne papirje, vpisane v centralni register.
(3) Sistemski član je oseba, ki ji KDD omogoča posredovanje nalogov oziroma delov nalogov in drugih sporočil v centralni register.
(4) Sistemski član je pod pogoji teh pravil lahko udeležen tudi pri poravnavi borznih poslov.
(5) Sistemski član mora naloge, dele nalogov ali druga sporočila za obdelavo v informacijskem sistemu posredovati v mejah svoje pravne in poslovne sposobnosti ter po elektronski poti in na standardiziran način, določen v navodilih.
(6) Določba petega odstavka se smiselno uporablja tudi za člane-izdajatelje.
(7) Posamezni sistemski član lahko z dovoljenjem KDD in v mejah tehničnih možnosti informacijskega sistema nastopa kot nosilec pravic in obveznosti ne le zase, temveč tudi za račun drugega sistemskega člana. Če sistemski član, ki nastopa za drugega sistemskega člana, to počne v svojem imenu, potem je tak član v neposrednem razmerju s KDD glede zadevnih pravic in obveznosti (komisionar). Če sistemski član, ki nastopa za drugega sistemskega člana, to počne v imenu tega drugega sistemskega člana, potem tak član glede zadevnih pravic in obveznosti ni v neposrednem razmerju s KDD (izpolnitveni pomočnik/agent). Pri tem velja, da se lahko centralna banka druge države članice oziroma Evropska centralna banka strinjata z izvrševanjem pravic in izpolnjevanjem obveznosti v celoti s strani Banke Slovenije.
(8) Če želi sistemski član ali njegova stranka uporabljati neposredno povezavo s T2S (kot DCP – Directly Connected Party), mora sistemski član to sporočiti KDD vsaj 12 mesecev pred začetkom tovrstne uporabe.
(1) Član-izdajatelj lahko postane vsaka oseba.
(2) Sistemski član mora izpolnjevati pogoje, določene v matičnih predpisih, ter pogoje, določene v teh pravilih in navodilih. Če je sistemski član oseba, ustanovljena po slovenskem pravu, kot matični predpisi veljajo predvsem Zakon o trgu finančnih instrumentov, Zakon o bančništvu, Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter njim podrejeni predpisi.
(3) Sistemski član mora:
1. imeti položaj plačnika davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, oziroma zagotoviti, da zanj kot komisionar v tem pogledu nastopa drug sistemski član KDD, ki ima položaj plačnika davka, ter
2. si zagotoviti uporabo namenskega denarnega računa (DCA – Dedicated Cash Account) v sistemu TARGET2-Slovenija, pri čemer mora biti to ločen DCA v primeru, če želi biti sistemski član udeležen tudi pri poravnavi borznih poslov.
V primeru iz sedmega odstavka 5. člena mora pogoj iz 1. točke izpolnjevati član, ki je v neposrednem razmerju s KDD glede izplačil iz vrednostnih papirjev.
(4) KDD ne preverja izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena v primeru sistemskega članstva Banke Slovenije, centralne banke druge države članice in Evropske centralne banke.
Pridobitev položaja člana
(1) Položaj člana se pridobi s sklenitvijo članske pogodbe s KDD.
(2) Brez poseganja v določbo četrtega odstavka 6. člena teh pravil KDD pogodbo o sistemskem članstvu z osebo iz drugega odstavka 6. člena teh pravil sklene po tem, ko ji oseba izkaže, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Izpolnjevanje pogojev, določenih v matičnih predpisih, se pri tem izkazuje z dovoljenjem pristojnega organa za opravljanje ustrezne vrste storitev ter potrdilom tega pristojnega organa, da zoper osebo ne poteka postopek, ki bi onemogočal sistemsko članstvo, in ne obstajajo drugi utemeljeni zadržki, ki bi onemogočali sistemsko članstvo.
(3) O novem sistemskem članu mora KDD obvestiti borzo, agencijo, Banko Slovenije ter druge sistemske člane.
(4) KDD mora agencijo obvestiti tudi o novem članu- izdajatelju.
Prenehanje položaja člana
(1) Položaj člana-izdajatelja preneha z izbrisom vseh vrednostnih papirjev, glede katerih ima položaj izdajatelja, iz centralnega registra.
(2) Položaj sistemskega člana preneha z izstopom ali izključitvijo.
(3) O izstopu ali izključitvi člana iz drugega odstavka tega člena mora KDD obvestiti borzo, agencijo, Banko Slovenije ter druge sistemske člane.
(4) KDD mora agencijo obvestiti tudi o prenehanju položaja člana-izdajatelja.
2.2. Člani-izdajatelji
Pogodba o članstvu izdatelja
(1) S pogodbo o članstvu izdajatelja se KDD zaveže, da bo določeno vrsto oziroma določene vrste vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je član, vpisala v evidenco izdanih vrednostnih papirjev iz 42. člena ZNVP-1 ter v centralnem registru omogočala vpise glede teh vrednostnih papirjev, član-izdajatelj pa se zaveže izpolnjevati obveznosti, določene z vsakokrat veljavnimi pravili, navodili in tarifo. Če pride do spremembe člana-izdajatelja dolžniških vrednostnih papirjev zaradi univerzalnega pravnega nasledstva kot posledice materialnega statusnega preoblikovanja, KDD opravi ustrezne spremembe v evidenci izdanih vrednostnih papirjev iz 42. člena ZNVP-1.
(2) Poleg storitev iz prvega odstavka tega člena KDD članu-izdajatelju imenskih vrednostnih papirjev omogoča dostop do delniške knjige oziroma do knjige imetnikov drugih imenskih vrednostnih papirjev.
(3) Poleg storitev iz prvega odstavka tega člena KDD za člana-izdajatelja prinosniških vrednostnih papirjev izdaja potrdila imetnikom teh vrednostnih papirjev po 43. členu ZNVP-1, kadar je to potrebno za izvrševanje njihovih pravic.
(4) Evidenca izdanih vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena ter delniška knjiga oziroma knjiga imetnikov drugih imenskih vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena sta javni, z izjemo enoličnih identifikacij fizičnih oseb. KDD zagotavlja vpogled in izpis podatkov iz naštetih evidenc v dveh delovnih dneh od prejema zahteve oziroma v dveh delovnih dneh od plačila nadomestila, če je s tarifo to predvideno. Informacije o evidenci izdanih vrednostnih papirjev (enolične identifikacije in oznake vrst vrednostnih papirjev, vpisanih v evidenco, ter člani, ki so njihovi izdajatelji) KDD objavi na spletnih straneh.
2.3. Sistemski člani
Pogodba o sistemskem članstvu
S pogodbo o sistemskem članstvu se KDD zaveže, da bo sistemskemu članu omogočala uporabo informacijskega sistema za namen posredovanja nalogov, delov nalogov in drugih sporočil v centralni register pod pogoji in na način, določen z vsakokrat veljavnimi pravili in navodili, sistemski član pa se zaveže izpolnjevati obveznosti, določene z vsakokrat veljavnimi pravili, navodili in tarifo.
(1) Sistemski član iz drugega odstavka 6. člena lahko naloge, dele nalogov in druga sporočila za obdelavo v centralnem registru posreduje v vlogah imetnikovega, zastavnega ali izvršilnega člana. Sistemski član ravna v vlogi imetnikovega člana, ko naloge, dele nalogov ali druga sporočila posreduje za račun imetnika (v nadaljevanju: imetnikov član), v vlogi zastavnega člana, ko jih posreduje za račun zastavnega upnika (v nadaljevanju: zastavni član), ter v vlogi izvršilnega člana, ko jih posreduje po pooblastilu sodišča (v nadaljevanju: izvršilni član). Sistemski član mora skrbeti, da ima za vsak posredovani nalog, del naloga in drugo sporočilo za obdelavo v centralnem registru ustrezno pravno podlago.
(2) Sistemski član, ki želi biti udeležen pri poravnavi borznih poslov, mora ob izpolnjenosti siceršnjih zahtev predhodno opraviti zahtevano plačilo v jamstveni sklad. Sistemski član, ki želi prenehati z udeležbo pri poravnavi borznih poslov, lahko to stori z dvomesečnim odpovednim rokom, ki začne teči prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem KDD prejme njegovo pisno izjavo s tem v zvezi.
Nadzor nad sistemskimi člani
(1) KDD opravlja nadzor nad sistemskimi člani z namenom ustreznega upravljanja s tveganji.
(2) V okviru opravljanja nadzora med drugim:
1. KDD spremlja, ali sistemski član pravočasno izpolnjuje svoje obveznosti do KDD oziroma drugih sistemskih članov, ki temeljijo na članstvu,
2. ima KDD vpogled v namenske denarne račune članov (DCA) v sistemu TARGET2-Slovenija,
3. lahko KDD sistemskega člana pozove, naj ji predloži ustrezne dokaze o svoji plačilni sposobnosti ali ji poda poročilo o svojem poslovanju.
Začasni izklop iz informacijskega sistema
(1) Če je sistemskemu članu agencija, Banka Slovenije oziroma pristojni organ države članice EU ali tuje države tega člana izrekel začasni ukrep, zaradi katerega ne sme delno ali v celoti uporabljati informacijskega sistema za namen posredovanja nalogov oziroma delov nalogov in drugih sporočil v centralni register ali za udeležbo pri poravnavi borznih poslov, ga mora KDD po prejemu obvestila o izrečenem ukrepu v ustreznem obsegu in v okviru tehničnih možnosti izklopiti iz informacijskega sistema.
(2) Če sistemski član zamudi s plačilom obveznosti, temelječe na članstvu, če krši obveznosti glede pogojev, ki jih mora zagotavljati po vsakokrat veljavnih pravilih oziroma navodilih, ali če ne predloži ustreznih dokazov o svoji plačilni sposobnosti, ga KDD lahko delno ali v celoti izklopi iz informacijskega sistema.
(3) Sistemskega člana, ki do dospelosti na svojem DCA ne zagotovi denarnih sredstev za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti, ne alocira borznega posla ali ne opravi plačila v jamstveni sklad, lahko KDD začasno izklopi iz infomacijskega sistema glede poravnave borznih poslov. Sistemskega člana, ki ne zagotovi zadostne količine ustreznih vrednostnih papirjev na računih prodajalcev, lahko KDD začasno izklopi iz informacijskega sistema glede poravnave borznih poslov šele po predhodnem posvetovaju s članom, na katerega se začasni izklop nanaša, ter šele s pričetkom naslednjega dne po dnevu dospelosti takšne obveznosti. Pri odločanju o začasnem izklopu KDD poleg same kršitve obveznosti sistemskega člana upošteva tudi vidik ustreznega upravljanja s tveganji.
(4) V obdobju začasnega izklopa obveznosti sistemskega člana ne prenehajo. KDD člana ponovno vklopi, ko prenehajo razlogi, ki so narekovali začasni izklop.
(5) O začasnem izklopu oziroma o ponovnem vklopu po tem členu ter o razlogih ukrepa mora KDD obvestiti borzo, agencijo, Banko Slovenije in druge sistemske člane.
Sistemski član lahko izstopi iz sistemskega članstva z izjavo o izstopu, ki začne učinkovati prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem sistemski član preneha ravnati v vlogah imetnikovega, zastavnega ali izvršilnega člana. Če je sistemski član udeležen pri poravnavi borznih poslov, ta rok ne more biti krajši od dveh mesecev.
Izključitev sistemskega člana
(1) KDD mora izključiti sistemskega člana, če mu je odvzeto dovoljenje, na podlagi katerega je pridobil položaj sistemskega člana, ali če pristojni organ, pristojen za nadzor nad sistemskim članom, KDD obvesti, da zoper sistemskega člana poteka postopek, ki onemogoča sistemsko članstvo, oziroma da obstajajo drugi zadržki, ki onemogočajo sistemsko članstvo.
(2) KDD lahko izključi sistemskega člana:
1. če član zamudi s plačilom, temelječim na članstvu, in če plačila ne opravi niti v osmih dneh po prejemu opomina,
2. če član na svojem DCA pravočasno ne zagotovi denarnih sredstev za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti,
3. če je član v obdobju šestih mesecev več kot dvakrat zamudil s plačilom, temelječim na članstvu, oziroma z zagotovitvijo denarnih sredstev za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti,
4. če član ne zagotavlja pogojev, ki jih mora po teh pravilih oziroma navodilih zagotoviti, ter te kršitve ne odpravi v osmih dneh po prejemu opomina,
5. če član v obdobju šestih mesecev več kot dvakrat krši obveznosti iz 3. točke tega odstavka,
6. če ne izpolnjuje pogojev glede plačilne sposobnosti,
7. če nastopi drug razlog za izključitev, določen v teh pravilih.
(3) Če je sistemski član izključen, mu mora KDD omogočiti uporabo informacijskega sistema v obsegu, potrebnem za prenehanje ravnanja v vlogah imetnikovega, zastavnega ali izvršilnega člana.
(4) Obveznosti izključenega sistemskega člana, določene z vsakokrat veljavnimi pravili, navodili in tarifo, nastajajo vse do konca meseca, v katerem sistemski član preneha ravnati v vlogah imetnikovega, zastavnega ali izvršilnega člana.
3. STRUKTURA CENTRALNEGA REGISTRA
Vodenje centralnega registra
Vodenje centralnega registra pomeni celoto opravljanja vpisov in vzdrževanja drugih podatkov v centralnem registru v skladu z zakonom, pravili in navodili.
Račun vrednostnih papirjev
(1) Centralni register sestavljajo računi vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: računi).
(2) Račun je način evidentiranja vrednostnih papirjev, katerih imetnik je ista oseba.
(3) Ista oseba ima lahko več računov.
(1) Pomožni računje način evidentiranja števila vrednostnih papirjev za določen namen.
(2) Pomožni račun nima imetnika.
Podračun je način evidentiranja bremen na vrednostnih papirjih, vpisanih v dobro istega računa.
Označitev vrednostnih papirjev
(1) Za označitev posamezne vrste (genusa) medsebojno zamenljivih vrednostnih papirjev se uporablja enolična identifikacija, določena na podlagi ustreznega mednarodnega standarda. Poleg enolične identifikacije lahko dodeli KDD posamezni vrsti medsebojno zamenljivih vrednostnih papirjev tudi enolični skrajšani naziv v skladu z ustreznim mednarodnim standardom ter enolično skrajšano oznako.
(2) Enolično identifikacijo, enolično skrajšano oznako in enolični skrajšani naziv vrednostnih papirjev KDD določi ob prvi izdaji vrednostnih papirjev. Enolična identifikacija in enolična skrajšana oznaka iste vrste vrednostnih papirjev se ne spreminjata.
(3) Enolično identifikacijo, enolični skrajšani naziv in enolično skrajšano oznako KDD na zahtevo upravičene osebe dodeli tudi drugim finančnim instrumentom, ki niso izdani kot vrednostni papirji v centralnem registru.
Vodenje računa in vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev
(1) Vodenje računapomeni:
1. vodenje statičnih podatkov pri računu ter
2. tehnično možnost sistemskega člana posredovati naloge, dele nalogov in druga sporočila imetnika tega računa ter tehnično možnost KDD obdelovati naloge, dele nalogov in druga sporočila glede tega računa.
(2) Vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev pomeni evidentiranje stanj vrednostnih papirjev glede na vsakokrat opravljene vpise iz 15. člena ZNVP-1 (izdaje, izbrisi, zamenjave in prenosi vrednostnih papirjev ter vpisi, spremembe ali izbrisi bremen).
(3) Statični podatki pri računu so podatki, ki se ob vpisih iz 15. člena ZNVP-1 ne spreminjajo, kot so podatki o imetniku računa, podatki o zastavnem upniku, podatki o vrsti računa in o sistemskem članu, ki vodi račun.
Vrste računov v centralnem registru
(1) Računi so sledečih vrst:
1. računi strank,
2. hišni računi,
3. začasni računi, nastali s preoblikovanjem ukinjenih registrskih računov,
4. račun za opustitev (drugi odstavek 63. člena teh pravil),
5. račun za sodni depozit (tretji odstavek 64. člena teh pravil).
(2) Račun stranke je račun, ki ga vodi izbrani sistemski član.
(3) Hišni račun je račun, ki ga vodi sistemski član in v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, katerih imetnik je ta sistemski član za svoj lastni račun.
(4) Začasni račun je prehodni račun, ki ga ne vodi noben sistemski član in v breme katerega je po zakonu potrebno prenesti vse vrednostne papirje.
(5) Posebne oblike računa stranke so:
1. račun za gospodarjenje, ki ga vodi imetnikov član za tiste vrednostne papirje, v zvezi s katerimi član za imetnika računa opravlja tudi storitve gospodarjenja,
2. skrbniški račun, ki ga vodi imetnikov član, ki je z imetnikom v skrbniškem razmerju,
3. fiduciarni račun, ki ga vodi imetnikov član za imetnika, kateri ima vrednostne papirje, vpisane v dobro tega računa, za račun drugih oseb,
4. zastavni račun, ki ga vodi zastavni član za tiste vrednostne papirje, ki jih je isti imetnik zastavil istemu zastavnemu upniku,
5. račun za prevzem (drugi odstavek 48. člena teh pravil).
(6) Račun za opustitev in račun za sodni depozit vodi KDD.
Tehnični poravnalni računi v T2S
(1) Vsak račun stranke in vsak hišni račun je preslikan na natanko en tehnični poravnalni račun v T2S.
(2) Če imetnik ne zahteva, da bi bil njegov račun preslikan na tehnični poravnalni račun v T2S, na katerega ni preslikan noben drug račun stranke ali hišni račun (način preslikave 1:1), ga KDD preslika na tehnični poravnalni račun, ki pripada sistemskemu članu, ki vodi račun imetnika (način preslikave N:1).
(3) Vsi začasni računi so preslikani na en tehnični poravnalni račun v T2S (način preslikave N:1). Račun za opustitev in računi za sodni depozit so prav tako preslikani na en tehnični poravnalni račun v T2S.
(4) Stanja na računih v centralnem registru se morajo ujemati s stanji na tehničnih poravnalnih računih v T2S.
Vrste pomožnih računov v centralnem registru
(1) Pomožni računi so sledečih vrst:
1. skupni račun,
2. prehodni račun,
3. kontrolni račun in
4. zbirni račun.
(2) Skupni računse uporablja za evidentiranje števila vrednostih papirjev, ki so bili predmet borznega posla, sklenjenega pri trgovanju za skupni račun.
(3) Prehodni račun se uporablja za evidentiranje števila vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, izbrisa ali zamenjave.
(4) Kontrolni račun se uporablja za nasprotno (negativno) evidentiranje števila vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje.
(5) Posebna oblika skupnega računa, ki se uporablja v zvezi z borznimi posli, sklenjenimi pri trgovanju istega borznega člana za skupni račun imetnikov skrbniških računov, glede katerih ima položaj skrbnika isti sistemski član, je skupni skrbniški račun.
(6) Zbirni račun se uprablja za evidentiranje računov v centralnem registru, ki imajo način preslikave N:1 in ki so preslikani na isti tehnični poravnalni račun v T2S.
Podatki o imetniku računa
(1) O imetniku računa se vodijo sledeči podatki:
1. enolična identifikacija imetnika, pri čemer lahko ima posamezen imetnik v centralnem registru samo eno enolično identifikacijo,
2. če je imetnik fizična oseba: ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča,
3. če je imetnik pravna oseba: firma oziroma ime ter poslovni naslov,
4. če je imetnik skupek premoženja, ki ima omejeno pravno sposobnost: ime oziroma oznaka skupka premoženja ter podatki iz 1. do 3. točke tega odstavka o upravljalcu oziroma krovnem skladu oziroma pravnem zastopniku skupka premoženja.
5. davčna številka.
(2) Enolična identifikacija imetnika je:
1. če je imetnik vpisan v centralni register prebivalstva: EMŠO,
2. če je imetnik vpisan v poslovni register: matična številka,
3. če imetnik ni vpisan niti v register prebivalstva niti v poslovni register: KID.
(3) KID je enolična identifikacijska številka, ki jo imetniku na zahtevo člana, ki želi zanj odpreti ali voditi račun, dodeli KDD.
(4) O imetniku računa se lahko vodijo tudi sledeči podatki:
1. naslov za pošiljanje pošte, če je ta drugačen od naslova stalnega prebivališča oziroma poslovnega naslova,
2. mednarodna enolična identifikacija pravnega subjekta (Legal Entity Identifier – LEI),
3. drugi podatki v skladu z navodili.
(5) Prvi vpis podatkov o imetniku računa se opravi ob odprtju računa.
(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge upravičence.
(7) Mednarodno enolično identifikacijo pravnega subjekta (LEI) lahko KDD dodeli in vzdržuje tudi na podlagi zahteve osebe, ki ni imetnik računa.
Spremembe podatkov o imetniku računa
(1) KDD avtomatično spremeni podatke o imetniku računa na podlagi sporočil pristojnih organov v skladu s četrtim odstavkom 14. člena ZNVP-1.
(2) Ostale podatke KDD spremeni na podlagi zahteve imetnika oziroma člana, ki za imetnika vodi račun.
(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge upravičence.
Posebna pravila za fiduciarne račune
(1) Ne glede na 1. točko prvega odstavka 25. člena teh pravil se imetnik fiduciarnega računa vpiše v centralni register s KID, ki se mu dodeli za namen imetništva fiduciarnega računa.
(2) Poleg imena in priimka oziroma firme imetnika fiduciarnega računa se vodi tudi dodatek »fiduciarni račun«.
4.1. Splošne določbe
Obveznost izvedbe preko KDD oziroma obveščanja KDD
(1) Korporacijska dejanja so dejanja člana-izdajatelja nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih je po zakonu in teh pravilih potrebno opraviti preko KDD ali o katerih mora član- izdajatelj obvestiti KDD.
(2) Kadar je vlagatelj zahteve za korporacijsko dejanje tretja oseba in ne član-izdajatelj, se določbe teh pravil, ki urejajo obveznosti člana-izdajatelja glede korporacijskih dejanj, smiselno uporabljajo za tretjo osebo.
(3) Vsak prenos vrednostnih papirjev, ki je predviden v okviru korporacijskega dejanja, se opravi tedaj:
1. kadar je najprej opravljen prenos vrednostnih papirjev med tehničnimi poravnalnimi računi v T2S; prenos vrednostnih papirjev med tehničnimi poravnalnimi računi T2S ni pogoj za prenos vrednostnih papirjev v okviru korporacijskega dejanja, če slednji ne zahteva spremembe stanja vrednostnih papirjev na tehničnih poravnalnih računih v T2S in torej v posledici njegove izvršitve ne bo prišlo do različnih stanj vrednostnih papirjev na računih v centralnem registru in na tehničnih poravnalnih računih v T2S ter
2. če naj se prenos opravi proti plačilu določenega denarnega zneska: kadar se hkrati s prenosom vrednostnih papirjev prenese tudi ustrezen denarni znesek med DCA sistemskih članov oziroma KDD.
(4) KDD ne odgovarja za točnost podatkov, pridobljenih iz evidenc, ki jih vodi KDD, v času izvedbe korporacijskega dejanja, in sicer v zvezi z vrednostnimi papirji, glede katerih teče korporacijsko dejanje, razen če je te podatke posredovala oseba, odgovorna za izvedbo korporacijskega dejanja, ravno v zvezi s samo izvedbo korporacijskega dejanja.
Odločilni dnevi za izvedbo korporacijskih dejanj
(1) Odločilni dnevi za izvedbo posameznih vrst korporacijskih dejanj so:
1. dan, ki je odločilen za določitev oseb, udeleženih v posameznem korporacijskem dejanju (presečni dan),
2. dan najave korporacijskega dejanja sistemskim članom KDD (dan najave),
3. zadnji dan trgovanja na borzi z vrednostnim papirjem, udeleženim v korporacijskem dejanju (zadnji dan trgovanja),
4. dan, ki je odločilen za ločitev posameznega upravičenja iz vrednostnega papirja od tega vrednostnega papirja; za posle glede vrednostnih papirjev, udeleženih v korporacijskem dejanju, sklenjene na ta dan ali pozneje, se domneva, da so sklenjeni brez zadevnega upravičenja iz vrednostnih papirjev, ki so predmet korporacijskega dejanja (dan brez upravičenja),
5. prvi in zadnji dan sporočitve izbire, dan zagotovljenega kupčevega vpliva na izbiro v okviru korporacijskega dejanja ter rok sporočitve kupčeve izbire prodajalcu,
6. dan izvedbe korporacijskega dejanja (dan izvedbe).
(2) Stanje vpisov na presečni dan je stanje vpisov ob zaprtju informacijskega sistema na ta dan.
(3) Poleg morebitnih zakonskih omejitev in omejitev v skladu s podzakonskimi predpisi mora član-izdajatelj oziroma drug vlagatelj zahteve pri določanju odločilnih dni za izvedbo posameznih vrst korporacijskih dejanj upoštevati sledeče omejitve:
1. dan najave mora biti vsaj štiri delovne dni pred presečnim dnem,
2. zadnji dan trgovanja je dva delovna dneva pred presečnim dnem,
3. dan brez upravičenja je en delovni dan pred presečnim dnem,
4. dan izvedbe je po možnosti en delovni dan po presečnem dnevu,
5. prvi dan sporočitve izbire je vsaj deset delovnih dni pred zadnjim dnem sporočitve izbire,
6. zadnji dan sporočitve izbire je po možnosti en delovni dan pred dnem objave izida in dnem izvedbe,
7. dan zagotovljene udeležbe kupca pri izbiri je vsaj tri delovne dni pred zadnjim dnem sporočitve izbire,
8. rok sporočitve kupčeve izbire je dva delovna dneva po dnevu zagotovljene udeležbe kupca pri izbiri.
(4) Kadar želi član-izdajatelj izvesti korporacijsko dejanje preko KDD, pa pri tem ne gre za korporacijsko dejanje iz prvega odstavka 37. člena ZNVP-1, član-izdajatelj ni vezan z določili teh pravil o odločilnih dneh za izvedbo korporacijskih dejanj.
4.2. Skupščina imetnikov
Član-izdajatelj mora na način, določen v navodilih, nemudoma obveščati KDD o nameravanem sklicu skupščine imetnikov vrednostnih papirjev, razširitvi dnevnega reda skupščine ter sklepih, sprejetih na skupščini.
4.3. Izdaja vrednostnih papirjev
Izdaja vrednostnih papirjev
(1) Izdaja vrednostnih papirjev je korporacijsko dejanje, pri katerem udeležene osebe prejmejo vrednostne papirje, ne da bi jim bili kakšni obstoječi vrednostni papirji izbrisani.
(2) Vrednostni papirji so izdani, ko so preneseni v breme prehodnega računa in v dobro računa imetnika.
(3) Določbe teh pravil in navodil glede izdaje vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo tudi v primeru, ko član-izdajatelj že obstoječim imetnikom določene vrste vrednostnega papirja v zvezi z imetništvom tega vrednostnega papirja izroča že izdane vrednostne papirje, ne da bi bili imetnikom kakšni obstoječi vrednostni papirji izbrisani.
Način izdaje vrednostnih papirjev
(1) Vrednostni papirji se lahko izdajo bodisi že obstoječim imetnikom določene vrste vrednostnega papirja v zvezi z imetništvom tega vrednostnega papirja bodisi posamično določenim osebam ne glede na njihovo obstoječe imetništvo vrednostnih papirjev.
(2) Če se vrednostni papirji izdajo glede na že obstoječe imetništvo, se izdajo hkratno. Če se vrednostni papirji izdajo ne glede na že obstoječe imetništvo, se lahko izdajo bodisi hkratno bodisi zaporedno.
(3) Hkratno se vrednostni papirji izdajo prek prehodnega računa, ki ga vodi KDD, zaporedno pa prek prehodnega računa, ki ga vodi bodisi KDD bodisi sistemski član.
(4) Ob prvi izdaji določene vrste vrednostnih papirjev jih KDD vpiše v evidenco izdanih vrednostnih papirjev (42. člen ZNVP-1).
(1) Pri hkratni izdaji vrednostnih papirjev KDD celotno število vrednostnih papirjev, ki so predmet te izdaje, vpiše v dobro prehodnega računa ter opravi njihov prenos v breme prehodnega računa ter v dobro:
1. računov že obstoječih imetnikov določene vrste vrednostnih papirjev ali
2. računov oseb, ki jih je navedel član-izdajatelj ne glede na obstoječe imetništvo vrednostnih papirjev.
(2) Če se hkratna izdaja opravlja po določenem razmerju glede na že obstoječe imetništvo vrednostnih papirjev in so imetniki v primeru nezaokroženega razmerja upravičeni do izplačila za neceli del količine, KDD obenem s prenosom vrednostnih papirjev v dobro računov upravičenih oseb opravi tudi izplačila za tovrstne necele dele. Za izplačila se smiselno uporabljajo določbe teh pravil in navodil glede izplačila kot korporacijskega dejanja.
(1) Pri zaporedni izdaji vrednostnih papirjev KDD celotno število vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, vpiše v dobro enega ali več prehodnih računov.
(2) Prenose vrednostnih papirjev v breme prehodnega računa in v dobro računa posamezne osebe opravi KDD na podlagi dvostranskih nalogov, pri čemer izročitveni del naloga v centralni register posreduje KDD oziroma sistemski član, ki vodi prehodni račun, prejemni del naloga pa sistemski član, ki vodi račun posamezne osebe.
Odločilni dnevi za izvedbo izdaje
(1) Zahteva člana-izdajatelja za izdajo vrednostnih papirjev mora biti v pisni obliki in mora vsebovati dan najave in dan izdaje vrednostnih papirjev.
(2) Če se izdaja opravi v dobro računov že obstoječih imetnikov določene vrste vrednostnih papirjev (tj. glede na obstoječe imetništvo), mora zahteva člana-izdajatelja za izdajo vsebovati tudi presečni dan, dan izvedbe (dan izdaje) in dan brez upravičenja.
(3) Če je izdaja vrednostnih papirjev odvisna od izbire, ki jo mora opraviti že obstoječi imetnik določene vrste vrednostnih papirjev, mora zahteva člana-izdajatelja za izdajo vsebovati tudi prvi in zadnji dan sporočitve izbire, dan zagotovljene udeležbe kupca pri izbiri ter rok sporočitve kupčeve izbire.
(4) Odločilni dnevi, navedeni v zahtevi, za KDD niso zavezujoči, temveč jih KDD upošteva v mejah CASG/CAJWG standardov ter v skladu z zmožnostmi.
Posebna pravila za nekatere izdaje
(1) Če se izdaja vrednostnih papirjev opravlja zaradi zamenjave listinskih (materializiranih) vrednostnih papirjev, morajo biti listinski vrednostni papirji izročeni KDD pred prenosom vrednostnih papirjev v dobro računov posameznih oseb.
(2) Če se izdaja vrednostnih papirjev opravlja zaradi preoblikovanja člana-izdajatelja iz druge pravnoorganizacijske oblike ali v drugih primerih, ko so bile pravice, ki so v postopku izdaje predmet inkorporacije v vrednostnih papirjih, že v pravnem prometu, mora zahteva člana-izdajatelja za izdajo vrednostnih papirjev vsebovati tudi podatke o morebitnih bremenih, ki se vpišejo na novoizdane vrednostne papirje.
4.4. Izbris vrednostnih papirjev
Izbris vrednostnih papirjev
(1) Izbris vrednostnih papirjev je korporacijsko dejanje, pri katerem se udeleženim osebam odvzamejo vrednostni papirji, ne da bi jim bili izročeni kakšni drugi vrednostni papirji.
(2) Vrednostni papirji so izbrisani, ko so preneseni v breme računa imetnika in v dobro prehodnega računa za izbris.
(3) Določbe teh pravil in navodil glede izbrisa vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo tudi v primeru, ko se imetnikom vrednostni papirji odvzamejo oziroma ko jih imetniki izročijo v zameno za izplačila, ne da bi jim bili izročeni kakšni drugi vrednostni papirji. Za izplačila se smiselno uporabljajo določbe teh pravil in navodil glede izplačila kot korporacijskega dejanja.
Način izbrisa vrednostnih papirjev
(1) Vrednostni papirji se lahko izbrišejo bodisi deloma bodisi v celoti ter bodisi vsem obstoječim imetnikom bodisi posamično določenim imetnikom. Če se vrednostni papirji izbrišejo vsem obstoječim imetnikom, se izbrišejo hkratno. Če se vrednostni papirji izbrišejo posamično določenim imetnikom, se lahko izbrišejo bodisi hkratno bodisi zaporedno.
(2) Hkratno se vrednostni papirji izbrišejo prek prehodnega računa, ki ga vodi KDD, zaporedno pa prek prehodnega računa, ki ga vodi bodisi KDD bodisi sistemski član.
(3) Predmet zaporednega izbrisa so lahko samo bremen prosti vrednostni papirji.
(1) Pri hkratnem izbrisu KDD vrednostne papirje, ki so predmet izbrisa, prenese v breme:
1. računov vseh obstoječih imetnikov ali
2. računov posamično določenih imetnikov
in v dobro prehodnega računa.
(2) Če se hkratni izbris opravlja zaradi dospelosti zadnje obveznosti iz vrednostnega papirja, KDD obenem s prenosom vrednostnih papirjev v breme računov imetnikov opravi tudi izplačila teh obveznosti. Za izplačila se smiselno uporabljajo določbe teh pravil in navodil glede izplačila kot korporacijskega dejanja.
Pri zaporednem izbrisu KDD opravi prenos vrednostnih papirjev v breme računa imetnika in v dobro prehodnega računa za izbris na podlagi dvostranskega naloga, pri čemer prejemni del naloga v centralni register posreduje KDD oziroma sistemski član, ki vodi prehodni račun, izročitveni del naloga pa sistemski član, ki vodi račun imetnika.
Odločilni dnevi za izvedbo izbrisa
(1) Zahteva člana-izdajatelja za izbris vrednostnih papirjev mora biti v pisni obliki in mora vsebovati dan najave, zadnji dan trgovanja, presečni dan in dan izvedbe (dan izbrisa) vrednostnih papirjev.
(2) Če je izbris vrednostnih papirjev odvisen od izbire, ki jo mora opraviti imetnik, mora zahteva člana-izdajatelja za izdajo vsebovati tudi prvi in zadnji dan sporočitve izbire, dan zagotovljene udeležbe kupca pri izbiri ter rok sporočitve kupčeve izbire.
(3) Odločilni dnevi, navedeni v zahtevi, za KDD niso zavezujoči, temveč jih KDD upošteva v mejah CASG/CAJWG standardov ter v skladu z zmožnostmi.
4.5. Zamenjava vrednostnih papirjev
Zamenjava vrednostnih papirjev
(1) Zamenjava vrednostnih papirjev je korporacijsko dejanje, pri katerem udeležene osebe prejmejo vrednostne papirje v zameno za obstoječe vrednostne papirje, ki se jim odvzamejo (obvezna zamenjava) oziroma ki jih sami izročijo (prostovoljna zamenjava).
(2) Vrednostni papirji so zamenjani, ko so izdani vrednostni papirji, ki nadomestijo odvzete.
(3) Za izdajo oziroma drugo izročitev vrednostnih papirjev zaradi zamenjave se smiselno uporabljajo določbe poglavja 4.3. teh pravil, za izbris oziroma drug odvzem vrednostnih papirjev zaradi zamenjave pa se smiselno uporabljajo določbe poglavja 4.4. teh pravil.
4.6. Prevzem
Prevzem in uporaba določb
(1) Prevzem je korporacijsko dejanje v skladu z ZPre-1, ki lahko poteka bodisi na način, da imetniki svoje vrednostne papirje izročajo v zameno za izplačila (tretji odstavek 37. člena teh pravil) bodisi kot korporacijsko dejanje zamenjave vrednostnih papirjev (42. člena teh pravil).
(2) Za prevzem in za postopke v zvezi s storitvami KDD pri prevzemni ponudbi se smiselno uporabljajo ustrezne določbe poglavij 4.3. do 4.5 teh pravil, če ni v tem poglavju določeno drugače.
(3) Kadar kot akceptant v skladu s 1. točko prvega odstavka 3. člena ZPre-1 ne nastopa imetnik vrednostnih papirjev, temveč druga oseba, upravičena razpolagati z vrednostnimi papirji, se določbe tega poglavja o ravnanjih imetnika kot akceptanta ter o računih imetnika kot akceptanta uporabljajo smiselno.
(4) Določbe tega poglavja o denarni oziroma nadomestni prevzemni ponudbi se smiselno uporabljajo tudi za kombinirano, alternativno oziroma naknadno prevzemno ponudbo.
Dolžnost potrditve in obveščanja
(1) KDD mora prevzemniku potrditi vsa dejstva, ki obstajajo in katerih obstoj mora prevzemnik izkazati pred agencijo.
(2) Prevzemnik mora KDD na način, določen z navodili, najpozneje naslednji delovni dan obveščati o okoliščinah in dogodkih, ki so pomembni za pravilno in pravočasno opravljanje storitev v zvezi s prevzemom (kakor so npr. odstop od prevzemne namere, izdaja dovoljenja za prevzemno ponudbo, sprememba prevzemne ponudbe, preklic prevzemne ponudbe, podaljšanje roka za sprejem prevzemne ponudbe, ukrepi agencije v postopku nadzora nad izvajanjem prevzemne ponudbe ipd.).
(1) Pooblaščeni član je sistemski član, ki je na podlagi pogodbe s prevzemnikom pooblaščen, da v imenu in za račun prevzemnika opravlja pravna dejanja v postopku prevzemne ponudbe (23. člen ZPre-1).
(2) V razmerju do KDD se ravnanja oziroma opustitve pooblaščenega člana štejejo za ravnanja oziroma opustitve prevzemnika.
Zahtevana višina denarnega zneska oziroma bančne garancije
(1) Denarni znesek, ki ga mora prevzemnik pred objavo prevzemne ponudbe deponirati v dobro fiduciarnega denarnega računa v skladu s 36. členom ZPre-1, oziroma višina bančne garancije, ki nadomešča deponiranje denarnega zneska, se izračuna tako, da:
1. se upoštevajo vsi izdani vrednostni papirji ciljne družbe z enolično identifikacijo, ki jo je navedel prevzemnik, poleg teh pa tudi dodatna količina le-teh, ki bi po podatkih, s katerimi razpolaga KDD, še lahko bila izdana pred iztekom roka za sprejem prevzemne ponudbe (kot npr. količina, ki bi lahko bila izdana za združene delne pravice, za še nezamenjane tiskane listine ali za v sodnem registru že vpisano povečanje osnovnega kapitala),
2. od celotnega števila vrednostnih papirjev iz 1. točke KDD se odštejejo vrednostni papirji, katerih imetnik je prevzemnik in ki so deponirani pri KDD.
(2) Deponiranje vrednostnih papirjev iz 2. točke prvega odstavka se izvede z njihovim prenosom v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje. Če so vrednostni papirji obremenjeni, je deponiranje ustrezno šele, ko je zagotovljeno, da glede teh vrednostnih papirjev prevzemna ponudba ne bo mogla biti sprejeta.
(3) O zahtevani višini denarnega zneska oziroma bančne garancije iz prvega odstavka mora KDD obvestiti prevzemnika ter mu o deponiranju izstaviti potrdilo.
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za deponiranje dodatnega zneska v primeru naknadno višje ponujene cene (3. točka tretjega odstavka 30. člena ZPre-1).
Zahtevana količina nadomestnih vrednostnih papirjev
(1) Pri nadomestni ponudbi, katere predmet so nadomestni vrednostni papirji, se za izračun števila teh vrednostnih papirjev, ki jih mora deponirati prevzemnik pred objavo prevzemne ponudbe v skladu s 37. členom ZPre-1, za obvestitev prevzemnika o zahtevani količini nadomestnih vrednostnih papirjev ter za izstavitev potrdila o deponiranju smiselno uporablja 46. člen teh pravil.
(2) Če zmnožek števila vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki niso deponirani pri KDD v skladu s 46. členom teh pravil, in ponujenega menjalnega razmerja ni celo število, se vzame prvo višje celo število od zmnožka.
(3) Če so nadomestni vrednostni papirji že izdani, jih prevzemnik deponira tako, da jih prenese v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje.
(4) Deponiranje nadomestnih vrednostnih papirjev je ustrezno samo, če so ti neobremenjeni.
Zagotovitev pogojev za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v dobro računov za prevzem
(1) Ko KDD prejme izvod dovoljenja in prospekta za prevzemno ponudbo, z dnem začetka veljavnosti prevzemne ponudbe omogoči, da se v centralnem registru lahko začnejo opravljati prenosi vrednostnih papirjev ciljne družbe v dobro računov akceptantov za prevzem.
(2) Račun za prevzem je račun stranke, v dobro katerega se prenesejo vrednostni papirji ciljne družbe, ki so predmet akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe.
(3) KDD začasno onemogoči prenose vrednostnih papirjev ciljne družbe v dobro računov akceptantov za prevzem, če agencija izda odredbo o odpravi kršitev v postopku nadzora nad izvajanjem prevzemne ponudbe, in sicer za čas do prejema obvestila agencije, da so te kršitve odpravljene.
(4) KDD preneha omogočati prenose vrednostnih papirjev ciljne družbe v dobro računov akceptantov za prevzem:
1. ko izteče rok za sprejem prevzemne ponudbe,
2. če agencija razveljavi postopek prevzemne ponudbe ali
3. če je prevzemna ponudba preklicana.
Prenosi vrednostnih papirjev v dobro računa za prevzem
(1) Akceptantov sistemski član mora na podlagi akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe v centralni register posredovati nalog za prenos vrednostnih papirjev v dobro akceptantovega računa za prevzem.
(2) Akceptantov sistemski član mora hkrati s posredovanjem naloga iz prvega odstavka tega člena pooblaščenemu članu poslati akceptantovo izjavo o sprejemu prevzemne ponudbe. KDD omogoča pooblaščenemu članu, da dostopa do podatkov o akceptantih in o količini vrednostnih papirjev, glede katerih so akceptanti sprejeli prevzemno ponudbo.
(3) Vrednostni papirji so za prenos v dobro akceptantovega računa za prevzem ustrezni le, če niso obremenjeni oziroma če so obremenjeni z vpisi takšne narave, ki ob prenosu vrednostnih papirjev na prevzemnika prenehajo.
(4) Z vrednostnimi papirji, vpisanimi v dobro računa za prevzem, akceptant ne more več razpolagati.
Neveljavnost izjave o sprejemu prevzemne ponudbe
(1) Šteje se, da izjava o sprejemu prevzemne ponudbe že od vsega začetka ni veljavna:
1. če je potrebno na vrednostnih papirjih, vpisanih v dobro računa za prevzem, opraviti vpis bremena, za katerega prepoved razpolaganja ni ovira,
2. če je potrebno uveljaviti izbiro, ki jo je sistemski član zahteval v skladu s šestim odstavkom 69. člena teh pravil.
(2) V primeru iz prvega odstavka KDD prenese vrednostne papirje v breme računa za prevzem in v dobro računa, v breme katerega so bili predhodno preneseni.
Postopki v primeru uspešne prevzemne ponudbe
Če agencija z odločbo iz 56. člena ZPre-1 ugotovi, da je prevzemna ponudba uspešna, KDD:
1. pri denarni ponudbi: izračuna višino denarne terjatve, do katere je upravičen posamezni akceptant za vrednostne papirje na posameznem računu za prevzem, ter znesek nakaže v dobro DCA sistemskega člana, ki ta račun za prevzem vodi,
2. pri nadomestni ponudbi: izračuna število nadomestnih vrednostnih papirjev, do katerih je upravičen posamezni akceptant ter jih (i) prenese v breme fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje oziroma (ii) jih izda v dobro računov akceptantov v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZPre-1,
3. po izpolnitvi obveznosti iz 1. oziroma 2. točke: prenese vrednostne papirje ciljne družbe v breme računov za prevzem in v dobro prevzemnikovega računa ter prevzemniku vrne morebitni presežek deponiranega denarnega zneska oziroma deponiranih že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev ter morebiti deponirano in neizkoriščeno bančno garancijo.
Postopki v primeru neuspešne prevzemne ponudbe
Če agencija z odločbo iz 56. člena ZPre-1 ugotovi, da prevzemna ponudba ni uspešna, KDD:
1. prevzemniku vrne deponirani denarni znesek oziroma bančno garancijo ter nadomestne vrednostne papirje, ki so bili deponirani v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje,
2. vrednostne papirje akceptantov prenese v breme računov za prevzem in v dobro računov, v breme katerih so bili ti vrednostni papirji predhodno preneseni.
Vračilo deponiranih vrednostnih papirjev
Po izpolnitvi obveznosti iz 3. točke 51. člena teh pravil oziroma po izpolnitvi obveznosti iz 2. točke 52. člena teh pravil, KDD prevzemniku vrne vrednostne papirje, ki so bili deponirani po drugem odstavku 46. člena teh pravil.
Konkurenčna prevzemna ponudba
(1) Za postopke v zvezi s konkurenčno prevzemno ponudbo se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja o postopkih v zvezi s prevzemno ponudbo (v nadaljnjem besedilu: prva prevzemna ponudba), če ni v naslednjih odstavkih tega člena drugače določeno.
(2) V primeru, da je akceptant, ki sprejema konkurenčno prevzemno ponudbo, glede istih vrednostnih papirjev predhodno že sprejel prvo prevzemno ponudbo, mora akceptantov sistemski član na podlagi akceptantove izjave o sprejemu konkurenčne prevzemne ponudbe v centralni register posredovati nalog za prenos vrednostnih papirjev v breme akceptantovega računa za prevzem v zvezi s prvo prevzemno ponudbo in v dobro akceptantovega računa za prevzem v zvezi s konkurenčno prevzemno ponudbo.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena se akceptantova izjava o sprejemu prve prevzemne ponudbe šteje za neveljavno že od vsega začetka.
4.7. Izplačila
Izplačilo iz vrednostnih papirjev
(1) Izplačilo iz vrednostnih papirjev je korporacijsko dejanje, na podlagi katerega so udeležene osebe upravičene do kakršnega koli denarnega zneska iz teh vrednostnih papirjev, ne da bi se pri tem spreminjalo stanje vrednostnih papirjev.
(2) Izplačilo iz vrednostnih papirjev mora član-izdajatelj opraviti prek KDD.
Odločilni dnevi za izvedbo izplačil
(1) Zahteva člana-izdajatelja za izplačilo iz vrednostnih papirjev mora biti v pisni obliki in mora vsebovati dan najave, dan brez upravičenja, presečni dan ter dan izplačila. Če gre za izplačila iz dolžniških vrednostnih papirjev, se dan brez upravičenja ne navaja.
(2) Odločilni dnevi, navedeni v zahtevi, za KDD niso zavezujoči, temveč jih KDD upošteva v mejah CASG/CAJWG standardov ter v skladu z zmožnostmi.
Način izplačil iz vrednostnih papirjev
(1) Član-izdajatelj mora zagotoviti, da KDD na dan izplačila najpozneje do 9.00 ure v dobro fiduciarnega denarnega računa prejme bruto denarni znesek, ki je potreben za izplačilo zneskov vsem imetnikom oziroma drugim upravičencem do izplačil iz vrednostnih papirjev.
(2) Znesek iz prvega odstavka se zmanjša za znesek izplačil, ki glede na položaj imetnika oziroma drugega upravičenca po zakonu ali po odločbi državnega organa niso dovoljena.
(3) Bruto zneske za izplačila upravičencem KDD na dan izplačila nakaže:
1. v primeru neobremenjenih vrednostnih papirjev: v dobro pripadajočega DCA imetnikovega člana,
2. v primeru zastavljenih vrednostnih papirjev: v dobro pripadajočega DCA zastavnega člana pri zastavi z najboljšim vrstnim redom; če gre za izplačilo donosa, se pri tem ne upoštevajo zastavne pravice, ki so bile v centralni register vpisane pred uveljavitvijo ZNVP-1A z navedbo, da je upravičen do donosov imetnik (če so na zastavljenih vrednostnih papirjih vpisane samo zastavne pravice, ki so bile v centralni register vpisane pred uveljavitvijo ZNVP-1A z navedbo, da je upravičen do donosov imetnik, in gre za izplačilo donosa, KDD znesek nakaže v dobro pripadajočega DCA imetnikovega člana),
3. v primeru vrednostnih papirjev, na katerih je vpisana izvršba: v dobro pripadajočega DCA izvršilnega člana pri izvršbi z najboljšim vrstnim redom,
4. v primeru zastavljenih vrednostnih papirjev, na katerih je vpisana tudi izvršba: po 2. točki, razen če gre za izplačilo donosa in so bile vse zastavne pravice z boljšim vrstnim redom od vpisa izvršbe v centralni register vpisane pred uveljavitvijo ZNVP-1A z navedbo, da je upravičen do donosov imetnik (v takem primeru KDD znesek nakaže v dobro pripadajočega DCA izvršilnega člana),
5. v ostalih primerih: v dobro pripadajočega DCA imetnikovega člana.
(4) Če izplačilo za posamezne vrednostne papirje na dan izplačila ni mogoče, ker računa, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji na presečni dan, ne vodi sistemski član (kot npr. vrednostni papirji na začasnih računih, vrednostni papirji na računu za sodni depozit ipd.), KDD znesek obdrži na svojem fiduciarnem denarnem računu in ga lahko nakaže, ko so vrednostni papirji, v zvezi s katerimi izplačilo ni bilo mogoče, preneseni na račun, ki ga vodi sistemski član. Izjema so vrednostni papirji, ki so se na presečni dan nahajali na računu za opustitev.
(5) Po izteku zastaralnega roka za posamezno izplačilo KDD članu-izdajatelju na njegovo zahtevo vrne znesek, ki ni bil izplačan v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena.
(6) Če je od zneska izplačila v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, potrebno izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj, mora to storiti sistemski član, ki od KDD prejme izplačilo po tem členu.
5. PRENOSI VREDNOSTNIH PAPIRJEV TER DRUGI VPISI
5.1. Splošne določbe
Opredelitev pojmov in uporaba določil poglavja
(1) Prenos vrednostnih papirjev pomeni premik vrednostnih papirjev med različnimi računi, ki se opravi z zmanjšanjem vpisane količine vrednostnih papirjev na posameznem računu, vključno z zastavnim računom, ter povečanjem vpisane količine istih vrednostnih papirjev na drugem računu, vključno z zastavnim računom.
(2) Drugi vpisi pomenijo vpise, spremembe in izbrise bremen v okviru istega računa imetnika.
(3) To poglavje se uporablja za vse prenose vrednostnih papirjev, razen za prenose vrednostnih papirjev v okviru korporacijskih dejanj in prenose vrednostnih papirjev v okviru poravnave borznih poslov, ko se to poglavje uporablja subsidiarno.
(1) Za izvajanje prenosov, ki imajo pravnoposlovno podlago, in opravljanje drugih vpisov, ki imajo pravnoposlovno podlago, sistemski člani v centralni register posredujejo enostranske naloge ter izročitvene oziroma prejemne delov dvostranskih nalogov v skladu z zakonom, temi pravili in navodili.
(2) Nalog oziroma del naloga, ki ga v centralni register posreduje sistemski član, mora imeti sestavine, določene z navodili.
(3) Prenosi in drugi vpisi, ki imajo podlago neposredno v zakonu ali v izvršljivih odločbah državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, se opravijo na podlagi nalogov, ki jih v centralni register posreduje KDD.
(4) Določbe tega člena ne zmanjšujejo ali izključujejo pravice KDD, da v centralni register sama posreduje naloge, kadar je to pravno potrebno ali koristno.
5.2. Prenosi
(1) Prenos vrednostnih papirjev med računi se opravi na podlagi dvostranskega naloga za tak prenos.
(2) Dvostranski nalog za prenos nastane, kadar KDD upari izročitveni in prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, ki sta med seboj komplementarna. Izročitveni in prejemni del naloga sta med seboj komplementarna, kadar se ujemata v vseh sestavinah, ki so določene v navodilih. Meje ujemanja (tolerance) posameznih sestavin so določene v navodilih.
(3) Izročitveni del naloga v centralni register posreduje:
1. imetnikov član, ki vodi račun, v breme katerega naj se vrednostni papirji prenesejo,
2. zastavni član, ki je pri računu, v breme katerega naj se vrednostni papirji prenesejo zaradi vpisa zastavne pravice, vnaprej pooblaščen za vnos izročitvenega dela naloga,
3. zastavni član, ki vodi zastavni račun, v breme katerega naj se vrednostni papirji prenesejo zaradi izbrisa zastavne pravice, oziroma
4. zastavni član, vpisan pri zastavni pravici, ki naj se s prenosom vrednostnih papirjev uresniči,
5. izvršilni član, ki je pooblaščen za prodajo vrednostnih papirjev, na katerih je vpisana izvršba,
6. KDD, če gre za prenos v breme začasnega računa.
(4) Prejemni del naloga v centralni register posreduje:
1. imetnikov član, ki vodi račun, v dobro katerega naj se vrednostni papirji prenesejo, oziroma
2. zastavni član, ki vodi zastavni račun, v dobro katerega naj se vrednostni papirji prenesejo zaradi vpisa zastavne pravice.
(5) V primeru prenosa vrednostnih papirjev v breme začasnega računa in v dobro računa, ki ga vodi imetnikov član, velja, da je KDD avtomatično posredovala izročitveni del naloga za prenos v trenutku, ko je prejemni del naloga za prenos v centralni register posredoval imetnikov član.
Ravnanje s posredovanimi nalogi
(1) Za uparjanje so primerni samo tisti nalogi oziroma deli nalogov, ki imajo vse sestavine, določene z navodili, in ki so posredovani v obliki, določeni v navodilih. Preverjanje primernosti naloga oziroma dela naloga je validacija.
(2) Neprimernih nalogov oziroma delov nalogov KDD ne upošteva pri uparjanju. Primerne (validirane) naloge oziroma dele nalogov KDD poskuša upariti.
(3) Navodila določajo, kako dolgo poskuša KDD upariti primerne naloge oziroma dele nalogov. Navodila določajo, kdaj se sicer primerni, a neuparjeni nalogi oziroma deli nalogov izbrišejo.
(4) Dokler KDD naloga oziroma dela naloga ne upari, ga lahko sistemski član, ki jo je posredoval, prekliče.
(5) Dokler dvostranski nalog za prenos, ki nastane z uparjenjem komplementarnih delov nalogov, ni vnesen v centralni register (68. člen teh pravil), ga lahko sistemska člana, ki sta vnesla dele nalogov sporazumno prekličeta. Navodila določajo, kdaj je mogoče dvostranski nalog za prenos preklicati enostransko.
(1) KDD poskuša prenos vrednostnih papirjev na podlagi dvostranskega naloga prvič opraviti neposredno po nastanku naloga, razen če je v samem nalogu določeno, naj se prvič poskuša opraviti šele na določen poznejši dan.
(2) Prenos vrednostnih papirjev se opravi:
1. če je na računu oziroma podračunu, v breme katerega naj bi bil prenos opravljen, zadostna količina ustreznih vrednostnih papirjev,
2. če je pred tem opravljen prenos vrednostnih papirjev med ustreznimi tehničnimi poravnalnimi računi T2S, razen kadar tak prenos ni potreben, ker prenos med računi v centralnem registru ne bi povzročil niti različnih stanj vrednostnih papirjev na računih v centralnem registru in na tehničnih poravnalnih računih T2S niti sprememb na pripadajočih DCA sistemskih članov, in
3. v primeru, da se prenos vrednostnih papirjev opravlja proti plačilu kupnine: če se hkrati s prenosom vrednostnih papirjev prenese tudi ustrezen znesek kupnine med pripadajočimi DCA sistemskih članov, ki vodita račune vrednostnih papirjev, med katerimi naj bi bil opravljen prenos.
(3) Vrednostni papirji so ustrezni, če so take vrste (enolična identifikacija in oznaka iz 20. člena teh pravil), kot je določena v dvostranskem nalogu, in če niso obremenjeni oziroma če so obremenjeni z vpisi takšne narave, ki niso ovira za prenos vrednostnih papirjev ali ki ob prenosu vrednostnih papirjev prenehajo.
(4) Navodila določajo, kako pogosto, kako dolgo in v kakšnem vrstnem redu poskuša KDD ponovno opraviti prenos vrednostnih papirjev, če ob prvem poskusu pogoji iz drugega odstavka tega člena niso izpolnjeni (recikliranje naloga).
(5) Navodila določajo, kdaj se dvostranski nalog, na podlagi katerega ni bilo mogoče opraviti prenosa vrednostnih papirjev, izbriše.
5.3. Posebne vrste prenosov
(1) Imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev se lahko nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpove neobremenjenim vrednostnim papirjem na svojem računu (opustitev).
(2) Opustitev vrednostnih papirjev se opravi kot prenos v breme računa imetnika in v dobro računa za opustitev.
(3) Opuščene vrednostne papirje KDD prenese v breme računa za opustitev in v dobro posebnega računa, katerega imetnik je Kapitalska družba d.d..
(4) Dokler so vrednostni papirji posamezne vrste vpisani v dobro računa za opustitev, se pravice iz njih ne izvršujejo, so pa udeleženi v korporacijskih dejanjih z izjemo izplačil in tistih korporacijskih dejanj, kjer je potrebno aktivno ravnanje imetnika.
(1) Vrednostne papirje je mogoče položiti pri sodišču (sodni depozit). Za sodni depozit vrednostnih papirjev se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika ter Zakona o nepravdnem postopku.
(2) Kot predlagatelj lahko nastopa bodisi imetnik vrednostnih papirjev bodisi oseba, ki je vodila ali vodi imetnikov račun vrednostnih papirjev ter želi doseči njegovo zaprtje.
(3) Sodni depozit vrednostnih papirjev opravi KDD kot prenos v breme računa imetnika in v dobro računa za sodni depozit pristojnega sodišča, če:
1. je izdan pravnomočni sodni sklep o sprejemu v depozit,
2. če je stanje vrednostnih papirjev takšno, da bi bili v smislu tretjega odstavka 62. člena teh pravil ustrezni za prenos med računi različnih imetnikov, in
3. če je predlagatelj plačal nadomestilo za prenos na račun za sodni depozit.
Ravnanje z vrednostnimi papirji v sodnem depozitu
(1) KDD vrednostne papirje v sodnem depozitu tehnično označi, tako da je vselej mogoče ugotoviti, v katerem postopku so bili položeni vrednostni papirji, ter jih ločiti od vrednostnih papirjev, položenih v drugih postopkih.
(2) Vrednostne papirje lahko nasprotni udeleženec prevzame iz sodnega depozita na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča, s katerim je odločeno o izročitvi iz sodnega depozita, ob pogojih, določenih s tem sklepom, ter po plačilu nadomestila za prenos z računa za sodni depozit.
(3) Če vrednostni papirji iz sodnega depozita niso prevzeti v roku 5 let od pravnomočnosti sklepa o depozitu, jih KDD prenese v dobro računa Republike Slovenije v skladu s pravnomočnim sklepom sodišča o zastaranju pravice do dviga deponiranih vrednostnih papirjev.
(4) Prevzem vrednostnih papirjev iz sodnega depozita se opravi kot prenos v breme računa za sodni depozit in v dobro računa upravičenca. Za prenos se uporabljajo siceršnje določbe teh pravil za prenose vrednostnih papirjev med računi različnih imetnikov, pri čemer izročitveni del naloga v centralni register vnaša neposredno KDD.
(5) Dokler so vrednostni papirji vpisani v dobro računa za sodni depozit, se pravice iz njih ne izvršujejo, so pa udeleženi v korporacijskih dejanjih z izjemo tistih, kjer je potrebno aktivno ravnanje imetnika. Sistemski član KDD lahko za upravičenca zahteva izvršitev pravic, ki v času sodnega depozita niso bile izvršene, šele po tem, ko upravičenec vrednostne papirje prevzame.
5.4. Drugi vpisi
Enostranski nalog kot podlaga
(1) Vpis, sprememba ali izbris bremena v okviru istega računa imetnika se opravi na podlagi enostranskega naloga za tak vpis, spremembo oziroma izbris. Enostranski nalog je primeren, če ima vse sestavine, določene z navodili.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, kadar je izbris bremena avtomatična posledica prenosa vrednostnih papirjev.
(3) Enostranski nalog v centralni register posreduje:
1. imetnikov član, ki vodi račun, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, ki naj bi bili predmet bremena, če gre za vpis zastavne pravice v okviru istega računa ali za vpis prepovedi razpolaganja,
2. imetnikov član, ki vodi račun, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, ki so predmet prepovedi razpolaganja, če gre za izbris prepovedi razpolaganja,
3. zastavni član, če gre za spremembo ali izbris zastavne pravice, glede katere ima tak položaj, v okviru istega računa.
Opravljanje vpisov na podlagi enostranskih nalogov
(1) Vpise na podlagi primernih nalogov oziroma delov nalogov iz 66. člena poskusi KDD opraviti enkrat, in sicer neposredno po tem, ko jih prejme.
(2) Vpis, sprememba ali izbris bremena se opravi, če je na računu oziroma podračunu, pri katerem naj bi se vpis opravil, zadostna količina ustreznih vrednostnih papirjev. Vrednostni papirji so ustrezni, če so take vrste (enolična identifikacija in oznaka iz 20. člena teh pravil), kot je določena v nalogu oziroma delu naloga, in če niso obremenjeni oziroma če so obremenjeni z vpisi takšne narave, ki niso ovira za želeni vpis, spremembo oziroma izbris.
(3) Neprimernih nalogov oziroma delov nalogov KDD ne upošteva. Primerne naloge oziroma dele nalogov, na podlagi katerih ni bilo mogoče opraviti želenega vpisa, spremembe oziroma izbrisa, KDD izbriše.
5.5. Trenutek vnosa in nepreklicnosti
Trenutek vnosa in nepreklicnosti nalogov
(1) Velja, da je dvostranski nalog za prenos vnesen v centralni register (16. člen ZNVP-1, 403.a člen ZTFI) tedaj, ko je na njegovi podlagi opravljen vpis v dobro računa, kamor se vrednostni papirji prenašajo.
(2) Velja, da je enostranski nalog za vpis, spremembo oziroma izbris bremena vnesen v centralni register (16. člen ZNVP-1, 403.a člen ZTFI) tedaj, ko je na njegovi podlagi opravljen vpis pri računu, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, na katere se nalog nanaša.
(3) Nalog, vnesen po prvem oziroma drugem odstavku, je nepreklicen v trenutku vnosa.
(4) Nalog oziroma del naloga, ki vključuje tudi vpis v dobro ali v breme DCA in/ali tehničnega poravnalnega računa v T2S, velja za vnesenega v trenutku, ko ga KDD spozna za primernega glede na pravila, veljavna v T2S, ter za nepreklicnega v trenutku, ko na T2S prejme status »uparjenega«. KDD nalog oziroma del naloga spozna za primernega v smislu prejšnjega stavka, ko prejme status »veljavnega«.
5.6. Vpliv korporacijskih dejanj na naloge, posredovane v centralni register
Učinki korporacijskih dejanj v zvezi s posredovanimi nalogi
(1) Izročitveno korporacijsko dejanje (prvi odstavek 37. člena ZNVP-1) učinkuje glede sledečih nalogov, ki se nanašajo na istovrstne vrednostne papirje, kot poteka korporacijsko dejanje:
1. nalog za prenos lastniških vrednostnih papirjev, ki ni bil poravnan na presečni dan, če je trgovalni dan (t.j. dan sklenitve posla, ki naj se s prenosom vrednostnih papirjev izpolni in ki je kot tak označen v nalogu) pred dnem brez upravičenja,
2. nalog za prenos lastniških vrednostnih papirjev, ki je bil poravnan na ali pred presečnim dnem, če je trgovalni dan na ali po dnevu brez upravičenja,
3. nalog za prenos dolžniških vrednostnih papirjev, ki ni bil poravnan na presečni dan, kljub temu da je predvideni dan izvedbe prenosa na ali pred presečnim dnem,
4. drug nalog, za katerega sta sistemska člana ob vnosu nalogov oziroma delov nalogov to označila na način, določen v navodilih.
(2) Izročitveno korporacijsko dejanje na naloge iz prvega odstavka tega člena učinkuje tako, da KDD:
1. v primeru iz 1. in 3. točke prvega odstavka vzpostavi obveznost sistemskega člana, ki je vnesel izročitveni del naloga za prenos, za račun izročitelja, do sistemskega člana, ki je vnesel prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, za račun prejemnika,
2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka vzpostavi obveznost sistemskega člana, ki je vnesel prejemni del naloga za prenos, do sistemskega člana, ki je vnesel izročitveni del naloga za prenos vrednostnih papirjev,
3. v primeru iz 4. točke prvega odstavka vzpostavi obveznost med sistemskima članoma, ki sta vnesla izročitveni oziroma prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, upoštevaje njuno označitev (ex/cum),
in sicer vsakič v takšni vrsti in višini, kot znaša izročitev, ki pripada vrednostnim papirjem, ki so predmet naloga za prenos.
(3) Nadomestitveno korporacijsko dejanje (prvi odstavek 37. člena ZNVP-1) učinkuje glede nalogov, ki se nanašajo na istovrstne vrednostne papirje, kot poteka korporacijsko dejanje, in ki niso bili poravnani na presečni dan.
(4) Nadomestitveno korporacijsko dejanje na naloge iz tretjega odstavka tega člena učinkuje tako, da jih KDD preoblikuje upoštevaje nadomestitveno razmerje iz korporacijskega dejanja.
(5) Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena korporacijsko dejanje nima učinka na naloge, za katerega sta sistemska člana za račun svojih strank ob vnosu nalogov oziroma delov nalogov to označila na način, določen v navodilih.
(6) Če gre za korporacijsko dejanje z možnostjo izbire (glede predmeta, ki naj bi ga prejel upravičenec v korporacijskem dejanju, ali sploh glede same udeležbe v korporacijskem dejanju) in je bil v centralni register posredovan nalog za prenos vrednostnih papirjev med računi različnih oseb, pri čemer je bil kot trgovalni dan označen dan, ki je na ali pred dnem zagotovljene udeležbe pri izbiri, kot predvideni dan poravnave pa dan, ki je pred zadnjim dnem sporočitve izbire, lahko sistemski član, ki je vnesel prejemni del naloga za račun prejemnika, od sistemskega člana, ki je vnesel izročitveni del naloga za račun izročitelja, zahteva, da v korporacijskem dejanju uveljavi njegovo izbiro. Takšno zahtevo posreduje sistemski član, ki je vnesel prejemni del naloga za račun prejemnika, neposredno sistemskemu članu, ki je vnesel izročitveni del naloga za račun izročitelja, najpozneje en delovni dan pred zadnjim dnem sporočitve izbire, in sicer na obrazcu, ki ga KDD objavi na spletnih straneh.
6. PORAVNAVA BORZNIH POSLOV
6.1. Splošne določbe
Uporaba določb tega poglavja
(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za izpolnitev obveznosti, ki so nastale na podlagi borznih poslov (poravnava borznih poslov).
(2) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za poravnavo borznih poslov, ki se opravlja kot dvostranska poravnava neposredno med strankama borznega posla, ne da bi bila opravljena izravnava medsebojnih terjatev strank iz več borznih poslov. Za poravnavo teh borznih poslov veljajo določbe teh pravil o prenosu vrednostnih papirjev proti plačilu kupnine zanje.
(3) Pri poravnavi borznih poslov so lahko udeleženi samo sistemski člani, ki so opravili vplačila v jamstveni sklad v skladu s temi pravili.
(4) Tudi za poravnavo borznih poslov veljajo določbe 68. člena o trenutku vnosa in nepreklicnosti nalogov.
Pomen pojmov, uporabljenih v tem poglavju
(1) Pojmi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:
1. poravnalni dan je dan, na katerega dospejo obveznosti iz borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan,
2. sistemski član prodajalec je glede posameznega borznega posla tisti sistemski član, ki je ta borzni posel bodisi sklenil kot prodajalec (ter pravic in obveznosti iz njega ni prenesel na drugega sistemskega člana) bodisi je pravice in obveznosti iz njega prevzel namesto borznega člana, ki je posel sklenil kot prodajalec,
3. sistemski član kupec je glede posameznega borznega posla tisti sistemski član, ki je ta borzni posel bodisi sklenil kot kupec (ter pravic in obveznosti iz njega ni prenesel na drugega sistemskega člana) bodisi je pravice in obveznosti iz njega prevzel namesto borznega člana, ki je posel sklenil kot kupec,
4. neto denarna obveznost sistemskega člana je denarna obveznost sistemskega člana (neto dolžnika), pri katerem je brez upoštevanja morebiti izločenih borznih poslov razlika med:
− vsoto vseh denarnih obveznosti, ki jih ima kot sistemski član kupec iz borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, in
− vsoto vseh denarnih terjatev, ki jih ima kot sistemski član prodajalec iz borznih poslov, sklenjenih na ta dan,
pozitivna, pri čemer je višina neto denarne obveznosti sistemskega člana enaka višini te razlike,
5. neto denarna terjatev sistemskega člana je denarna terjatev sistemskega člana (neto upnika), pri katerem je brez upoštevanja morebiti izločenih borznih poslov razlika med:
− vsoto vseh denarnih terjatev, ki jih ima kot sistemski član prodajalec iz borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, in
− vsoto vseh denarnih obveznosti, ki jih ima kot sistemski član kupec iz borznih poslov, sklenjenih na ta dan,
pozitivna, pri čemer je višina neto denarne terjatve sistemskega člana enaka višini te razlike,
(2) Če je kot predpostavka za uporabo posamezne določbe tega poglavja določeno, da je borzni posel sklenil sistemski član, se določba uporablja tudi, če je borzni posel sklenil borzni član, čigar obveznost iz tega posla je prevzel sistemski član.
Vpis podatkov o borznih poslih v informacijski sistem
(1) Končno trgovalno poročilo, ki ga KDD posreduje borza, mora vsebovati naslednje podatke o posameznem borznem poslu, ki je predmet tega poročila:
1. o ceni,
2. o vrsti in količini vrednostnih papirjev, ki so predmet borznega posla,
3. o sistemskih članih, ki sta oziroma so stranke tega posla,
4. o številki računa vrednostnih papirjev prodajalca, če je bila vnesena v borzni trgovalni sistem, oziroma podatek, da je bil prodajni borzni posel sklenjen pri trgovanju za skupni račun, in
5. o številki računa vrednostnih papirjev kupca, če je bila vnesena v borzni trgovalni sistem, oziroma podatek, da je bil nakupni borzni posel sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
(2) Na podlagi končnega trgovalnega poročila in izključno na tej podlagi vpiše KDD podatke iz prvega odstavka tega člena o borznih poslih, sklenjenih na posamezen trgovalni dan, v informacijski sistem najpozneje naslednji trgovalni dan do ure, določene v navodilih.
Kritni nakup in kritna prodaja
(1) Kritni nakup je nakup vrednostnih papirjev, ki ga opravi KDD zaradi zagotovitve izpolnitve obveznosti, nastale na podlagi borznega posla, za katerega sistemski član prodajalec ni pravočasno oziroma pravilno izpolnil svoje obveznosti zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev v dobro kupčevega računa v skladu s temi pravili.
(2) Kritna prodaja je prodaja vrednostnih papirjev, ki jo opravi KDD:
− bodisi zaradi poplačila neto denarne obveznosti sistemskega člana
− bodisi zato, ker je sistemski član kupec v upniški zamudi glede zagotovitve pogojev za prenos vrednostnih papirjev v dobro kupčevega računa v skladu s temi pravili.
(3) KDD mora opraviti kritni nakup oziroma kritno prodajo v primerih, določenih s temi pravili, in na način, določen v navodilih. Prenosi vrednostnih papirjev zaradi kritne prodaje ali kritnega nakupa se opravljajo v dobro oziroma v breme fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje.
Odgovornost sistemskih članov za izpolnitev obveznosti iz borznih poslov
(1) Sistemski član je dolžan pravočasno zagotoviti pogoje za pravilno izpolnitev svojih obveznosti iz borznih poslov na način, določen s temi pravili.
(2) Sistemski član odgovarja za kršitev svoje obveznosti iz borznih poslov na način, določen s temi pravili.
(3) Sistemski člani odgovarjajo za izpolnitev obveznosti drugih sistemskih članov iz borznih poslov, v obsegu in na način, določen s temi pravili.
(4) Jamstveni sklad je premoženje, ki ga upravlja in z njim razpolaga KDD v svojem imenu in za račun sistemskih članov, udeleženih pri poravnavi borznih poslov.
(5) Denarni račun jamstvenega sklada je denarni račun, katerega imetnica je KDD, ki ga vodi Banka Slovenije ali druga članica ESCB in prek katerega se opravljajo vplačila in izplačila v dobro in v breme jamstvenega sklada. V razmerju do upnikov KDD se dobroimetje na denarnem računu jamstvenega sklada in drugo premoženje, ki sestavlja jamstveni sklad, šteje za premoženje sistemskih članov, ki so udeleženi pri poravnavi borznih poslov.
(6) KDD ne odgovarja za izpolnitev obveznosti sistemskih članov iz borznih poslov, mora pa v skladu s temi pravili storiti dejanja za uveljavitev njihove odgovornosti.
6.2. Zagotovitev pogojev za poravnavo obveznosti
6.2.1. Splošno
Načelo sočasnosti izpolnitve
Poravnava obveznosti prenosa vrednostnih papirjev in plačila kupnine se opravi po načelu sočasnosti izpolnitve.
Informativni izračun neto pozicij
(1) KDD na podlagi podatkov, ki jih vpiše v informacijski sistem centralnega registra po 72. členu teh pravil, in na način, določen v navodilih, za vsakega sistemskega člana, udeleženega pri poravnavi borznih poslov, izdela informativni izračun neto denarne obveznosti oziroma neto denarne terjatve.
(2) Sistemski član neto dolžnik, čigar neto denarna obveznost glede na informativni izračun presega znesek, določen z navodili, mora v zavarovanje izpolnitve svoje neto denarne obveznosti na dan in do ure, določene v navodilih, v dobro fiduciarnega denarnega računa nakazati likvidnostno rezervo, izračunano na način, določen z navodili.
Obveznost sistemskega člana prodajalca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
Sistemski član prodajalec glede posameznega borznega posla mora na dan in do ure, določene z navodili, zagotoviti pogoje za poravnavo svoje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz tega posla tako:
1. da bodisi v borzni trgovalni sistem bodisi v informacijski sistem centralnega registra (z alokacijo) vnese številko računa prodajalca in
2. da zagotovi, da so na računu prodajalca ustrezni vrednostni papirji (četrti odstavek 82. člena teh pravil) v zadostni količini.
Obveznost sistemskega člana kupca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
Sistemski član kupec glede posameznega borznega posla mora najkasneje na poravnalni dan in do ure, določene z navodili, zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, ki so predmet tega posla, tako da bodisi v borzni trgovalni sistem bodisi v informacijski sistem centralnega registra (z alokacijo) vnese številko računa kupca.
Vnos številk računov prodajalcev in kupcev
(1) Če ni v 80. členu teh pravil določeno drugače, mora sistemski član zagotoviti, da je številka računa prodajalca (pri prodajnih borznih poslih) oziroma številka računa kupca (pri nakupnih borznih poslih) vnesena v borzni trgovalni sistem.
(2) Če je bila pri trgovanju za račun stranke v borzni trgovalni sistem kot številka računa kupca oziroma prodajalca vnesena številka, s katero v centralnem registru ni vpisan noben račun imetnika pri sistemskem članu prodajalcu, se šteje, da je borzni posel sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
(1) Če je prodajni posel sistemskega člana sklenjen pri trgovanju za skupni račun (prvi odstavek 234. člena ZTFI), mora sistemski član alocirati ta posel tako, da v informacijski sistem centralnega registra vnese številke računov prodajalcev in količine vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v breme posameznega računa prodajalca, in sicer tako, da je vsota količin po posameznih računih prodajalcev enaka količini vrednostnih papirjev iz prodajnega posla.
(2) Če je nakupni posel sistemskega člana sklenjen pri trgovanju za skupni račun (prvi odstavek 234. člena ZTFI), mora sistemski član alocirati ta posel tako, da v informacijski sistem centralnega registra vnese številke računov kupcev in količine vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v dobro posameznega računa kupca, in sicer tako, da je vsota količin po posameznih računih kupcev enaka količini vrednostnih papirjev iz nakupnega posla.
(3) Če je prodajni posel sistemskega člana sklenjen zaradi uresničitve zastavne pravice, vpisane v okviru istega računa, mora sistemski član zagotoviti, da je pri vnosu ponudbe za prodajo vrednostnih papirjev, ki so predmet zastavne pravice, v borznem trgovalnem sistemu ta posel označen kot posel, sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
(4) Sistemski član mora prodajni posel iz tretjega odstavka tega člena alocirati tako, da v informacijski sistem centralnega registra vnese številko računa prodajalca, številko podračuna, pri katerem je vpisana zastavna pravica, številko zastavne pravice in količino vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v breme tega podračuna.
(5) Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za prodajni posel, ki ga sklene sistemski član zaradi prodaje vrednostnih papirjev v postopku izvršbe na podlagi ustreznega sklepa izvršilnega sodišča oziroma drugega pristojnega državnega organa.
(1) Alokacija iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka 80. člena teh pravil je neveljavna:
1. če sistemski član ni vnesel vseh podatkov, ki bi jih moral vnesti, ali
2. če je sistemski član kot račun prodajalca oziroma kupca vnesel številko svojega hišnega računa oziroma številko hišnega računa borznega člana, ki je sklenil borzni posel, razen pri alokaciji prodajnega posla zaradi uresničitve zastavne pravice,
3. pri alokaciji prodajnega posla zaradi uresničitve zastavne pravice: če na podračunu, pri katerem je vpisana zastavna pravica, ni zadostne količine ustreznih vrednostnih papirjev (četrti odstavek 82. člena teh pravil), ali
4. če vsota količin po posameznih računih prodajalcev oziroma kupcev ni enaka količini vrednostnih papirjev iz prodajnega oziroma nakupnega posla.
(2) KDD neveljavne alokacije iz prvega odstavka tega člena ne upošteva. V takem primeru velja, da sistemski član borznega posla ni alociral in ni izpolnil obveznosti zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev iz 1. točke 77. člena oziroma iz 78. člena teh pravil.
Rezervacija vrednostnih papirjev
(1) KDD na računu prodajalca rezervira zadostno količino ustreznih vrednostnih papirjev (četrti odstavek tega člena), in sicer:
1. če je sistemski član številko računa prodajalca vnesel v borzni trgovalni sistem po 79. členu teh pravil: v trenutku, ko KDD vpiše podatke o borznih poslih v informacijski sistem centralnega registra po 72. členu teh pravil,
2. če je sistemski član številko računa prodajalca vnesel v informacijski sistem centralnega registra z alokacijo prodajnega borznega posla po prvem oziroma četrtem odstavku 80. člena teh pravil: v trenutku alokacije.
(2) Če v trenutku, ko KDD vpiše podatke o borznih poslih v informacijski sistem centralnega registra po 72. členu teh pravil, oziroma v trenutku alokacije na označenem računu prodajalca ni zadostne količine ustreznih vrednostnih papirjev, KDD rezervira zgolj razpoložljivo količino, preostalo količino vrednostnih papirjev pa rezervira takrat, ko jih sistemski član zagotovi na računu prodajalca, če sistemski član to stori še pred trenutkom iz 77. člena teh pravil.
(3) Rezervirani vrednostni papirji ne morejo biti predmet drugih vpisov.
(4) Vrednostni papirji so ustrezni, če so tiste vrste (enolična identifikacija in oznaka iz 20. člena teh pravil), glede katere je bil sklenjen prodajni borzni posel in če niso obremenjeni oziroma so obremenjeni z vpisi takšne narave, ki ob prenosu vrednostnih papirjev na kupca prenehajo.
Dokončni izračun neto pozicij
(1) Če vsi sistemski člani prodajalci ob dospelosti izpolnijo svoje obveznosti iz 77. člena teh pravil, informativni izračun neto pozicij iz 76. člena postane dokočen.
(2) Če sistemski član prodajalec glede kakšnega borznega posla ob dospelosti ne izpolni svoje obveznosti iz 77. člena teh pravil, se tak posel izloči iz borzne poravnave (izločeni borzni posel), KDD pa do ure, določene v navodilih, sistemskim članom, ki so udeleženi pri borzni poravnavi, posreduje dokočni izračun neto pozicij, ki ga izdela na način, da izločenega borznega posla ne upošteva. Zagotovitev manjše količine vrednostnih papirjev od zadostne se šteje za neizpolnitev.
(3) Če sistemski član kupec glede kakšnega borznega posla ob dospelosti ne izpolni svoje obveznosti iz 78. člena teh pravil, KDD kot račun kupca vzame fiduciarni račun KDD za vrednostne papirje, prenos vrednostnih papirjev s fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje na račun kupca pa opravi šele, ko ji sistemski član kupec le-tega sporoči.
Zagotovitev denarnih sredstev
(1) Sistemski član neto dolžnik mora na poravnalni dan do ure, določene v navodilih, na svojem DCA zagotoviti denarna sredstva za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti.
(2) Če sistemski član neto dolžnik ob dospelosti ne izpolni svoje neto denarne obveznosti, ima KDD pravico ustrezno kritje zagotoviti v breme jamstvenega sklada.
(3) V trenutku, ko je opravljeno izplačilo v breme jamstvenega sklada po drugem odstavku tega člena, se obveznost sistemskega člana neto dolžnika iz prvega odstavka spremeni v obveznost nemudoma povrniti znesek, za katerega je bil bremenjen jamstveni sklad, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pavšalnim nadomestilom za aktivacijo jamstvenega sklaga v višini, določeni s tarifo.
6.3. Poravnava
(1) KDD na poravnalni dan ob uri, določeni v navodilih, zagotovi, da:
1. se opravijo prenosi vrednostnih papirjev v breme računov prodajalcev in v dobro računov kupcev (oziroma v primeru iz tretjega odstavka 83. člena teh pravil: v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje), in sicer neposredno po tem, ko se opravijo prenosi odgovarjajočih vrednostnih papirjev med ustreznimi pripadajočimi tehničnimi poravnalnimi računi v T2S,
2. se za vsak borzni posel, ki ni bil izločen po 83. členu teh pravil, opravi prenos kupnine v breme DCA sistemskega člana kupca in v dobro DCA sistemskega člana prodajalca.
(2) Noben prenos vrednostnih papirjev ali prenos kupnine iz prvega odstavka ne sme biti opravljen, če niso opravljeni vsi prenosi iz prvega odstavka.
6.4. Druge pravne posledice zamude
Odstopno upravičenje sistemskega člana kupca
(1) Sistemskega člana kupca, katerega borzni posel je bil izločen, ker sistemski član prodajalec ni zagotovil vrednostnih papirjev, mora KDD pozvati, da se izjasni, ali od nakupa vrednostnih papirjev, ki so bili predmet izločenega borznega posla, odstopa, ali pri nakupu vztraja.
(2) Če sistemski član kupec od nakupa odstopi, mora sistemski član prodajalec:
1. sistemskemu članu kupcu plačati pogodbeno kazen v višini 50 odstotkov kupnine, dogovorjene za nakup vrednostnih papirjev, od katerega je sistemski član kupec odstopil, in
2. povrniti sistemskemu članu kupcu morebitno večjo škodo zaradi neizpolnitve obveznosti iz 77. člena teh pravil.
(3) Če sistemski član kupec izjavi, da pri nakupu vztraja, lahko pozneje od nakupa odstopi le, če mu KDD to dovoli.
(4) KDD odstopa ne dovoli, če je vrednostne papirje, ki so bili predmet izločenega pravnega posla, sistemski član prodajalec že prenesel v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje ali če je KDD že dala borzno naročilo oziroma ponudbo za kritni nakup teh vrednostnih papirjev, pa tega naročila oziroma ponudbe ne more več preklicati.
(1) Če sistemski član kupec od nakupa ne odstopi, KDD opravi kritni nakup vrednostnih papirjev, ki so bili predmet izločenega borznega posla, ko je na denarnem računu jamstvenega sklada na razpolago dovolj sredstev za takšen nakup.
(2) Ob kritnem nakupu iz prvega odstavka tega člena se vrednostni papirji, ki so predmet kritnega nakupa, prenesejo v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje.
(3) Dokler je izvedbo kritnega nakupa še mogoče preklicati, sme sistemski član prodajalec, ki je zamudil z izpolnitvijo svoje obveznosti iz 77. člena teh pravil, vrednostne papirje, ki so predmet kritnega nakupa, sam prenesti v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje.
(4) Po tem, ko so kritni vrednostni papirji preneseni v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje, jih KDD proti plačilu kupnine s strani sistemskega člana kupca, zmanjšane za 20 % na račun pogodbene kazni za zamudo, prenese v breme tega računa in v dobro računa kupca, tako zmanjšano kupnino pa (po izpolnitvi vseh obveznosti do jamstvenega sklada) prenese v dobro denarnega računa sistemskega člana prodajalca.
(5) Sistemski član prodajalec mora povrniti sistemskemu članu kupcu morebitno večjo škodo zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti iz 77. člena teh pravil.
Odgovornost sistemskega člana in zastavna pravica
(1) Zaradi zavarovanja izpolnitve obveznosti sistemskega člana nastaneta v trenutku, ko pride sistemski član v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti po tem poglavju, na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralnem registru, katerih imetnik za lastni račun je sistemski član v zamudi:
1. zastavna pravica v korist ostalih sistemskih članov, udeleženih pri poravnavi borznih poslov, za zavarovanje terjatve na povrnitev izdatkov, ki bi zaradi zamude ali neizpolnitve sistemskega člana bremenili jamstveni sklad (izdatek za zagotovitev kritja na DCA, izdatki za kritni nakup ipd.), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi,
2. zastavna pravica v korist sistemskega člana, ki je bil druga stranka v izločenem borznem poslu, za zavarovanje terjatve za plačilo pogodbene kazni.
(2) Zastavna pravica iz 1. točke prvega odstavka ima prednost pred zastavno pravico iz 2. točke prvega odstavka.
Uveljavljanje odgovornosti sistemskega člana
(1) Odgovornost sistemskega člana za povrnitev izdatkov, ki bi zaradi zamude ali neizpolnitve sistemskega člana bremenili jamstveni sklad, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter za plačilo pogodbene kazni je upravičena uveljavljati KDD.
(2) V ta namen je KDD upravičena:
1. obremeniti DCA sistemskega člana, če tehnične možnosti to dopuščajo,
2. v centralni register vpisati in nato tudi uresničiti zastavno pravico iz prvega odstavka 88. člena teh pravil.
(3) V primeru, ko je sistemski član odgovoren zaradi zamude s plačilom neto denarne obveznosti, je KDD upravičena tudi opraviti kritno prodajo vseh tistih vrednostnih papirjev, ki so predmet borznih poslov, kjer ima sistemski član v zamudi položaj sistemskega člana prodajalca in katerih poravnava se opravi na isti poravnalni dan.
(4) KDD uresniči zastavno pravico ob uporabi 31. in 33. člena ZNVP-1.
(5) Izkupiček od kritne prodaje iz tretjega odstavka oziroma od uresničitve zastavne pravice iz četrtega odstavka KDD nameni izpolnitvi obveznosti odgovornega sistemskega člana do jamstvenega sklada.
Kritna prodaja zaradi upniške zamude
Če sistemski član kupec ne izpolni svoje obveznosti iz 78. člena teh pravil niti ob dospelosti niti v primernem dodatnem roku, lahko KDD vrednostne papirje, ki so bili zaradi neizpolnitve te obveznosti preneseni v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje, proda za račun sistemskega člana kupca.
6.5. Solidarna odgovornost sistemskih članov, udeleženih pri poravnavi borznih poslov
Solidarna odgovornost sistemskih članov za izpolnitev obveznosti iz borznih poslov
(1) Vsi sistemski člani, udeleženi pri poravnavi borznih poslov, solidarno odgovarjajo za izpolnitev neto denarne obveznosti posameznega sistemskega člana neto dolžnika, če je ne izpolni ob dospelosti.
(2) Vsi sistemski člani, udeleženi pri poravnavi borznih poslov, solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti sistemskega člana prodajalca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, če je sistemski član prodajalec ne izpolni ob dospelosti.
(3) Sistemski člani, udeleženi pri poravnavi borznih poslov, ne odgovarjajo za obveznosti posameznega sistemskega člana plačati zamudne obresti oziroma pogodbeno kazen oziroma povrniti škodo zaradi zamude z izpolnitvijo oziroma neizpolnitve, ki nastanejo zaradi kršitve obveznosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
Notranje razmerje med sistemskimi člani
V notranjem razmerju med sistemskimi člani, udeleženi pri poravnavi borznih poslov, na vsakega sistemskega člana odpade delež v sorazmerju s plačili v jamstveni sklad po stanju na dan, ko je sistemski član prišel v zamudo z obveznostjo, za katero drugi sistemski člani odgovarjajo.
Plačila v jamstveni sklad
(1) Sistemski člani, udeleženi pri poravnavi borznih poslov, morajo zagotoviti sredstva, potrebna za kritje svojih obveznosti na podlagi odgovornosti po prvem oziroma drugem odstavku 91. člena teh pravil, tako da opravijo osnovna, dodatna in dopolnilna plačila v jamstveni sklad.
(2) Višina osnovnega plačila se določi glede na obseg in višino obveznosti, ki so nastale na podlagi vseh borznih poslov vseh sistemskih članov, sklenjenih v določenem obdobju, in je za vse sistemske člane enaka.
(3) Višina dodatnega plačila sistemskega člana se določi glede na obseg in višino obveznosti tega sistemskega člana, ki so nastale na podlagi njegovih borznih poslov, sklenjenih v določenem obdobju.
(4) Sistemski člani morajo opraviti dopolnilna plačila v jamstveni sklad, če je bilo v breme jamstvenega sklada že opravljeno izplačilo na podlagi odgovornosti iz prvega oziroma drugega odstavka 91. člena teh pravil, kakor tudi, če je v breme jamstvenega sklada šele treba opraviti izplačilo na podlagi odgovornosti iz prvega oziroma drugega odstavka 91. člena teh pravil, katerega znesek presega znesek, določen v navodilih.
(5) Podrobnejši način izračunavanja višine plačil, obdobja izračunavanja in poračunavanja teh plačil ter roke za plačila in izplačila določi KDD z navodili.
Zaradi zavarovanja izpolnitve obveznosti plačila v jamstveni sklad nastane v trenutku, ko pride sistemski član s plačilom v zamudo, v korist ostalih sistemskih članov, udeleženih pri poravnavi borznih poslov zastavna pravica na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralnem registru, katerih imetnik za lastni račun je sistemski član v zamudi.
Uveljavljanje odgovornosti sistemskega člana
(1) Odgovornost sistemskega člana za izpolnitev obveznosti plačila v jamstveni sklad je upravičena uveljavljati KDD.
(2) V ta namen je KDD v imenu in za račun sistemskih članov iz 94. člena teh pravil upravičena v centralni register vpisati in nato tudi uresničiti zastavno pravico iz 94. člena teh pravil.
(3) Zastavno pravico na vrednostnih papirjih KDD uresniči ob uporabi 31. in 33. člena ZNVP-1.
Upravljanje jamstvenega sklada in razpolaganja v breme jamstvenega sklada
(1) Jamstveni sklad upravlja KDD.
(2) Stroški, ki nastanejo z upravljanjem jamstvenega sklada, krijejo sistemski člani v sorazmerju z njihovim deležem v jamstvenem skladu. Donosi jamstvenega sklada pripadajo sistemskim članom v sorazmerju z njihovim deležem v jamstvenem skladu.
(3) KDD lahko premoženje, ki sestavlja jamstveni sklad, naloži samo v naslednje vrste naložb:
1. v depozit pri Banki Sloveniji,
2. v dolžniške vrednostne papirje oziroma druge dolžniške finančne instrumente, katerih izdajatelj je:
− Republika Slovenije ali Banka Slovenije oziroma
− druga država, centralna banka, Evropska skupnost oziroma mednarodna finančna institucija, ki je po predpisih Banke Slovenije o upravljanju s tveganji bank razvrščena med osebe s stopnjo kreditnega tveganja 0 %.
(4) KDD lahko v breme jamstvenega sklada opravi samo naslednja izplačila:
1. za poravnavo neto denarnih terjatev sistemskih članov neto upnikov,
2. za kritni nakup v skladu s temi pravili,
3. za kritje stroškov upravljanja jamstvenega sklada.
6.6. Prenos terjatev in prevzem obveznosti med borznim in sistemskim članom
Vrste prenosa terjatev in prevzema obveznosti
(1) Prenos terjatev oziroma prevzem obveznosti med borznim in sistemskim članom iz borznih poslov, ki jih je sklenil ta borzni član, se lahko opravi samo v skladu z določili tega podpoglavja, in sicer kot splošni ali kot posamični prenos oziroma prevzem (v nadaljnjem besedilu: prenos).
(2) Splošni prenos se nanaša na vse borzne posle borznega člana.
(3) Predmet splošnega prenosa so lahko samo denarne terjatve in obveznosti.
(4) Posamični prenos se nanaša samo na tiste borzne posle, ki jih borzni član označi v skladu s temi pravili.
(5) Predmet posamičnega prenosa so lahko tako denarne terjatve in obveznosti kot tudi terjatve in obveznosti glede vrednostnih papirjev. Prenos denarnih terjatev oziroma obveznosti borzni član označi z registrsko kodo tipa RK1, prenos terjatev in obveznosti glede vrednostnih papirjev borzni član označi z registrsko kodo tipa RK3, prenos tako denarnih terjatev in obveznosti kot tudi terjatev in obveznosti glede vrednostnih papirjev pa borzni član označi z registrsko kodo tipa RK2.
(6) Z vplačilom v jamstveni sklad v skladu s temi pravili sistemski član kot potencialni upnik vnaprej privoli na prenos iz prvega odstavka tega člena.
(7) V razmerju do KDD in ostalih sistemskih članov se šteje, da so prenesene terjatve in obveznosti od njihovega nastanka dalje terjatve in obveznosti sistemskega člana, na katerega so bile prenesene.
KDD splošni prenos terjatev oziroma prevzem obveznosti med borznim in sistemskim članom upošteva, če ji borzni in sistemski član izjavita, da borzni član prenaša, sistemski član pa prevzema vse denarne terjatve in obveznosti, ki bodo nastale na podlagi borznih poslov, ki jih bo sklenil ta borzni član.
(1) Posamezno registrsko kodo določi KDD na zahtevo sistemskega člana, ki želi prevzemati obveznosti borznega člana. Sistemski član registrsko kodo sporoči borznemu članu ali borznim članom, s katerimi se je dogovoril za prenos obveznosti.
(2) KDD posamični prenos terjatev oziroma prevzem obveznosti upošteva pri tistih boznih poslih, ki so označeni z registrsko kodo.
(3) Velja, da je borzni član borzni posel označil z določeno registrsko kodo, če je ob vnosu povpraševanja za nakup oziroma ponudbe za prodajo vrednostnih papirjev v borzni trgovalni sistem vnesel številko računa vrednostnih papirjev, ki je povezan s to registrsko kodo.
(4) Če je s številko registrske kode po tretjem odstavku tega člena povezan skupni račun, velja, da je borzni posel, ki ga je borzni član označil s to registrsko kodo, sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
Prenos med borznim in sistemskim članom v skladu z določili tega podpoglavja je v razmerju do KDD in drugih sistemskih članov abstrakten, kar pomeni, da je neodvisen od razmerja med borznim in sistemskim članom, zaradi katerega sta se odločila za prenos, oziroma od morebitnih omejitev in ugovorov iz tega razmerja.
Odstop od nadaljnjih prenosov
(1) Splošni prenos terjatev oziroma prevzem obveznosti med borznim in sistemskim članom preneha z iztekom dne, ko KDD prejme izjavo katerega od njiju, da odstopa od nadaljnjih prenosov.
(2) Posamični prenosi z uporabo določene registrske kode niso več mogoči od izteka dne, na katerega KDD prejme izjavo sistemskega člana, naj se ta registrska koda onemogoči, pod pogojem, da so bili na ta dan že zaprti vsi računi, povezani s to registrsko kodo, sicer pa prenosi niso več mogoči od izteka dne, ko se ta pogoj izpolni.
Član KDD je odgovoren KDD, drugim članom in uporabnikom storitev KDD za izpolnjevanje obveznosti po vsakokrat veljavih določilih pravil, navodil, splošnih pogojev in tarife KDD.
(1) KDD odgovarja za morebitne napake, pomanjkljivosti ali drugačno škodo, ki bi nastala uporabnikom storitev KDD kot posledica ravnanja Evrosistema ali njegovih članic pri upravljanju ali delovanju T2S, samo do višine, do katere za to škodo Evrosistem odgovarja KDD. KDD ne odgovarja za izbiro T2S niti ne daje nobenih zagotovil v zvezi z njegovim delovanjem.
(2) Najvišji znesek odgovornost KDD za morebitno škodo, ki bi nastala uporabnikom storitev KDD kot posledica lahke malomarnosti KDD, znaša 1.000.000,00 EUR po škodnem primeru.
(1) Ustanovi se stalna arbitraža v skladu z Zakonom o arbitraži.
(2) Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz pravnoposlovnega razmerja med KDD in uporabnikom storitev KDD, je z njim v zvezi ali izvira iz kršitve obveznosti v tem razmerju ali prenehanja ali neveljavnosti tega razmerja, bo rešila neodvisna in nepristranska arbitraža iz prvega odstavka tega člena.
(3) Podrobnejši način delovanja arbitraže iz prvega odstavka tega člena določajo navodila KDD o arbitražnem postopku.
(4) Drugi odstavek tega člena se ne uporabi, če je vrednost spornega predmeta manjša od 15.000,00 EUR.
(5) Drugi odstavek tega člena se ne uporabi za nesoglasja, spore ali zahtevke, nastale pred 1. 1. 2013.
(6) Sredstva za delovanje arbitraže iz prvega odstavka tega člena zagotavlja KDD. Ta določba ne onemogoča določitev obveznosti plačila nadomestila za posamezni arbitražni postopek, kakor tudi ne posega v obveznost neuspešne stranke povrniti arbitražne stroške uspešni stranki.
9. POSTOPEK SPREMEMBE PRAVIL, NAVODIL, SPLOŠNIH POGOJEV IN TARIFE
(1) Spremembe teh pravil sprejmeta uprava in nadzorni svet KDD na predlog uprave.
(2) Uprava mora predlog sprememb teh pravil predložiti sistemskim članom najmanj petnajst dni pred dnem seje nadzornega sveta, na kateri bo nadzorni svet odločal o sprejemu teh sprememb.
(3) Spremembe teh pravil začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če KDD v posameznem primeru iz resnih razlogov določi krajši rok uveljavitve. KDD mora pred objavo sprememb pravil pridobiti soglasje agencije.
Sprejem in spremembe navodil
(1) Navodila in spremembe navodil sprejmeta uprava in nadzorni svet KDD na predlog uprave.
(2) Uprava mora predlog navodil oziroma predlog sprememb navodil predložiti sistemskim članom najmanj petnajst dni pred dnem seje nadzornega sveta, na kateri bo nadzorni svet odločal o sprejemu navodil oziroma njihovih sprememb.
Sprejem in spremembe splošnih pogojev
Splošne pogoje in spremembe splošnih pogojev sprejme uprava, potrdi pa jih nadzorni svet.
Sprejem in spremembe tarife
(1) Tarifo in spremembe tarife sprejmeta uprava in nadzorni svet KDD na predlog uprave.
(2) KDD mora po objavi oziroma spremembi tarife agenciji nemudoma posredovati vsakokratno spremembo višine nadomestil, skupaj z obrazložitvijo razlogov za spremembe. V kolikor agencija oceni, da je v zvezi s spremembo tarife potrebno pričeti postopek nadzora glede skladnosti tarife z zakonskimi zahtevami, agencija pridobi mnenje Banke Slovenije, KDD pa mora zagotoviti dokaze glede skladnosti tarife z zakonskimi zahtevami.
(3) Ko KDD določa tarifo v zvezi z nadomestili iz 2. točke prvega odstavka 430. člena ZTFI za delnice družb, ki so zavezane izdati delnice kot nematerializirani vrednostni papir samo na podlagi ZGD-1, mora pred objavo oziroma spremembo tarife pridobiti soglasje ministra, pristojnega za gospodarstvo. Minister, pristojen za gospodarstvo, lahko zavrne soglasje, če nadomestila niso v skladu z zakonskimi zahtevami. Če minister, pristojen za gospodarstvo, ne odloči o zahtevi za izdajo soglasja v 30 dneh od njenega prejema, se šteje, da je bilo soglasje izdano.
Ob vsaki spremembi pravil, navodil, splošnih pogojev oziroma tarife uprava in nadzorni svet določita prečiščeno besedilo.
(1) Ta pravila in njihove spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Pravila, navodila, splošni pogoji in tarifa se objavijo na spletnih straneh KDD.
(3) Pri spremembi pravil, navodil, splošnih pogojev oziroma tarife se na spletnih straneh KDD objavi njihovo prečiščeno besedilo.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Razgradnja začasnih računov
(1) Registrske račune, ki so bili ukinjeni, nadomestijo začasni računi. Prenos vrednostnih papirjev v dobro začasnih računov ni mogoč.
(2) Imetniki začasnih računov morajo svoje vrednostne papirje, vpisane v dobro teh računov:
1. prenesti v dobro svojega računa, ki ga vodi sistemski član KDD,
2. prenesti v dobro fiduciarnega računa upravičenega imetnika iz 255. člena ZTFI ali
3. jih opustiti.
(3) Nalog za prenos vrednostnih papirjev v breme začasnega računa in v dobro računa pri sistemskem članu KDD imetnik poda pri izbranem sistemskem članu. Ne glede na določbo prejšnjega stavka poda imetnik nalog za prenos neposredno pri KDD, če so vrednostni papirji obremenjeni. Nalog se poda neposredno pri KDD tudi, če gre za opustitev vrednostnih papirjev v breme začasnega računa ali za prenos v dobro fiduciarnega računa upravičenega imetnika iz 255. člena ZTFI.
(4) Prenos vrednostnih papirjev z začasnih računov v dobro računa pristojnega sodišča se opravi na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o sprejemu vrednostnih papirjev v sodni depozit. Predloge za prenos vrednostnih papirjev v sodni depozit KDD podaja postopoma, upoštevaje zmožnosti sodišč, ter v skladu z načelom ekonomičnosti in v skladu s sledečimi kriteriji oziroma njihovo ustrezno kombinacijo:
1. prej se opravi prenos za pravne osebe kot za fizične osebe,
2. prej se opravi prenos portfeljev manjše individualne vrednosti kot večje,
3. prej se opravi prenos neobremenjenih kot obremenjenih vrednostnih papirjev,
4. prej se opravi prenos vrednostnih papirjev tistih izdajateljev, kjer je delež neprenesenih vrednostnih papirjev v izdaji večji,
5. prej se opravi prenos vrednostnih papirjev pasivnih imetnikov oziroma izdajateljev kot aktivnih imetnikov oziroma izdajateljev (za aktivne veljajo imetniki oziroma izdajatelji, ki so pristopili k procesom in postopkom, usmerjenim v dosego uskladitve z zakonskimi zahtevami, če je uskladitev mogoče pričakovati v razmeroma kratkem času).
(5) Določbe tega člena ne posegajo v druge zakonite možnosti ravnanja z vrednostnimi papirji.
Uveljavitev in začetek uporabe pravil
(1) Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se pričnejo z dnem, ko uprava KDD ugotovi, da je migracija na T2S uspešno zaključena.
(2) Za uveljavitev teh pravil je potrebno soglasje agencije.
(3) Z uveljavitvijo teh pravil prenehajo veljati Pravila poslovanja KDD (Uradni list RS, št. 69/12, 28/15 in 31/16). Pravila iz prejšnjega stavka se uporabljajo do začetka uporabe teh pravil.
Boris Tomaž Šnuderl l.r. | Boris Peric l.r. |
predsednik uprave | predsednik nadzornega sveta |
| |
Davor Pavić l.r. | |
član uprave | |
Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 27. januarja 2017 izdala odločbo št. 40212-3/2016-9 o soglasju k Pravilom poslovanja KDD z dne 14. 12. 2016 z vključenimi spremembami in dopolnitvami z dne 23. 1. 2017.
