Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 15/10, 55/11, 107/12) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16) je Svet Mestne občine Kranj na 24. seji dne 25. 1. 2017 sprejel
o urejanju in čiščenju javnih zelenih površin na območju Mestne občine Kranj
(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin na območju Mestne občine Kranj.
(2) Javne zelene površine so zelene površine in javna otroška igrišča v lasti Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: MOK), katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
(Način izvajanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin)
Izvajanje obvezne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin (v nadaljevanju: javna služba) zagotavlja MOK s podelitvijo koncesije pravni osebi zasebnega prava ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec javne službe ali koncesionar) za celotno območje Mestne občine Kranj.
II. RAZVRSTITEV ZELENIH POVRŠIN
(Vrste javnih zelenih površin)
(1) Javne zelene površine po tem odloku predstavljajo hortikulturno urejene javne zelene površine, predvsem pa:
I. javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, sprehajališča in pešpoti na javnih zelenih površinah,
II. hortikulturno urejene javne zelene površine ob javnih cestah in poteh, vodnih tokovih, športnih igriščih, kopališčih in otroških igriščih,
III. hortikulturno urejene javne zelene površine ob spomeniških, zgodovinskih ter posameznih turističnih objektih, če je njihovo urejanje v pristojnosti MOK,
VII. varovalni in zaščitni nasadi, posamezna okrasna drevesa ali skupine dreves na javnih površinah.
(2) Javne zelene površine so določene v katastru javnih zelenih površin v MOK.
III. NAČRTOVANJE UREJANJA JAVNIH ZELENIH POVRŠIN
(1) Kataster javnih zelenih površin v MOK je javna evidenca v lasti MOK, ki poleg splošnih podatkov vsebuje tudi kategorizacijo javnih zelenih površin, to je način njihove ureditve in vrsta zasaditve. Kataster javnih zelenih površin v pisni in elektronski obliki vodi in vzdržuje izvajalec javne službe.
(2) Kataster javnih zelenih površin vsebuje po vrsti javne zelene površine podatke o lokaciji in velikosti javne zelene površine, objektih in napravah, njihovem številu, starosti in vrsti, lokaciji, vrsti, številu, stanju, okvirni dimenziji in datumu sajenja drevja, grmovnic, predvidenih posegih in nujnosti posegov v drevje in grmovnice, lokaciji, velikosti lokacije, vrsti in številu sezonskega cvetja, trajnic in čebulnic.
(Načrt urejanja javnih zelenih površin)
(1) Javne zelene površine se urejajo na podlagi načrta urejanja javnih zelenih površin, ki mora vsebovati program ureditve javnih zelenih površin in zavarovanja posameznih značilnih javnih zelenih površin, drevoredov in zelenih površin ob pomembnejših prometnicah, križiščih, ob objektih, urejenih vodnih strugah ipd.
(2) Načrt urejanja javnih zelenih površin, ki je usklajen z omrežjem komunalnih in energetskih naprav ter objektov s priključki na komunalne naprave, predstavlja podlago letnemu planu dela izvajalca javne službe.
(Urejanje javnih otroških igrišč)
(1) Javna otroška igrišča se urejajo v okviru javnih zelenih površin.
(2) Javna otroška igrišča morajo biti ločena od ostalega prostora, predvsem od javnih prometnih površin. Ločitev otroških igrišč od ostalega prostora mora biti izvedena tako, da ni ogrožena varnost uporabnikov igrišč.
(3) Javna otroška igrišča morajo biti opremljena z igrali in opremo, ki ob normalni uporabi ne ogroža uporabnikov igrišč.
IV. UREJANJE IN ČIŠČENJE JAVNIH ZELENIH POVRŠIN
(Urejanje in čiščenje javnih zelenih površin)
(1) MOK z javno službo zagotavlja urejanje in čiščenje javnih zelenih površin kot javnih dobrin.
(2) Storitve in ukrepi urejanja in čiščenja javnih zelenih površin, ki se opravljajo redno in v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin, so zlasti:
– spomladansko in jesensko čiščenje in grabljenje listja na javnih zelenih površinah,
– tedensko pobiranje smeti in praznjenje košev na zaključenih parkovnih ureditvah in otroških igriščih skladno s potrjenim letnim planom,
– vzdrževalna dela in košnja travnatih površin,
– urejanje in obnavljanje nasadov, pletje in sajenje cvetličnih gredic,
– postavljanje in vzdrževanje posod, cvetličnih loncev, korit in podobne opreme za saditev okrasnih rastlin na javnih površinah,
– sajenje in obnavljanje zasajenih okrasnih rastlin v opremi iz prejšnje alineje,
– gnojenje trat, rastlin in grmovnic,
– zasajanje, oskrba, pregled, posek in obrezovanje dreves, drevoredov in grmovnic,
– odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves in grmovnic ter nadomestitev z novimi na podlagi soglasja pristojnega organa,
– namakanje in zalivanje nasadov in novo zasajenih dreves in grmovnic,
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
– hortikulturno urejanje zasaditve ob križiščih, v krožiščih in v prometnih otočkih,
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
– redno vzdrževanje in čiščenje parkovne opreme (klopi, koši za smeti in pasje iztrebke) ter dobava košev za pasje iztrebke v skladu z letnim planom,
– intenzivna košnja javnih zelenih površin z rastišči invazivnih rastlin, glede na vrsto rastline,
– načrtno, sistematično odstranjevanje invazivnih drevnin,
– čiščenje, vzdrževanje igral in obnova njihovih sestavnih delov,
– čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje ograj, klopi in druge opreme na otroških igriščih,
– letni pregled igral na otroških igriščih in izdelava letnega poročila,
– vodenje, vzdrževanje in mesečno posodabljanje katastra javnih zelenih površin,
– druga vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se ohranja urejen videz javnih zelenih površin.
(3) Storitve in ukrepi urejanja in čiščenja javnih zelenih površin se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi in z letnim planom dela izvajalca javne službe.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV IN VAROVANJE JAVNIH ZELENIH POVRŠIN
(Uporabniki javnih zelenih površin)
Uporabniki javnih zelenih površin na območju Mestne občine Kranj so občani in vsi drugi, ki jih uporabljajo za rekreacijo, sprehode, počitek, igranje, sprostitev in podobno.
(Poškodovanje in uničevanje javnih zelenih površin)
Na javnih zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekovanje, odstranjevanje ali drugačno poškodovanje in uničevanje gozdnega ali parkovnega drevja, grmičevja in drugih okrasnih rastlin.
(Prepovedana dejanja na javnih zelenih površinah)
Na javnih zelenih površinah in območjih otroških igrišč je prepovedano:
1. ustavljati, parkirati ali se voziti s kolesi, motornimi vozili, delovnimi stroji, razen pri vzdrževanju teh površin;
2. uničevati, mehansko poškodovati, odstranjevati, poslikati z grafiti komunalno opremo, rastline in infrastrukturne objekte, ki so namenjeni rabi zelenih površin in otroških igrišč;
3. obešati ali pritrjevati kable, žice, antene, obvestilne ali reklamne napise in druge predmete na drevesa ali na grmovnice, razen v okviru okrasitve, dovoljene s strani pristojnega občinskega organa, pri čemer pritrjeni predmeti ne smejo posegati v olesenelo tkivo vegetacije, ga poškodovati ali omejiti njeno rast;
4. izlivati komunalno odpadno in meteorno vodo in izlivati okolju nevarne snovi;
5. čistiti motorna vozila, druge stroje in naprave, stanovanjsko in drugo opremo;
6. odlagati gradbeni material ali druge predmete;
7. graditi oziroma postaviti pomožne in začasne objekte, naprave ali druge predmete brez soglasja pristojnega občinskega organa;
8. gojiti kulture, vrtnine in druge rastline;
9. uporabljati predmete in naprave, ki so sestavni del javnih zelenih površin v nasprotju z njihovo naravo in namenom;
10. namerno vznemirjati, poškodovati, odvzemati iz narave ali ubijati prosto živeče živali;
11. izvajati športno rekreativne ali druge dejavnosti na javnih zelenih površinah, brez soglasja pristojnega občinskega organa;
12. jezditi (razen uradnim osebam pri opravljanju službene dolžnosti).
(Odprava škode, nastale z izvajanjem prepovedanih dejanj)
(1) Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na javnih zelenih površinah in javnih otroških igriščih, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga določi nadzorni organ.
(2) V primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem roku, lahko nadzorni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne službe na stroške povzročitelja.
VI. IZVAJANJE POSEGOV NA JAVNIH ZELENIH POVRŠINAH
(Poseg v javne zelene površine)
(1) Dovoljeni posegi v javne zelene površine so:
– redna vzdrževalna dela in ukrepi za varovanje in čiščenje javnih zelenih površin,
– preurejanje javnih zelenih površin zaradi spremembe njihove namembnosti,
– gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske in druge infrastrukture,
– nujna dela na komunalni, energetski in drugi infrastrukturi,
– poseganje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Poseg v javne zelene površine je dovoljen le v okviru načrta urejanja javnih zelenih površin, letnega programa dela izvajalca javne službe, gradbenih dovoljenj ali soglasja pristojnega občinskega organa oziroma, če je to potrebno zaradi varstva zelenih površin ter javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.
(3) Kadar nadzorni organ ugotovi, da se izvajajo posegi na javnih zelenih površinah brez dovoljenja, odredi takojšnjo ustavitev del in določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
(4) Če izvajalec posega v javne zelene površine ne pridobi ustreznega dovoljenja v določenem roku, odredi nadzorni organ vzpostavitev javne zelene površine v stanje pred posegom, na stroške izvajalca posega.
(Nujna dela na komunalni infrastrukturi)
(1) V primerih prekopavanja javnih zelenih površin, zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi, je izvajalec posega dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni občinski organ o izvajanju del in takoj po končanju del, ko je to mogoče, povrniti javno zeleno površino v prvotno stanje.
(2) V primeru, da izvajalec nujnih del na komunalni infrastrukturi po prekopavanju ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje takoj po končanju del, ko je to mogoče, mu nadzorni organ odredi rok za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na stroške izvajalca to opravi drugi izvajalec.
(Gradbeni in drugi posegi na javnih zelenih površinah)
(1) Izvajalec, ki zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanja rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi posega v javne zelene površine, je dolžan poskrbeti, da ne povzroči nepotrebne škode na zelenih površinah, oziroma je dolžan škodo takoj, ko je to mogoče odpraviti.
(2) V primeru, da izvajalec škode ne odpravi takoj po opravljenem delu, mu lahko nadzorni organ odredi dodatni rok za odpravo škode oziroma odredi, da na stroške izvajalca škodo odpravi drugi izvajalec.
(Zavarovanje zelenih površin v času posega)
(1) Izvajalec gradbenih del in drugih posegov na javnih zelenih površinah je dolžan pred posegom na celotnem območju gradnje zavarovati obstoječa drevesa, grmovnice in drugo vrsto hortikulturne zasaditve pred poškodbami ter zaščititi nadzemni del in koreninski sistem dreves in grmovnic.
(2) V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči drevje, grmovnice ali drugo vrsto hortikulturne zasaditve, jo je dolžan odstraniti in nadomestiti v skladu z navodili pristojnega občinskega organa. Poškodovane zelenice je investitor oziroma izvajalec dolžan obnoviti in povrniti v stanje pred posegom.
(3) Kadar nadzorni organ ugotovi, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškodovanega ali uničenega drevja, grmovnic ali druge vrste hortikulturne zasaditve ni nadomestil v skladu z določbami tega člena, mu določi rok, v katerem mora to storiti.
(4) Če izvajalec gradbenih del naložene obveznosti ne izpolni v določenem roku, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške izvajalca gradbenih del.
(Odstranitev obstoječe vegetacije)
V primeru, ko je zaradi gradnje obstoječo vegetacijo na javni zeleni površini (drevje, drevored, večje okrasno ali parkovno grmičevje) potrebno odstraniti, je investitor o tem dolžan obvestiti pristojni občinski organ. Odstranjeno drevo ali grmičevje je investitor dolžan nadomestiti v skladu z navodili pristojnega občinskega organa.
(Ravnanje s plodno zemljo ob posegu na javnih zelenih površinah)
(1) Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na javni zeleni površini na celotnem območju odstraniti plodno zemljo in jo deponirati na mestu, ki ga odredi pristojni občinski organ.
(2) Deponirano plodno zemljo je potrebno zavarovati in vzdrževati tako, da se ohrani njena plodnost. Plodno zemljo je pod določenimi pogoji mogoče uporabiti za urejanje javnih zelenih površin ob novozgrajenih objektih, na drugih javnih površinah in za izboljšanje plodnosti nerodovitnih tal.
(3) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pristojnemu občinskemu organu prijaviti pričetek del na odkopu plodne zemlje in ga obvestiti o morebitnih viških plodne zemlje.
(Nadzor nad izvajanjem odloka)
(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in javne službe opravlja pristojni občinski organ, to je notranje organizacijska enota mestne uprave, v katere delovno področje v skladu z določili odloka, ki ureja notranjo organizacijo mestne uprave, sodi področje urejanja in čiščenja javnih zelenih površin.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana sankcija za prekršek, opravlja nadzorni organ MOK. Nadzorni organ, pristojen za izvajanje nadzora nad določili tega odloka, je Medobčinski inšpektorat Kranj.
(Varstveni ukrepi nadzornega organa)
(1) Če nadzorni organ MOK ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik ravna v nasprotju:
– s prvo točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnjo odstranitev parkiranega vozila,
– s tretjo točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnjo odstranitev kablov, žic, anten, obvestilnih, reklamnih napisov ali drugih predmetov,
– s četrto in šesto točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnjo odstranitev odloženega gradbenega materiala, drugih predmetov ali nevarne snovi,
– s peto točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnje prenehanje čiščenja vozil, strojev, naprav in druge opreme,
– s sedmo točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnjo odstranitev pomožnih in začasnih objektov, naprav ali drugih predmetov,
– z enajsto točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnje prenehanje izvajanja športno rekreativne ali drugih dejavnosti na javnih zelenih površinah.
(2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem.
(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
(Kaznovanje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravlja dejavnost)
(1) Z globo v višini 2.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek v zvezi opravljanjem dejavnosti:
1. če izvaja posege na javnih zelenih površinah v nasprotju določili drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena odloka;
2. če po prekopavanju javne zelene površine zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje takoj po končanju del, ko je to mogoče (13. člen);
3. če pri posegu v javne zelene površine zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanju rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje (14. člen);
4. če pri izvajanju gradbenih del in drugih posegov ne zavaruje javnih zelenih površinah v skladu z določilom prvega odstavka 15. člena odloka;
5. če ne nadomesti zaradi gradnje odstranjene vegetacije na javni zeleni površini (16. člen);
6. če ob posegu na javnih zelenih površinah ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka;
7. če kot izvajalec javne službe ne izvaja vseh potrebnih ukrepov urejanja in čiščenja javnih zelenih površin (7. člen) ali ne opravi ukrepov, ki so mu naloženi skladno z 31. členom tega odloka;
8. če krši določila 9. ali 10. člena odloka.
(2) Z globo v višini 800 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(Kaznovanje fizičnih oseb posameznikov)
Z globo v višini 300 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 9. ali 10. člena odloka.
(Vsebina koncesijskega akta)
S tem odlokom MOK (v nadaljnjem besedilu tudi: koncedent) še zlasti določa:
– predmet in območje javne službe,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– splošne pogoje za izvajanje javne službe,
– izvajanje koncesije v primeru višje sile,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– vire financiranja javne službe,
– način plačila koncesionarja,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– izbira koncesionarja,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.
(Predmet in območje izvajanja javne službe)
Predmet javne službe – koncesije je urejanje in čiščenje javnih zelenih površin v MOK, določenih v katastru javnih zelenih površin. Seznam javnih zelenih površin, na katerih se izvaja koncesija, se določi s koncesijsko pogodbo.
(Splošni pogoji za izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
1. dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta ter skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo področje te javne službe;
2. dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
3. s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih zelenih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
4. zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
5. pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe;
6. pripraviti je dolžan letni plan izvajanja dejavnosti in ga do konca meseca septembra tekočega leta kot predlog predložiti koncedentu v potrditev;
7. koncesionar mora jamčiti koncedentu za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak;
8. koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti.
(2) Koncedent ima:
1. pravico, da skladno z načrtom urejanja javnih zelenih površin določa letni plan, katerega predlog pripravi koncesionar;
2. pravico spreminjanja obsega del ter zasaditve zelenih površin in vzdrževanja javnih zelenih površin;
3. pravico izbire tipa in vrste rastlin, namenjenih zasaditvi;
4. pravico nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančnega nadzora;
5. pravico naložiti koncesionarju izvedbo del, potrebnih za varstvo javnih zelenih površin kot javnih dobrin;
6. druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, kadar z zakonom ni določeno drugače.
(2) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora ponudnik izpolnjevati pogoje, kot jih opredeljujejo predpisi s področja javnega naročanja, ter naslednje pogoje, podrobneje opredeljene v javnem razpisu:
1. da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije,
2. da izkaže finančno usposobljenost,
3. da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in naprav za izvajanje koncesije,
4. da zagotovi strokovno izdelavo in vodenje katastra javnih zelenih površin,
5. da predloži izvedbeni program urejanja javnih zelenih površin glede kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, odzivnega časa v primeru višje sile, razvojnega in finančnega vidika za čas trajanja koncesije,
6. da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
7. da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo lahko povzročil z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije.
(3) Z javnim razpisom se lahko določi dodatne pogoje za izbor koncesionarja.
(Izvajanje koncesije v primeru višje sile)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno dogovoriti o izvajanju koncesije v nastalih pogojih.
(Začetek in čas trajanja koncesije)
(1) Koncesija se podeli za obdobje petih let.
(2) Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
(Viri financiranja koncesije)
(1) Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v proračunu koncedenta.
(2) Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni plan dela, ki ga predlaga koncesionar, sprejme pa koncedent.
(3) Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi koncesionar in ga predloži v sprejem koncedentu.
(4) Način plačil in obračun del koncesionarja se določi s koncesijsko pogodbo.
(5) Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z ustreznimi pravnimi določili.
(Nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja koncesije oziroma koncesijske pogodbe ter strokovni in finančni nadzor izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster javnih zelenih površin ter mu nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent napove nadzor s poprejšnjo napovedjo najmanj 15 dni pred izvedbo.
(4) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(6) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(Poročanje o izvajanju koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar je dolžan opravljati javno službo v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(Postopek izbire koncesionarja)
(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v uradnem glasilu MOK.
(2) Pri izvedbi javnega razpisa je potrebno uporabljati veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih naročil.
(Merila za izbiro koncesionarja)
Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja javnega naročanja v razpisni dokumentaciji opisana in ustrezno ovrednotena.
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Mestna uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Pred izborom opravi strokovno presojo ponudb in poda mnenje o najugodnejšem ponudniku strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.
(Veljavnost koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem, ali z dnem izpolnitve odložnega pogoja, če je ta s koncesijsko pogodbo določen kot pogoj za veljavnost koncesijske pogodbe.
(2) V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
(Prepoved prenosa koncesije)
Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.
(Prenehanje koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. z odkupom koncesije,
3. z odvzemom koncesije,
4. s prevzemom koncesije v režijo.
(Prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha veljati:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– z enostranskim razdrtjem pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Pogoji in način prenehanja koncesijske pogodbe se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
(Odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka koncesijske pogodbe lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno ali če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej opredeljeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno ali posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko preneha na podlagi enostranskega odstopnega upravičenja (razdrtje) koncedenta:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov iz koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi o nadaljnjem pravilnem izvajanju koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice.
(3) Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna.
(4) Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(5) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(6) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(7) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na trajanje koncesijske pogodbe:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(4) V primeru odvzema koncesije po prvi alineji prvega odstavka tega člena koncesionar ne more sodelovati pri naslednjem javnem razpisu za oddajo koncesije, kadar zakon ne določa drugače.
(5) V primeru odvzema koncesije po drugi alineji prvega odstavka tega člena je koncedent koncesionarju dolžan povrniti odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(Opravljanje dejavnosti na drug način)
(1) Če koncedent ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito in gospodarneje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odkup koncesije se lahko opravi na predlog koncedenta. Predlog za odkup koncesije mora vsebovati najmanj rok odkupa in predlog ureditve morebitnih medsebojnih obveznosti in obveznosti do tretjih oseb. Odkup koncesije se lahko opravi le v celoti.
(2) Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje Sveta Mestne občine Kranj.
(3) Koncedent mora v primeru odkupa koncesije zagotoviti neprekinjeno izvajanje dejavnosti.
(4) Pogoje odkupa koncesije določa koncesijska pogodba.
(Obveznosti koncesionarja ob morebitni škodi)
(1) Koncesionar je dolžan povrniti škodo, ki jo povzroči z opravljanjem dejavnosti koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretji osebi.
(2) Koncesionar je dolžan v roku, ki ga določi javni razpis za izbiro koncesionarja, po sklenitvi koncesijske pogodbe z zavarovalnico skleniti zavarovanje za škodo, povzročeno z opravljanjem dejavnosti, z najnižjo višino zavarovalne vsote, določeno v javnem razpisu za izbiro koncesionarja.
(Kataster javnih zelenih površin)
(1) Koncesionar službe je dolžan voditi in vzdrževati kataster javnih zelenih površin v MOK v skladu s 4. in 7. členom tega odloka.
(2) Obseg in način vodenja katastra se podrobneje določita v pogodbi.
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju, varstvu in vzdrževanju javnih zelenih površin in otroških igrišč na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 96/05 in 60/10).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2016-2-(41/22)
Kranj, dne 25. januarja 2017
Boštjan Trilar l.r.
