Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 16. seji dne 16. 2. 2016 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr., 53/15, 75/15 – teh. popr.) (v nadaljnjem besedilu: OPN).
(2) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembe Priloge 3 »Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov« zaradi ukinitve OPPN Nadomestni habitati ter prenosa določil ukinjenega OPPN v usmeritve za OPPN IC Sinja Gorica, IG Pod Hruševco, Podhruševca in Vrtnarija.
(1) V Prilogi 3 se črta poglavje OPPN Nadomestni habitati.
(2) V poglavjih OPPN IC Sinja Gorica, OPPN IG Pod Hruševco, OPPN Podhruševca in OPPN Vrtnarija se:
– za besedilom pod oznako VR_2102 (podrobnejša namenska raba: ZD) doda novo besedilo, ki se glasi:
»Sestavni del OPPN IC Sinja Gorica (VR_1452 in VR_2102) je dokumentacija za ureditev nadomestnih habitov v BB_2074, BB_2076 (podrobnejša namenska raba: K1), BB_2075, BB_3435, BB_3436 (podrobnejša namenska raba: K2)
V fazi priprave OPPN se pripravi projekt vzpostavitve, izvedbe in upravljanja NH, v okviru katerega se natančno opredelijo velikost območja za NH in ukrepi, ki sledijo naslednjim usmeritvam za vzpostavitev NH.
Za zagotovitev ustrezne strukture koščevih habitatov na NH naj se:
– ekstenzivira kmetijsko rabo;
– preprečuje zaraščanje travnikov s tem, da se posegov v lesnato vegetacijo ne izvaja v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
– zagotovi strukturo: 75 % vlažni, negnojeni in redno košeni travniki (predvsem mokrotni travniki z brestovolistnim osladom in zdravilno špajko), 20 % sestoji močvirne vegetacije in 5 % grmišča, posamezna drevesa in mejice;
– primeren delež lesnate vegetacije zagotovi z ohranjanjem in razrastjo obstoječih mejic ter obrežne vegetacije ali z vzpostavitvijo novih krajinskih elementov. Površina posameznih strukturnih elementov krajine naj bi znašala 50–150 m2;
– zagotovi, da bodo strukture lesnate vegetacije široke 3–15 m in vzpostavljene iz lokalno avtohtone lesnate vegetacije, predvsem iz vrb;
– za morebitne njive, intenzivne travnike ali pašnike znotraj območja nadomeščanja zagotovi:
– med njivami naj se pušča travnate pasove v širini 3–5 m;
– košnja na več kot 5 ha velikih intenzivnih travnikih v obdobju med 1. majem in 1. avgustom naj poteka na način, da se v širini 3–5 m pušča nepokošene pasove travniške vegetacije. Jeseni se travniške pasove pokosi. Naslednje leto se jih predvidi na drugi lokaciji;
– primerno floristično sestavo travnikov zagotovi tako, da se v začetku prve sezone intenzivne kmetijske površine razporedi seneni drobir iz bližnjih barjanskih travnikov. Semena brestovolistnega oslada, krilate krčnice, dolgolistne mete, rumenega talina in druge močvirne vegetacije naj se tarčno žanje leto pred načrtovano zasaditvijo po žitni zrelosti naštetih rastlin. Semensko mešanico naj se posuši in skrbno shrani do predvidene zasaditve. Za ustrezno zatravitev njivskih površin naj se poleg semenske mešanice uporabi tudi zaplate ustrezne travnate ruše, ki bodo predstavljale dodaten vir semen in rastlin za doseganje želene travniške strukture. Zaplate travnate ruše se pridobi iz habitatov nižinskih visokih steblikovij iz drugih območij na Barju na način, da donorski travniki ne bodo trajno poškodovani. Zaplate travnate ruše naj se na njive zasadi enakomerno po celotni površini. V primeru nizke uspešnosti kalitve semen je potrebno travnike dosejevati s tarčno semensko mešanico;
– NH ne gnoji in na njih ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev. Travnike naj se kosi redno, vsako leto po 1. avgustu. Košenje travnikov naj poteka iz sredine travnika navzven z uporabo strižne kosilnice pri zmanjšani hitrosti in z dvignjeno koso minimalno 10 cm nad tlemi;
– prednostno vzpostavlja kot eno sklenjeno območje oziroma naj se območje nadomeščanja ne deli na več kot 7 delov. Najmanjše območje nadomeščanja naj ne obsega manj kot 11 ha;
– pripravi celovit zasaditveni načrt z režimi upravljanja, ki se ga uskladi z lastniki, uporabniki zemljišč in upravljavcem krajinskega parka Ljubljansko barje;
– zemljišča za NH prednostno odkupi. Možna je tudi sklenitev dolgoročne pogodbe z lastniki zemljišč o služnostni pravici pod naravovarstvenimi pogoji;
– območja NH poskuša vključiti v program KOP in sistematično promovira ustrezne podukrepe za kosca;
– preprečuje razrast invazivnih rastlin;
– vzpostavi monitoring stanja populacije kosca v Podlipski dolini in v območju nadomeščanja habitatov ter preveri stanje NH in doseganje želene floristične strukture.
NH morajo biti polno funkcionalni pred začetkom gradnje industrijskega in stanovanjskega območja v Sinji Gorici. Polna funkcionalnost habitatov pomeni, da je na NH vzpostavljena želena floristična struktura in da je na območju prisotno predvideno število pojočih koscev.
NH je dopustno izvajati fazno, glede na sorazmerni delež posega zaradi katerega se NH vzpostavlja.
Iz vidika varovanja kmetijskih zemljišč umeščanje NH ni dopustno na kmetijskih zemljiščih, kjer je boniteta višja ali enaka 34 bonitetnim točkam. Prav tako jih ni dopustno umeščati na njivske površine v dejanski rabi, kjer se izkazuje vsaj 5-letni trend njihove pojavnosti.
V območju enote BB_2075 gradnja pomožnih objektov ni dopustna.«;
– za besedilom pod oznako VR_2045 (podrobnejša namenska raba: IG) doda novo besedilo, ki se glasi:
»Sestavni del OPPN IG Pod Hruševco (VR_2045) je dokumentacija za ureditev nadomestnih habitov v BB_2074, BB_2076 (podrobnejša namenska raba: K1), BB_2075, BB_3435, BB_3436 (podrobnejša namenska raba: K2)
V fazi priprave OPPN se pripravi projekt vzpostavitve, izvedbe in upravljanja NH, v okviru katerega se natančno opredelijo velikost območja za NH in ukrepi, ki sledijo naslednjim usmeritvam za vzpostavitev NH.
Za zagotovitev ustrezne strukture koščevih habitatov na NH naj se:
– ekstenzivira kmetijsko rabo;
– preprečuje zaraščanje travnikov s tem, da se posegov v lesnato vegetacijo ne izvaja v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
– zagotovi strukturo: 75 % vlažni, negnojeni in redno košeni travniki (predvsem mokrotni travniki z brestovolistnim osladom in zdravilno špajko), 20 % sestoji močvirne vegetacije in 5 % grmišča, posamezna drevesa in mejice;
– primeren delež lesnate vegetacije zagotovi z ohranjanjem in razrastjo obstoječih mejic ter obrežne vegetacije ali z vzpostavitvijo novih krajinskih elementov. Površina posameznih strukturnih elementov krajine naj bi znašala 50–150 m2;
– zagotovi, da bodo strukture lesnate vegetacije široke 3–15 m in vzpostavljene iz lokalno avtohtone lesnate vegetacije, predvsem iz vrb;
– za morebitne njive, intenzivne travnike ali pašnike znotraj območja nadomeščanja zagotovi:
– med njivami naj se pušča travnate pasove v širini 3–5 m;
– košnja na več kot 5 ha velikih intenzivnih travnikih v obdobju med 1. majem in 1. avgustom naj poteka na način, da se v širini 3–5 m pušča nepokošene pasove travniške vegetacije. Jeseni se travniške pasove pokosi. Naslednje leto se jih predvidi na drugi lokaciji;
– primerno floristično sestavo travnikov zagotovi tako, da se v začetku prve sezone intenzivne kmetijske površine razporedi seneni drobir iz bližnjih barjanskih travnikov. Semena brestovolistnega oslada, krilate krčnice, dolgolistne mete, rumenega talina in druge močvirne vegetacije naj se tarčno žanje leto pred načrtovano zasaditvijo po žitni zrelosti naštetih rastlin. Semensko mešanico naj se posuši in skrbno shrani do predvidene zasaditve. Za ustrezno zatravitev njivskih površin naj se poleg semenske mešanice uporabi tudi zaplate ustrezne travnate ruše, ki bodo predstavljale dodaten vir semen in rastlin za doseganje želene travniške strukture. Zaplate travnate ruše se pridobi iz habitatov nižinskih visokih steblikovij iz drugih območij na Barju na način, da donorski travniki ne bodo trajno poškodovani. Zaplate travnate ruše naj se na njive zasadi enakomerno po celotni površini. V primeru nizke uspešnosti kalitve semen je potrebno travnike dosejevati s tarčno semensko mešanico;
– NH ne gnoji in na njih ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev. Travnike naj se kosi redno, vsako leto po 1. avgustu. Košenje travnikov naj poteka iz sredine travnika navzven z uporabo strižne kosilnice pri zmanjšani hitrosti in z dvignjeno koso minimalno 10 cm nad tlemi;
– prednostno vzpostavlja kot eno sklenjeno območje oziroma naj se območje nadomeščanja ne deli na več kot 7 delov. Najmanjše območje nadomeščanja naj ne obsega manj kot 11 ha;
– pripravi celovit zasaditveni načrt z režimi upravljanja, ki se ga uskladi z lastniki, uporabniki zemljišč in upravljavcem krajinskega parka Ljubljansko barje;
– zemljišča za NH prednostno odkupi. Možna je tudi sklenitev dolgoročne pogodbe z lastniki zemljišč o služnostni pravici pod naravovarstvenimi pogoji;
– območja NH poskuša vključiti v program KOP in sistematično promovira ustrezne podukrepe za kosca;
– preprečuje razrast invazivnih rastlin;
– vzpostavi monitoring stanja populacije kosca v Podlipski dolini in v območju nadomeščanja habitatov ter preveri stanje NH in doseganje želene floristične strukture.
NH morajo biti polno funkcionalni pred začetkom gradnje industrijskega in stanovanjskega območja v Sinji Gorici. Polna funkcionalnost habitatov pomeni, da je na NH vzpostavljena želena floristična struktura in da je na območju prisotno predvideno število pojočih koscev.
NH je dopustno izvajati fazno, glede na sorazmerni delež posega zaradi katerega se NH vzpostavlja.
Iz vidika varovanja kmetijskih zemljišč umeščanje NH ni dopustno na kmetijskih zemljiščih, kjer je boniteta višja ali enaka 34 bonitetnim točkam. Prav tako jih ni dopustno umeščati na njivske površine v dejanski rabi, kjer se izkazuje vsaj 5-letni trend njihove pojavnosti.
V območju enote BB_2075 gradnja pomožnih objektov ni dopustna.«;
– za besedilom pod oznako VR_2066 (podrobnejša namenska raba: ZS) doda novo besedilo, ki se glasi:
»Sestavni del OPPN Podhruševca (VR_1321, VR_1320 in VR_1965) je dokumentacija za ureditev nadomestnih habitov v BB_2074, BB_2076 (podrobnejša namenska raba: K1), BB_2075, BB_3435, BB_3436 (podrobnejša namenska raba: K2)
V fazi priprave OPPN se pripravi projekt vzpostavitve, izvedbe in upravljanja NH, v okviru katerega se natančno opredelijo velikost območja za NH in ukrepi, ki sledijo naslednjim usmeritvam za vzpostavitev NH.
Za zagotovitev ustrezne strukture koščevih habitatov na NH naj se:
– ekstenzivira kmetijsko rabo;
– preprečuje zaraščanje travnikov s tem, da se posegov v lesnato vegetacijo ne izvaja v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
– zagotovi strukturo: 75 % vlažni, negnojeni in redno košeni travniki (predvsem mokrotni travniki z brestovolistnim osladom in zdravilno špajko), 20 % sestoji močvirne vegetacije in 5 % grmišča, posamezna drevesa in mejice;
– primeren delež lesnate vegetacije zagotovi z ohranjanjem in razrastjo obstoječih mejic ter obrežne vegetacije ali z vzpostavitvijo novih krajinskih elementov. Površina posameznih strukturnih elementov krajine naj bi znašala 50–150 m2;
– zagotovi, da bodo strukture lesnate vegetacije široke 3–15 m in vzpostavljene iz lokalno avtohtone lesnate vegetacije, predvsem iz vrb;
– za morebitne njive, intenzivne travnike ali pašnike znotraj območja nadomeščanja zagotovi:
– med njivami naj se pušča travnate pasove v širini 3–5 m;
– košnja na več kot 5 ha velikih intenzivnih travnikih v obdobju med 1. majem in 1. avgustom naj poteka na način, da se v širini 3–5 m pušča nepokošene pasove travniške vegetacije. Jeseni se travniške pasove pokosi. Naslednje leto se jih predvidi na drugi lokaciji;
– primerno floristično sestavo travnikov zagotovi tako, da se v začetku prve sezone intenzivne kmetijske površine razporedi seneni drobir iz bližnjih barjanskih travnikov. Semena brestovolistnega oslada, krilate krčnice, dolgolistne mete, rumenega talina in druge močvirne vegetacije naj se tarčno žanje leto pred načrtovano zasaditvijo po žitni zrelosti naštetih rastlin. Semensko mešanico naj se posuši in skrbno shrani do predvidene zasaditve. Za ustrezno zatravitev njivskih površin naj se poleg semenske mešanice uporabi tudi zaplate ustrezne travnate ruše, ki bodo predstavljale dodaten vir semen in rastlin za doseganje želene travniške strukture. Zaplate travnate ruše se pridobi iz habitatov nižinskih visokih steblikovij iz drugih območij na Barju na način, da donorski travniki ne bodo trajno poškodovani. Zaplate travnate ruše naj se na njive zasadi enakomerno po celotni površini. V primeru nizke uspešnosti kalitve semen je potrebno travnike dosejevati s tarčno semensko mešanico;
– NH ne gnoji in na njih ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev. Travnike naj se kosi redno, vsako leto po 1. avgustu. Košenje travnikov naj poteka iz sredine travnika navzven z uporabo strižne kosilnice pri zmanjšani hitrosti in z dvignjeno koso minimalno 10 cm nad tlemi;
– prednostno vzpostavlja kot eno sklenjeno območje oziroma naj se območje nadomeščanja ne deli na več kot 7 delov. Najmanjše območje nadomeščanja naj ne obsega manj kot 11 ha;
– pripravi celovit zasaditveni načrt z režimi upravljanja, ki se ga uskladi z lastniki, uporabniki zemljišč in upravljavcem krajinskega parka Ljubljansko barje;
– zemljišča za NH prednostno odkupi. Možna je tudi sklenitev dolgoročne pogodbe z lastniki zemljišč o služnostni pravici pod naravovarstvenimi pogoji;
– območja NH poskuša vključiti v program KOP in sistematično promovira ustrezne podukrepe za kosca;
– preprečuje razrast invazivnih rastlin;
– vzpostavi monitoring stanja populacije kosca v Podlipski dolini in v območju nadomeščanja habitatov ter preveri stanje NH in doseganje želene floristične strukture.
NH morajo biti polno funkcionalni pred začetkom gradnje industrijskega in stanovanjskega območja v Sinji Gorici. Polna funkcionalnost habitatov pomeni, da je na NH vzpostavljena želena floristična struktura in da je na območju prisotno predvideno število pojočih koscev.
NH je dopustno izvajati fazno, glede na sorazmerni delež posega zaradi katerega se NH vzpostavlja.
Iz vidika varovanja kmetijskih zemljišč umeščanje NH ni dopustno na kmetijskih zemljiščih, kjer je boniteta višja ali enaka 34 bonitetnim točkam. Prav tako jih ni dopustno umeščati na njivske površine v dejanski rabi, kjer se izkazuje vsaj 5-letni trend njihove pojavnosti.
V območju enote BB_2075 gradnja pomožnih objektov ni dopustna.«;
– za besedilom pod oznako VR_1317 (podrobnejša namenska raba: SSv) doda novo besedilo, ki se glasi:
»Sestavni del OPPN Vrtnarija (VR_1317) je dokumentacija za ureditev nadomestnih habitov v BB_2074, BB_2076 (podrobnejša namenska raba: K1), BB_2075, BB_3435, BB_3436 (podrobnejša namenska raba: K2)
V fazi priprave OPPN se pripravi projekt vzpostavitve, izvedbe in upravljanja NH, v okviru katerega se natančno opredelijo velikost območja za NH in ukrepi, ki sledijo naslednjim usmeritvam za vzpostavitev NH.
Za zagotovitev ustrezne strukture koščevih habitatov na NH naj se:
– ekstenzivira kmetijsko rabo;
– preprečuje zaraščanje travnikov s tem, da se posegov v lesnato vegetacijo ne izvaja v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
– zagotovi strukturo: 75 % vlažni, negnojeni in redno košeni travniki (predvsem mokrotni travniki z brestovolistnim osladom in zdravilno špajko), 20 % sestoji močvirne vegetacije in 5 % grmišča, posamezna drevesa in mejice;
– primeren delež lesnate vegetacije zagotovi z ohranjanjem in razrastjo obstoječih mejic ter obrežne vegetacije ali z vzpostavitvijo novih krajinskih elementov. Površina posameznih strukturnih elementov krajine naj bi znašala 50–150 m2;
– zagotovi, da bodo strukture lesnate vegetacije široke 3–15 m in vzpostavljene iz lokalno avtohtone lesnate vegetacije, predvsem iz vrb;
– za morebitne njive, intenzivne travnike ali pašnike znotraj območja nadomeščanja zagotovi:
– med njivami naj se pušča travnate pasove v širini 3–5 m;
– košnja na več kot 5 ha velikih intenzivnih travnikih v obdobju med 1. majem in 1. avgustom naj poteka na način, da se v širini 3–5 m pušča nepokošene pasove travniške vegetacije. Jeseni se travniške pasove pokosi. Naslednje leto se jih predvidi na drugi lokaciji;
– primerno floristično sestavo travnikov zagotovi tako, da se v začetku prve sezone intenzivne kmetijske površine razporedi seneni drobir iz bližnjih barjanskih travnikov. Semena brestovolistnega oslada, krilate krčnice, dolgolistne mete, rumenega talina in druge močvirne vegetacije naj se tarčno žanje leto pred načrtovano zasaditvijo po žitni zrelosti naštetih rastlin. Semensko mešanico naj se posuši in skrbno shrani do predvidene zasaditve. Za ustrezno zatravitev njivskih površin naj se poleg semenske mešanice uporabi tudi zaplate ustrezne travnate ruše, ki bodo predstavljale dodaten vir semen in rastlin za doseganje želene travniške strukture. Zaplate travnate ruše se pridobi iz habitatov nižinskih visokih steblikovij iz drugih območij na Barju na način, da donorski travniki ne bodo trajno poškodovani. Zaplate travnate ruše naj se na njive zasadi enakomerno po celotni površini. V primeru nizke uspešnosti kalitve semen je potrebno travnike dosejevati s tarčno semensko mešanico;
– NH ne gnoji in na njih ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev. Travnike naj se kosi redno, vsako leto po 1. avgustu. Košenje travnikov naj poteka iz sredine travnika navzven z uporabo strižne kosilnice pri zmanjšani hitrosti in z dvignjeno koso minimalno 10 cm nad tlemi;
– prednostno vzpostavlja kot eno sklenjeno območje oziroma naj se območje nadomeščanja ne deli na več kot 7 delov. Najmanjše območje nadomeščanja naj ne obsega manj kot 11 ha;
– pripravi celovit zasaditveni načrt z režimi upravljanja, ki se ga uskladi z lastniki, uporabniki zemljišč in upravljavcem krajinskega parka Ljubljansko barje;
– zemljišča za NH prednostno odkupi. Možna je tudi sklenitev dolgoročne pogodbe z lastniki zemljišč o služnostni pravici pod naravovarstvenimi pogoji;
– območja NH poskuša vključiti v program KOP in sistematično promovira ustrezne podukrepe za kosca;
– preprečuje razrast invazivnih rastlin;
– vzpostavi monitoring stanja populacije kosca v Podlipski dolini in v območju nadomeščanja habitatov ter preveri stanje NH in doseganje želene floristične strukture.
NH morajo biti polno funkcionalni pred začetkom gradnje industrijskega in stanovanjskega območja v Sinji Gorici. Polna funkcionalnost habitatov pomeni, da je na NH vzpostavljena želena floristična struktura in da je na območju prisotno predvideno število pojočih koscev.
NH je dopustno izvajati fazno, glede na sorazmerni delež posega zaradi katerega se NH vzpostavlja.
Iz vidika varovanja kmetijskih zemljišč umeščanje NH ni dopustno na kmetijskih zemljiščih, kjer je boniteta višja ali enaka 34 bonitetnim točkam. Prav tako jih ni dopustno umeščati na njivske površine v dejanski rabi, kjer se izkazuje vsaj 5-letni trend njihove pojavnosti.
V območju enote BB_2075 gradnja pomožnih objektov ni dopustna.«.
(1) Spremembe in dopolnitve OPN Občine Vrhnika so izdelane v digitalni obliki in tiskane v treh izvodih v analogni obliki.
(2) Spremembe in dopolnitve OPN Občine Vrhnika v analogni in digitalni obliki se hranijo in so na vpogled na sedežih Občine Vrhnika, Upravne enote Vrhnika in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPN Občine Vrhnika opravljajo pristojna ministrstva.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-1/2016(5-08)
Vrhnika, dne 17. februarja 2017
Stojan Jakin l.r.
