Na podlagi 87. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti je Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije skladno s 14. členom Statuta na Seji Izvršilnega odbora dne 9. 3. 2017 sprejel prenovljen
zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi
Ta kodeks se uporablja za vse člane Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. Vsak zaposlen v zdravstveni negi in oskrbi (v nadaljevanju izvajalec) je dolžan storiti vse potrebno, da se ravna po določbah tega kodeksa.
V kolikor v tem kodeksu posamezno načelo ni podrobneje opisano, velja mednarodni kodeks etike za medicinske sestre.
Ta kodeks je prilagojen na osnovi The ICN Code of Ethics for Nurses1, 2012).
Namen tega kodeksa je opredeliti načela delovanja, po katerih se morajo ravnati izvajalci zdravstvene nege in oskrbe. Za dijake in študente zdravstvene nege je kodeks vodilo pri oblikovanju profesionalnih etičnih in moralnih vrednot.
Osnovna vodila
Kodeks ima štiri osnovna vodila, ki usmerjajo etično delovanje zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi:
1. promocijo zdravja,
2. preprečevanje bolezni,
3. povrnitev zdravja,
4. lajšanje trpljenja.
1. Odgovornost do pacienta ter izvajanja nege in oskrbe
Izvajalci v zdravstveni negi in oskrbi:
– so profesionalno odgovorni pacientom, katerim je potrebna zdravstvena nega in oskrba;
– skrbijo za ohranitev življenja in zdravja ljudi;
– spoštujejo človekove pravice, dostojanstvo in zasebnost pacienta v vseh stadijih zdravja, bolezni in umiranju, pravico pacienta do izbire in odločanja, njegove vrednote, navade, duhovna prepričanja posameznika, družine in skupnosti;
– delo opravljajo strokovno, kakovostno, varno, sočutno, vestno, odgovorno, celovito, zanesljivo;
– skrbijo, da vsaka oseba dobi pravilne, popolne, pravočasne informacije na primeren način;
– so zavezani k poklicni molčečnosti in ohranjajo zaupnost osebnih podatkov, pri izmenjavi informacij med sodelavci uporabljajo strokovno presojo;
– nudijo pacientom kompetentno zdravstveno nego in oskrbo;
– sprejemajo odločitve v korist pacientov;
– so pri opravljanju svojega poklica v okviru svoje izobrazbe in usposobljenosti samostojni in neodvisni, se dodatno strokovno izobražujejo;
– skrbijo za lastno telesno in duševno zdravje;
– upoštevajo strokovno usklajene standarde postopkov, ki so usmerjeni v izboljševanje podobe poklica in zaupanja v javnosti;
– so zavezani k uporabi znanstvenih in tehničnih metod dela v skladu z varnostjo, dostojanstvom, pravicami pacientov;
– spoštujejo kulturo odnosov, ki spodbujajo etično vedenje in odprt dialog.
2. Odgovornost do poklica in raziskovalne dejavnosti
Izvajalci v zdravstveni negi in oskrbi:
– spoštujejo pravice pacientov in etična merila pri opravljanju raziskovalnega dela;
– imajo pomembno vlogo pri določanju in izvajanju sprejemljivih standardov v klinični praksi zdravstvene nege in oskrbe ter na nivoju upravljanja, raziskovanja in izobraževanja v stroki;
– so aktivni pri razvoju strokovnega znanja, ki temelji na raziskavah ter so odgovorni za razvoj in vzdrževanje strokovnosti;
– sodelujejo pri ustvarjanju pozitivnega strokovnega osveščanja in zagotavljajo varne, socialne in enake ekonomske delovne pogoje v zdravstveni negi in oskrbi;
– izvajajo svojo dejavnost tako, da pomagajo in ščitijo naravno okolje ter se zavedajo posledic vpliva svojega dela na zdravje;
– prispevajo k ohranjanju takšnega delovnega okolja, ki bo temeljilo na spoštovanju etičnih vrednot in bodo nasprotovali vsem izzivom neetičnega delovanja ter nepoštene prakse v delovnih okoljih.
3. Odgovornost do sodelavcev in stanovske organizacije
Izvajalci v zdravstveni negi in oskrbi:
– ohranjajo in krepijo kolegialnost ter spoštljiv odnos do sodelavcev, ki vodi v dobrobit pacientov;
– opozorijo sodelavce na neprimerno komuniciranje do pacientov ali svojcev in hkrati v primeru neprimernega odnosa pacienta ali svojcev zaščitijo sodelavce;
– sprejemajo vse potrebne ukrepe za zaščito posameznika, družine in skupnosti, ki bi vodili v ogrožanje zdravja;
– sprejemajo vse potrebne ukrepe za podporo in usmerjanje sodelavcev z namenom izboljšanja učinkovitosti etičnega ravnanja v delovnih okoljih;
– spoštujejo in razvijajo humane vrednote poklica z namenom osebne rasti in zadovoljstva pri delu.
4. Odgovornost do družbe
Izvajalci v zdravstveni negi in oskrbi:
– sodelujejo pri izobraževanju za krepitev zdravja, blaginje posameznika in skupnosti ter razvoj zdravstva;
– zagovarjajo enakost in socialno pravičnost za dostop do zdravstvenega varstva in drugih socialnih uslug ter gospodarskih dobrin;
– so odgovorni za reševanje zdravstveno-negovalnih in socialnih potreb družbe.
Kršitve določb tega kodeksa ugotavlja skladno z 2. členom Pravilnika o izvajanju strokovnega nadzora s svetovanjem za posamezne poklicne skupine zdravstvenih delavcev, ki niso organizirani v poklicnih zbornicah oziroma strokovnih združenjih z javnim pooblastilom (Uradni list RS, št. 60/13) Ministrstvo za zdravje, ki glede na stopnjo in resnost kršitve skladno s sprejetim pravilnikom o ukrepih določi ukrepe, kot so:
– zahteva opravičilo izvajalca zdravstvene nege in oskrbe proti pacientu oziroma drugemu izvajalcu zdravstvene nege in oskrbe;
– odredi dodatno izobraževanje izvajalca zdravstvene nege in oskrbe;
– začasno ali trajno izvajalcu zdravstvene nege in oskrbe odvzame licenco za samostojno opravljanje svojega dela.
Z dnem uveljavitve tega kodeksa preneha veljati Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi (Uradni list RS, št. 52/14 in 18/15).
Ta kodeks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Klemen Markeš l.r.
11 ICN – International Council of Nurses, 3, place Jean-Marteau, 1200 Geneva, Switzerland, www.icn.ch)
