Na podlagi petega odstavka 179. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo), 25. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 81/10 in 46/2016) in za izvrševanje Uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/2016) izdaja direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije
S P R E J E M L J I V E N A Č I N E
usklajevanja (SNU) in navodila (NA) k Uredbi o sistemih brezpilotnih zrakoplovov
Splošno (dovoljenja agencije)
Pridobivanje morebitnih drugih dovoljenj, ki jih mora pridobiti organizator posamezne prireditve, niso predmet Uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov in teh sprejemljivih načinov usklajevanja in navodil.
Dopolnilo pomena izrazov, ki niso definirani v uredbi
Operativni let pomeni let brezpilotnega zrakoplova, ki je sestavljen iz vzleta, vzpenjanja, manevriranja na operativni višini, spuščanja in pristanka.
Vrsta brezpilotnega zrakoplova pomeni letalo, multikopter, helikopter in podobno.
Tip brezpilotnega zrakoplova pomeni brezpilotni zrakoplov, ki se razlikuje od drugih brezpilotnih zrakoplovov npr. nov model Phantom 3 in Phantom 4.
Letenje podnevi je letenje v času od 30 minut pred sončnim vzhodom do 30 minut po sončnem zahodu.
Čas letenja – dejanski čas ko brezpilotni zrakoplov leti (nima stika s tlemi)
K 1. členu (področje uporabe)
Uredba in sprejemljivi načini usklajevanja veljajo za zračni prostor Republike Slovenije.
SNU k tretjemu odstavku 1. člena
Državne aktivnosti so aktivnosti, ki jih izvajajo navedene službe v okviru pooblastil, predpisanih v specialnih predpisih oziroma na podlagi zakona (ne šteje se na primer za izvajanje državne aktivnosti, če prostovoljno gasilsko društvo, ki sicer izvaja naloge te dejavnosti, organizira prireditev).
K 4. členu (klasifikacija področja letenja)
NA k tretji alineji 4. člena
Razred III – nizke gradnje so vodovodi, komunalna infrastruktura, ceste, železnice, mostovi itd. (gre za gradbeno inženirske objekte v skladu z Zakonom o graditvi objektov).
SNU k četrti alineji 4. člena
Razred IV – četudi se iz področja III ali IV odmakne ljudi oziroma zavaruje prostor za izvajanje letalske dejavnosti, to ne zniža razreda klasifikacije področja letenja.
NA k 7. členu (obvezno zavarovanje)
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF in 33/16 – PZ-F) v 1. členu med drugim določa: »Obvezna zavarovanja lastnika zrakoplova iz 4. točke prejšnjega odstavka (op. odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam) so urejena v Uredbi (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L št. 138, z dne 30. 4. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 785/2004/ES), ta zakon pa vsebuje izvedbene določbe glede organov, organizacij in drugih pravnih oseb za nadzor ter izvedbene določbe glede odločanja o prekrških, glede škodnega sklada in drugih postopkovnih določb.«
Uredba (ES) št. 785/2004 pa v 2. členu med drugim določa, da se ne uporablja za modele zrakoplovov z MTOM, manjšo od 20 kg.
Vsi brezpilotni zrakoplovi z maso 20 kg ali več morajo torej imeti sklenjeno zavarovanje v skladu z Uredbo (ES) št. 785/2004.
Ne glede na vse navedeno, sklenitev zavarovanj za brezpilotni zrakoplovi z maso pod 20 kg je možno.
NA k 8. členu (uporaba radiofrekvenčnega spektra)
Informacije v zvezi z uporabo radiofrekvenčnega spektra najdete na http://www.akos-rs.si/.
K 9. členu (identifikacijska oznaka brezpilotnega zrakoplova)
Brezpilotni zrakoplovi, ki presegajo 5 kg, morajo biti označeni z negorljivo identifikacijsko ploščico iz materiala kot je npr. aluminij, jeklo in podobno:
Oznaka: Aibot X6-V2-01 Lastnik/operater: Janez Vzorec s.p., Kotnikova 19a, SI-1000 Ljubljana Kontaktni telefon: 041/123 456 Operativna masa: 6600 g |
Ko ima operater za en brezpilotni zrakoplov več opcijske opreme, navede operativno maso za najtežjo opremo.
Brezpilotni zrakoplovi, ki ne presegajo 5 kg, morajo biti označeni identifikacijsko nalepko:
Oznaka: SuperGee 01 Lastnik/operater: Janez Vzorec, Kotnikova 19a, SI-1000 Ljubljana Kontaktni telefon: 041/123 456 Operativna masa: 540 g |
Trajno pritrjena negorljiva identifikacijska ploščica ali nalepka se razume kot pritrditev na način, kjer pri običajni rabi in rokovanju z opremo ali strmoglavljenju brezpilotnega sistema, ploščica ne bo odpadla.
NA k 10. členu (veljavnost predpisov)
Pravila letenja z brezpilotnimi zrakoplovi urejajo naslednji predpisi:
– Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – UPB4 in 46/16) in
– Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/16).
Splošna pravila letenja, ki veljajo v Republiki Sloveniji, pa urejajo naslednji predpisi:
– Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010, ki je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2016/1185 z dne 20. julija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 glede posodobitve in dopolnitve skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa (del C SERA) ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 730/2006.
– Pravilnik o letenju letal (Uradni list SFRJ, št. 10/79, 4/83, Uradni list RS, št. 18/01 – ZLet, 72/03 in 51/07), katerega 16., 34., 35., 39., 40., 41., prvi odstavek 44. člena, 46., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63., 64., 66., 67., 68., 69., 70., 71., 72., 73., 77., 78., 79., 80., 81., 94., 113., 133., 134., 135., 137., 139., 141., 142., 144., 145., 151., 158., 161., 163., 164., 165., 166. in 183. člen še veljajo.
K 11. členu (naloge upravljavca v zvezi s pravili letenja)
Prisotnost pridruženega opazovalca se zahteva tudi takrat, ko se ne izvaja letenje z uporabo sistema za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV). Pridruženi opazovalec mora biti prisoten pri letalskih aktivnostih vedno, ko:
– upravljavec sam ne more zagotoviti varno izvajanje leta,
– bi pogled stran od brezpilotnega zrakoplova pomenil tveganje za izgubo vidnega kontakta, ko je na primer brezpilotni zrakoplov na robu vidnega polja,
– obstaja možnost za motenje dela upravljavca s strani tretje osebe,
– delo zahteva umikanje pogleda od brezpilotnega zrakoplova,
– je delo prezahtevno za upravljavca.
SNU k točki a) drugega odstavka
Operater, ki izvaja letalsko dejavnost, lahko zaprosi za odobritev nočnega letenja v tem členu. Zaprosi se na standardni vlogi, kjer operater izjavi, da bo upošteval standardna pravila iz priloge 2.
Za modelarje in izjemoma operaterje, ki ne bodo mogli izpolniti standardnih pravil, ostaja individualno reševanje v sklopu letalskih prireditev ali v sklopu posameznih vlog, kjer se lahko določi drugačna pravila.
SNU k točki b) drugega odstavka
Pravilno delovanje sistema je brezhibno delovanje brezpilotnega sistema, vseh za let potrebnih podsistemov (npr. magnetometer, padalo ...) in radijskih povezav, skladno z navodili proizvajalca ali podobno.
SNU k točki c) drugega odstavka
Pridobivanje potrebnih informacij za načrtovani let je:
– preverjanje meteoroloških pogojev kot npr. GAFOR, samodejne vremenske postaje ipd.,
– preverjanje kategorije zračnega prostora, v katerem se bo let vršil npr. v AIP ali na aktualni VFR karti Slovenije,
– preverjanje NOTAM sporočil,
– ugotavljanje operativne vzletne mase in pozicije masnega središča, če za to obstajajo omejitve s strani proizvajalca brezpilotnega zrakoplova,
– preverjanje ovir na območju letenja.
SNU k točki f) drugega odstavka
Definirane razdalje se razumejo kot horizontalne razdalje.
NA k točki i) drugega odstavka
ARP točke najdemo v aeronavtičnih publikacijah AIP ali eAIP: AIP – Aerodromes (AD) ter na VFR karti. Vsebine so objavljene na spletnih straneh Kontrole zračnega prometa Slovenije.
V skladu z Operativno tehnično zahtevo o določitvi območij obvezne uporabe odzivnika (TMZ) (Uradni list RS, št. 53/16) ne velja za sisteme brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso do 150 kilogramov od površine zemlje do višine 164 čevljev (50 m) nad zemljo. Z drugimi besedami, nad 50 m nad površino zemlje se v območjih obvezne uporabe odzivnika zahteva njegova uporaba tudi za brezpilotne zrakoplove.
SNU k točki j) drugega odstavka
Interaktivni grafični prikaz prepovedi/omejitev območij letenja za brezpilotne zrakoplove se nahajajo na spletni strani agencije. Grafični prikaz je informativne narave in ne odvezuje upravljavca preverjanja uradnih podatkov, objavljenih v AIP ali na aktualni VFR karti Slovenije.
SNU k točki l) drugega odstavka
Izvajanje državnih aktivnosti pomeni izvajanje zakonskih pooblastil, ki jih izvajajo službe iz 1. člena uredbe in SNU k 1. členu.
SNU k točki m) drugega odstavka
Zrakoplovi s posadko imajo absolutno prednost pred brezpilotnimi zrakoplovi. V vsakem primeru srečanja, križanja ali čelnega približevanja, se pričakuje, da bo brezpilotni zrakoplov primarno izvajal vertikalno ločevanje od drugega zrakoplova, kar pomeni takojšnje znižanje višine letenja na varno vertikalno razdaljo. Horizontalno ločevanje se uporablja, če vertikalno ločevanje ni možno oziroma ni zadostno.
Izurjenost upravljavca je zmožnost ročnega upravljanja brezpilotnega zrakoplova predvsem za primer odpovedi avtomatskih funkcij in delovanja ter zaradi zmožnost prekinitve programiranega ali avtonomnega leta v vsakem trenutku. Manevri in tolerance le-teh, ki dokazujejo zadovoljivo izurjenost, za katero mora poskrbeti vsak upravljavec, so objavljene na spletni strani agencije.
Operater poskrbi, da je upravljavec pred nalogo na izbranem sistemu brezpilotnega zrakoplova zadostno izurjen.
Operater določi pogoj za najnovejše izkušnje, kot npr. da ima v zadnjih 90 dneh vsaj 3 operativne lete na izbranem brezpilotnem zrakoplovu. Če teh nima, operater zagotovi, da upravljavec opravi celotni nabor manevrov iz seznama manevrov, ki so objavljeni na spletni strani agencije.
Če ima operater več različnih vrst ali tipov brezpilotnih zrakoplovov, na katerih upravljavec ni zadostno izurjen, na njih pa uporablja drugačno opremo, ki pomeni drugačen način rokovanja z sistemom brezpilotnega zrakoplova, potem upravljavec za vsako tako konfiguracijo, pred delom, opravi let z izvajanjem manevrov, ki so objavljeni na spletni strani agencije.
Operater naj o izurjenosti upravljavca vodi zapise.
Operater, ki izvaja letalsko dejavnost, lahko zaprosi za odobritev zmanjšanih oddaljenosti navedenih v tem členu. Zaprosi se na standardni vlogi, kjer operater izjavi, da bo upošteval standardna pravila iz priloge 3 in/ali 4.
Za modelarje in izjemoma operaterje, ki ne bodo mogli izpolniti standardnih pravil, ostaja individualno reševanje v sklopu letalskih prireditev ali v sklopu posameznih vlog, kjer se lahko določi drugačna pravila, ali se predlagana pravila zavrnejo.
K 15. členu (naloge operaterja)
(2)
Operater mora pred izvajanjem letalske dejavnosti o nameravanem letu obvestiti agencijo, in sicer tako, da izpolni obrazec »Najava letalske dejavnosti«, ki je objavljen na spletni strani agencije. Obvestilo se pošlje na elektronski naslov
uav@caa.si vsaj 12 ur pred nameravanim letom, v primeru nujnih operativnih potreb pa izjemoma lahko kasneje, pri čemer je operater v najavi leta dolžan to obrazložiti. Dokazila, na katere se nanaša obrazložitev (npr. pozno naročilo), je operater dolžan hraniti z zapisi o letu.
(3) V skladu s tretjim odstavkom 15. člena je operater dolžan vzpostaviti sistem poročanja o dogodkih v civilnem letalstvu, in sicer v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007, in Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (Uradni list RS, št. 37/16).
Slednja namreč določa uporabo tudi za dogodke in druge informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo civilne zrakoplove iz priloge II Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L št. 79 z dne 19. 3. 2008, str. 1), kamor sodijo tudi zrakoplovi brez posadke z operativno maso do 150 kg.
Poročevalci so dolžni poročati Agenciji za civilno letalstvo preko spletnega portala, Evropske komisije najkasneje 72 ur od dogodka. Obrazci za poročanje o dogodkih so poročevalcem dostopni na povezavi:
Povezava do obrazcev je objavljena tudi na spletni strani Agencije za civilno letalstvo:
Poročila se oddajajo preko spleta, izjemoma pa se lahko poročilo pošlje:
– po pošti na naslov: Agencija za civilno letalstvo RS, Kotnikova ulica 19/a, 1000 Ljubljana,
– po faksu na številko: 01/244-66-99 ali
– se skenirano pošlje na elektronski naslov:
or@caa.si.
Poročevalci so agencijo, na predpisanih obrazcih, dolžni zagotoviti vse minimalne informacije, kot so določeno v Prilogi I Uredbe (EU) št. 376/2014 – Seznam zahtev, ki se uporabljajo za sistema obveznega in prostovoljnega poročanja o dogodkih.
NA k šestemu, sedmemu in osmemu odstavku
Primer izvedbe ocene tveganja in ukrep za zmanjšanje tveganja so objavljeni na spletni strani agencije.
K 16. členu (operativni priročnik)
Operativni priročnik je obvezni element za izvajanje letalske dejavnosti kategorije C in D, katerega izdela operater. Operativni priročnik naj bo sestavljen iz najmanj naslednjih elementov in vsebin:
a) vsebina: vsebinsko kazalo vseh poglavij in podpoglavij operativnega priročnika. Poglavja so označena z velikimi črkami (A, B, C), podpoglavja in podrobneje pa s številkami, npr. A.1.1.
b) številka spremembe operativnega priročnika in seznam veljavnih strani: operativni priročnik se spremeni vsakokrat, ko se spreminja vsebina. Spremembe morajo biti jasno označene npr. z vertikalno črto ob spremenjeni vsebini. Sprememba je lahko tudi posledica spremembe katerega koli dokumenta, na katerem temelji operativni priročnik, ali pa se spreminja z novo konfiguracijo opreme ali sistema brezpilotnega zrakoplova.
Vsaka stran je označena s številko spremembe, seznam vseh strani in njihovih sprememb pa povzamemo v seznamu veljavnih strani.
c) naloge osebja, vključenega v aktivnosti operaterja: definira se naloge, ki jih opravlja operater, upravljavec in pridruženi opazovalec, skladno z uredbo in zahtevami operaterja samega.
č) standardni operativni postopki: so standardizirani postopki, ki jih operater določi za določen proces ali postopek, in sicer kot na primer:
Načrtovanje leta
– Ocena lokacije
– Ocena vzletne površine
– Obvezna dokumentacija
Priprava na let
– Meteorološka priprava
– Tehnična priprava
Izvedba leta
– Raba kontrolnih list
– Predpoletni pregled
– Faza vzleta
– Faza križarjenja
– Izogibanje prometu v zraku
– Opozorila med letom
– Faza pristanka
Postopek se določi korak za korakom, to pa omogoča stalnost v izvajanju postopka in s tem povečano varnost pri aktivnostih s sistemi brezpilotnih zrakoplovov.
Osebje operaterja se mora standardnih operativnih postopkov držati, zato naj bodo sestavljeni smiselno in življenjsko.
d) vzdrževanje sistema brezpilotnega zrakoplova: mora potekati skladno z navodili proizvajalca in dodatnimi zahtevami v Programu vzdrževanja brezpilotnega sistema, ki je objavljen na spletni strani agencije. O vzdrževanju se vodi zapise.
e) postopke v sili: se pripravi glede na navodila proizvajalca. Če teh ni, se postopke pripravi na način, ki opredeljuje postopek za primer odpovedi katerega koli sistema na sistemu brezpilotnega zrakoplova. Definira se simptome odpovedi, posledico in postopek, ki bo zmanjšal tveganje, ki je nastalo ob odpovedi.
f) postopke v primeru nesreč ali resnih incidentov: pripravi se postopek v primeru nesreče ali resnega incidenta pri čemer na postopek vsebuje konkretna določila o tem, kdo koga obvešča in katere informacije se sporoča.
V okviru te točke operater lahko opredeli tudi sistem poročanja o dogodkih, kot je zahtevano v tretjem odstavku 15. člena uredbe, ki je ločen sistem in se izvede po obveščanju npr. policije.
g) kontrolne liste za kritične faze leta: standardni operativni postopki definirajo potek dela korak za korakom, kontrolne liste pa služijo kot opomnik pri izvajanju teh postopkov. Namen kontrolnih list je, da se sledi točno določenim korakom v pravilnem vrstnem redu s čimer se zmanjša ali izniči napake pri izvrševanju postopka. Če operater predvideva sodelovanje pridruženega opazovalca, mora definirati tudi postopke za to osebo. Priporočljivo je, da ena oseba bere kontrolno listo, druga pa dela skladno z njo, s čimer se izognemo napakam v izvajanju.
h) omejitve izvajanja letalskih dejavnosti: operater je glede na razred sistema brezpilotnega zrakoplova in razreda področja letenja razvrščen v kategorije izvajanja letalskih dejavnosti (A, B, C, D). Skladno s tem mora ustrezati operativno-tehničnim zahtevam navedenim v Uredbi (priloga 4). Določi se, do katerega področja lahko operater deluje skladno z zgoraj naštetimi parametri. Določi se tudi omejitve glede na meteorološke pogoje in druge tehnične omejitve brezpilotnega zrakoplova ali opreme.
i) obveščanje: operater vzpostavi sistem obveščanja agencije o aktivnostih npr. najava leta, sprememba dejavnosti ter obveščanje oseb, ki so povezane v aktivnosti operaterja npr. ob spremembi operativnega priročnika.
j) upravljanje tveganj: operater vzpostavi sistem upravljanja tveganj skladno z uredbo.
k) usposobljenost izvajalca: operater usposablja in vodi zapise usposabljanj skladno s SNU k drugemu in tretjemu odstavku 20. člena. Operater vzpostavi sistem zapisov, ki zagotavlja izurjenost upravljavcev skladno s SNU k četrtemu odstavku 11. člena
l) vrste in roke za hranjenje zapisov: skladno z uredbo, operater poskrbi za urejen seznam zapisov in določi roke hrambe v skladu z uredbo.
NA k j točki prvega odstavka
Primer upravljanja tveganj in ukrepov za zmanjšanje tveganja je objavljen na spletni strani agencije.
K 17. členu (analiza okvar in njihov vpliv)
Operater preveri delovanje sistema brezpilotnega zrakoplova ter s tem ugotovi delovanje ob posamični kritični odpovedi. O tem vodi zapise, priporočljiv je video material iz katerega je razvidno kdo in kdaj opravlja testiranje, identifikacija brezpilotnega zrakoplova, ter nedvoumne posledice kritičnih odpovedi.
K 18. členu (izjava operaterja)
S predložitvijo podpisane izjave agenciji operater prevzame odgovornost za izvajanje letalskih dejavnosti skladno z uredbo. To pomeni, da mora operater v vsakem trenutku (npr. v času izvajanja nadzora ali pred izdajo dovoljenja) agenciji izkazati, da izpolnjuje vse zahteve, predpisane v uredbi.
Operater pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da so navedene izjave točne in resnične ter sprejema vse morebitne posledice, ki bi nastale s podanimi neresničnimi izjavami.
K 19. členu (dovoljenje agencije)
Za vse informacije, ki se nanašajo na oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, se lahko obrnete na
gp.ip@ip-rs.si.
K 20. členu (obvezna dokumentacija pri izvajanju letalskih dejavnosti)
Agencija izda potrdilo o opravljenem izpitu iz poznavanja pravil letenja. Prijava na izpit za pridobitev potrdila o poznavanju pravil letenja se nahaja na spletni strani agencije.
SNU k drugemu in tretjemu odstavku
Operater mora za vsakega novega upravljavca brezpilotnega zrakoplova zagotoviti preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja, in sicer na naslednji način:
1. Teoretično preverjanje
– brezpilotni zrakoplov, komponente, funkcije, načini krmiljenja ipd. skladno z navodili proizvajalca če ta obstajajo,
– raba frekvenc pri delovanju brezpilotnega sistema,
– vzdrževanje brezpilotnega zrakoplova,
in
– vsebina operativnega priročnika (le za delovanje v kategoriji C in D),
– veljavni predpisi,
– izdelava ocene tveganja (le za delovanje v kategoriji C in D).
2. Praktično preverjanje
– izbira načinov delovanja (če obstaja več načinov delovanja),
– vzlet v različnih načinih delovanja (če sistem to omogoča),
– raba kontrolnih seznamov in preverjanja skladno z njimi,
in
– izvedba vaj skladno s Prilogo 1 k SNU (Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti), ki je sestavni del teh sprejemljivih načinov usklajevanja in navodil.
Če se je osebje usposabljalo pri proizvajalcu brezpilotnega sistema in so bile pokrite prve tri alinee teoretičnega in praktičnega usposabljanja, ter ima o tem izdano potrdilo, se to šteje zadostno znanje. Za preostale alinee izvede usposabljanje operater.
Operater lahko za izvajanje letalskih dejavnosti določi le tiste upravljavce sistema brezpilotnega zrakoplova, ki so uspešno opravili teoretično in praktično preverjanje ter imajo izpolnjene kriterije najnovejših izkušenj v skladu s SNU k četrtemu odstavku 11. člena.
Operater mora hraniti zapise o usposabljanju upravljavcev, vključno z usposabljanjem za uveljavljanje izjem od pravil letenja v 11. členu vsaj tri mesece po prenehanju dejavnosti.
Agencija izvaja nadzor v skladu s pooblastili Zakona o letalstvu in Zakona o inšpekcijskem nadzoru.
Hkrati agencija izvaja nadzore v okviru pooblastil, ki jih uredba daje agenciji v okviru tretjega odstavka 19. člena, in sicer v postopku izdaje dovoljenj, v okviru katerih zahteva tudi izvajanje demonstracijskih letov.
V okviru svojih pooblastil bo nadzor izvajala tudi policija. Policija bo pristojna v primerih, ko bo zaradi konkretnega ogrožanja varnosti ljudi in premoženja obstajal razlog za sum, da je bilo z uporabo brezpilotnega zrakoplova storjeno kaznivo dejanje (kot na primer kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti) kot tudi v drugih primerih, ko bi se z uporabo brezpilotnega zrakoplova posegalo v opravljanje posameznih policijskih nalog (varovanje oseb in objektov, varovanje javnih zbiranj ipd.), ki so določene v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.
SNU k prilogi 4 (tehnične zahteve za izvajanje letalskih dejavnosti)
Navedene tehnične zahteve se razumejo kot nameščene in delujoče komponente oziroma funkcije sistema brezpilotnega zrakoplova. V kolikor posamezna komponenta ali funkcija je nameščena na brezpilotni zrakoplov, ni pa delujoča, se smatra, da ne ustreza tehničnim zahtevam. Npr. prikaz telemetrijskih parametrov v kategoriji dejavnosti B: nedelujoč prikaz napajalne napetosti pomeni, da brezpilotni zrakoplov ne izpolnjuje tehničnih zahtev za izvajanje letalskih dejavnosti.
Padalo mora biti pritrjeno na strukturo brezpilotnega zrakoplova skladno s proizvajalčevimi navodili in mora omogočati naslednje funkcije:
– zaznavo težave npr. fail-safe, nenadni padec brezpilotnega zrakoplova, izguba napajanja, zaznana odstopanja senzorjev,
– avtomatska aktivacija glede na zaznano težavo,
– avtomatska zaustavitev vseh motorjev, kar prepreči vpliv vrtenja propelerjev na varno delovanje padala.
Operater mora zagotoviti, da se let odvija na takšni višini, ki omogoča varno aktivacijo padala in zmanjšanje hitrosti padanja na raven kinetične energije opredeljeno v tehničnih zahtevah uredbe – priloga 4.
Ljubljana, marec 2017
Rok Marolt l.r.
Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije
