Na podlagi 14. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl US in 14/15 – ZUUJFO) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 16. redni seji dne 14. 3. 2017 sprejel
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrepolje
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: občina) in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
– območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– območja razpršene poselitve.
(3) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(4) Strateški del OPN je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod št. J-15/06, izvedbeni del pa podjetje Topos d.o.o., Novo mesto, pod št. OPN-1/2009.
(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Prehodne določbe
5. Posebne določbe
6. Končna določba
7. Priloga 1: Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti po posameznih vrstah namenske rabe prostora
Priloga 2: Dovoljene vrste objektov po posameznih vrstah namenske rabe prostora.
(3) Grafični prikazi OPN vsebujejo:
Strateški del:
I. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000)
II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000)
IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene poselitve ter ostalega prostora (M 1:50.000)
VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)
Izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora OPPN in DPN (M1:40.000).
Obvezne priloge vsebujejo:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo.
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Avtohton je prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
– Domačija/kmetija je sklop stavb, ki služijo opravljanju kmetijske dejavnosti (stanovanjska hiša z gospodarskimi in drugimi pomožnimi objekti ipd.).
– Dvokapna streha je v osnovi simetrična dvokapnica, katere strešina se lahko podaljša na strani glavne fasade, nad vhodom ali prizidkom v naklonu, ki je enak naklonu osnovne strešine.
– Elementi urbane opreme so objekti, ki sodijo v segment urbane opreme v okviru uredbe, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, in drugi objekti urbane opreme, kot so klopi, mize, koši za smeti, konfini, otroška igrala, razpela, oglasne deske, manjše ograje in podobni elementi za urejanje površin namenjenih zadrževanju ljudi.
– Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž objekta nad terenom in površino zemljiške parcele (delov zemljiških parcel ali več le-teh) v okviru stavbnih zemljišč. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tlorisna projekcija enostavnih, nezahtevnih in drugih objektov na parceli.
– Frčada je oblika osvetlitve prostorov v mansardi različnih oblik, ki ne sega preko slemena strehe. Praviloma se postavlja v kompoziciji fasade, je osno prilagojena. Dovoljene so ravne, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha.
Ravna frčada je frčada z zidcem ob straneh in enokapno streho, naklon strešine je minimalen (običajno od 2º do 8º) in omogoča izbiro lahke kritine (pločevina, strešna lepenka, večslojne hidroizolacije …).
Enokapna frčada je frčada z zidcem ob straneh in enokapno streho, pri čemer je naklon strešine večji (do 30º), omogoča pa izbiro ostalih vrst kritine (opečni zareznik, betonski strešnik, bobrovec …).
Dvokapna frčada je frčada s simetrično dvokapno streho in z zidci ob straneh. Naklon strešin je praviloma enak naklonu strešine osnovnega objekta. Dvokapna frčada brez zidca ob straneh je trikotna frčada.
– Glavna fasada je fasada stavbe ob javnem prostoru naselja, poti, cesti, trgu ali pomembni gradbeni liniji. Oblikuje javni prostor in opredeljuje značaj naselja. Pri vogalnih stavbah se kot glavni pojmujeta obe vogalni fasadi stavbe. Oblikuje se kot najpomembnejša fasada stavbe, praviloma se na glavni fasadi organizira glavni vhod v stavbo, okenske odprtine itd. Pri poslovnih objektih se na glavni fasadi organizirajo izložbe in drugi arhitekturni elementi, ki izražajo program in pomen stavbe.
– Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji.
– Gradbena parcela je strnjeno zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov na območju stavbnih zemljišč. Na njej stoji oziroma je predviden objekt, vključno z urejenimi površinami, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom ter komunalnimi in energetskimi priključki.
– Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet. Za delno vkopano klet se šteje tudi klet v nagnjenem terenu, pri čemer je lahko ena stranica v celoti vidna, nasprotna pa mora biti v celoti vkopana oziroma za največ 0,50 m vidna nad terenom. Osvetlitev popolnoma vkopane kleti se lahko zagotavlja s svetlobnimi jaški.
– Kolenčni zid je del zunanjega zidu od zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege, ki v prostorih v podstrehi zagotavlja ustrezne tlorisne površine prostorov s potrebno svetlo višino.
– Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho in je namenjen bivanju.
– Odmik objekta od parcelne meje je najkrajša razdalja med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž objekta in parcelno mejo sosednjega zemljišča. Pri tlorisni projekciji se upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobni gradbeni elementi.
– Sosednje zemljišče oziroma sosednja parcela je zemljiška parcela, ki neposredno meji na zemljišče gradnje.
– Osnovni objekt je objekt, ki s svojo podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja splošno podobo naselja oziroma dela naselja. Osnovni objekt je pri stanovanjskih površinah stanovanjski ali poslovno-stanovanjski, pri površinah centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt družbene infrastrukture, pri površinah proizvodnih dejavnosti proizvodni ali poslovni objekt oziroma gospodarski objekt domačije in hlev, ko gre za površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, pri posebnih območjih pa počitniški objekt.
– Objekt, obstoječ v prostoru je objekt, zgrajen v prostoru pred veljavnostjo tega akta, njegova prisotnost pa je razvidna iz uradnih evidenc ali drugih ustreznih listin.
– Objekti v nizu so objekti, zgrajeni neposredno eden za drugim v okviru gradbene parcele, pri čemer se približajo s čelnimi stranmi. Če je to značilno v prostoru naselja, je mogoče, da se objekti v nizu s krajšo stranico stikajo med seboj.
– Podstrešje (p) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
– Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
– Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 5 m ob vodotoku.
– Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
– Pomožni objekt je bodisi pomožni kmetijski objekt ali ostali spremljajoči objekt, ki pripada osnovni stavbi.
– Pomožni volumen je bodisi prizidek k stavbi bodisi posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in oblikovanjem dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovne stavbe.
– Razgibana tlorisna zasnova objekta je zasnova, pri kateri se osnovnemu volumnu dodajajo ali odvzemajo volumni oziroma prizidki, pri čemer pa mora biti zagotovljeno skladno oblikovanje objekta kot celote.
(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki opredeljujejo tipologijo objektov, imajo naslednji pomen:
– Trška stavba je enostanovanjska ali večstanovanjska stavba, stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji ali stanovanjska stavba za posebne namene, lahko pa tudi poslovno-stanovanjski objekt kot nestanovanjska stavba, ki po legi in oblikovanju odstopa od značilnosti ostalih objektov in tvori jedro naselja.
– Sodobna stanovanjska stavba je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba.
– Tradicionalna stanovanjska stavba je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba.
– Suburbana stanovanjska stavba je enostanovanjska, dvostanovanjska ali tristanovanjska stavba.
– Dvojček je prostostoječ stanovanjski objekt, ki ga sestavljata dve enaki stanovanjski enoti, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
– Večstanovanjska stavba je tri- in večstanovanjska stavba, stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji ali stanovanjska stavba za posebne namene.
– Poslovno-stanovanjska stavba je delno stanovanjska, delno nestanovanjska stavba, pri čemer je nestanovanjski del namenjen za upravne pisarniške, trgovske in druge storitvene dejavnosti.
– Objekt družbene infrastrukture je stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjska stavba za posebne namene ali nestanovanjska stavba, namenjena kulturi, vzgoji, šolstvu, zdravstvu oziroma drugim javnim funkcijam.
– Poslovna stavba je nestanovanjska stavba, namenjena za poslovno dejavnost.
– Objekt za obrt je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti.
– Objekt za proizvodnjo in obrt je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti, ki po gabaritu odstopa od ostalih vrst objektov.
– Servisni objekt je nestanovanjska stavba, namenjena za potrebe vzdrževanja zelenih površin, površin v območjih gospodarske infrastrukture, skladiščenju rekvizitov itd.
– Gospodarska stavba domačije (hlev) je nestanovanjska stavba, zgrajena za potrebe kmečkega gospodarstva in namenjena reji živali.
– Pomožni kmetijski objekti so nestanovanjske stavbe, zgrajene kot spremljajoči kmetijski objekti domačije/kmetije (garaža za kmetijsko mehanizacijo, skedenj, senik, silos, kozolec ipd.) ne glede na zahtevnost.
– Ostali spremljajoči objekti so nestanovanjske stavbe, zgrajene kot spremljajoči objekti v okviru naselja (garaža, nadstrešek ipd.) ne glede na zahtevnost.
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so tisti pomožni kmetijski objekti, ki so po uredbi razvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte.
– Objekti za lastne potrebe so tisti ostali spremljajoči objekti, ki pripadajo osnovni stanovanjski stavbi in po uredbi spadajo med majhne stavbe ter majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave.
– Poslovilna stavba je nestanovanjska pokopališka stavba.
– Kapela je nestanovanjska sakralna stavba.
– Počitniški objekt je stavba za občasno bivanje.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
2.1 Splošne določbe
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj Občine Dobrepolje je skladen s prostorskimi cilji in zasnovami, sprejetimi na ravni države Slovenije ter z mednarodnimi izhodišči trajnostnega razvoja, ki gradi na medsebojnem povezovanju in usklajevanju gospodarskega, prostorskega, družbenega in okoljskega sistema. Podlaga za opredelitev ciljev in zasnove nadaljnjega prostorskega razvoja ter usmeritev za njihovo doseganje so temeljne značilnosti prostora in položaja občine, ocena stanja, teženj in razvojnih možnosti.
(2) Cilj prostorskega razvoja v Občini Dobrepolje je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile uravnoteženo in učinkovito rabo prostora, enakomeren gospodarski, socialni in demografski razvoj ter kakovostno življenje na celotnem območju občine.
(3) Pri zagotavljanju prostorskih možnosti za uresničevanje gospodarskih ciljev in ciljev na področju razvoja človeških virov ter družbene blaginje se ob ohranjanju narave zagotavlja uravnoteženo gospodarsko izkoriščanje naravnih virov ter poudarjanje pozitivnih prvin prepoznavnosti območja, ki se kažejo v:
– velikem deležu naravno ohranjenih območij,
– še ohranjeni tradicionalni kmetijski kulturni krajini,
– razmeroma neonesnaženem okolju,
– potencialih za razvoj turizma in rekreacije (tudi kot dopolnilne dejavnosti).
(4) Strateški cilji prostorskega razvoja Občine Dobrepolje, ki temeljijo na vzdržnem, uravnoteženem in policentričnem razvoju vseh prostorskih struktur in dejavnosti, so:
– zagotavljanje racionalne rabe prostora in učinkovitega prostorskega razvoja,
– vzpostavitev uravnoteženega omrežja naselij z jasno opredeljeno vlogo posameznih središč ter smotrno razporeditvijo dejavnosti v prostoru, ki vodi k zmanjševanju razvojnih razlik v pokrajini in zagotavlja kakovosten razvoj naselij,
– rekonstrukcija in dograditev obstoječega prometnega in telekomunikacijskega omrežja za zagotavljanje enakovredne dostopnosti in mobilnosti ter povezave s sosednjimi območji,
– zagotavljanje varstva okolja z izbiro primernih lokacij in tehnologij dejavnosti in rabe prostora ter z izboljšanjem komunalne opremljenosti,
– vzpostavitev novih in rekonstrukcija obstoječih infrastrukturnih omrežij za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti in učinkovitega varstva okolja ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz dejstva, da gre za vododeficitarno območje,
– dvig življenjske ravni in zagotovitev izvedbe razvojnih programov,
– zagotavljanje kakovostnega prostorskega razvoja podeželja z ohranjanjem raznolikosti kulturne krajine in naravnih območij kot temeljnih nosilcev prepoznavnosti in naravnega vira za ohranitev poseljenosti podeželja ter okoljsko sprejemljivega razvoja primarnih dejavnosti, turizma in rekreacije,
– ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine kot potencialov za razvoj pokrajine in njeno prepoznavnost v širšem prostoru, tako v urbanih okoljih kot na podeželju.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
(zasnova prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj temelji na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove in revitalizacije opuščenih in razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti v prostoru.
(2) Najbolj intenziven prostorski razvoj se spodbuja predvsem na širšem območju občinskega središča Videm. Tu se zagotavljajo ugodni pogoji za razvoj območij za stanovanjsko poselitev, za razvoj družbene infrastrukture, storitvenih in gospodarskih dejavnosti, turizma ipd., hkrati pa se omejuje razpršena pozidava z zgoščanjem v območja obstoječih naselij na tem območju, poleg Vidma predvsem Mala vas in Zdenska vas.
(3) Ostala žarišča intenzivnega prostorskega razvoja so ob pomembnejših prometnih povezavah (medobčinskega pomena) v občini. Večja naselja, kot so Ponikve, Predstruge, Kompolje ter Pri Cerkvi – Struge skupaj z Lipo se razvijajo kot središča z zadostnimi območji za stanovanjsko poselitev ter ustrezno družbeno infrastrukturo, storitvami za zadovoljevanje potreb njihovega gravitacijskega območja.
(4) Zadržan prostorski razvoj se načrtuje predvsem na vzhodnem in južnem delu občine, kjer je razvoj usmerjen predvsem na vzdrževanje (ohranjanje) poselitve na območjih obstoječih naselij ter na ohranjanje kulturne krajine pred zaraščanjem. Zagotavljajo se pogoji za razvoj dejavnosti, ki so v tesni navezavi na naravne vire (gozdarstvo, lovstvo, kmetijstvo ipd.) ter turizem, usmerjan in nadzorovan ter vezan predvsem na obstoječe potenciale v prostoru. Omejuje in sanira se stihijska poselitev, razvoj se usmerja v obstoječa naselja (Hočevje, Tisovec, Rapljevo), izkoristi se potencial opuščenega naselja Kukovo.
(5) Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. I.
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, pri čemer imajo naselja ob pomembnejših cestah (Videm, Predstruge, Ponikve, Kompolje, Pri Cerkvi – Struge z Lipo) poudarjeno vlogo, kar je podprto z razmeščanjem centralnih funkcij, družbenih in gospodarskih ter storitvenih dejavnosti in stanovanj, pa tudi z zagotavljanjem prometne dostopnosti in povezovanjem z drugimi občinskimi in regionalnimi središči ter z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Območja razpršene gradnje se sanirajo, preprečuje se širjenje stihijske pozidave.
(3) Razvoj gospodarskih dejavnosti znotraj naselij se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Ohranja in razvija se obstoječa gospodarska cona Ratike, aktivirajo se gospodarske cone na načrtovanih lokacijah (Predstruge, Pri Cerkvi – Struge ipd.), da se zagotovi enakomernejši razvoj gospodarstva v občini, poveča ponudba različnih dejavnosti ter delovnih mest. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. V posameznih manjših naseljih se ohranjajo posamezni manjši obstoječi obrati dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti, malega gospodarstva in dela na domu ob potrebah po (večji) prostorski širitvi pa se jih usmeri v eno od gospodarskih con.
(4) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila različnih tipov in velikosti stanovanj predvsem v obstoječih naseljih in predvsem v naseljih Videm, Predstruge, Ponikve, Pri Cerkvi – Struge, načrtujejo pa se tudi zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanj se zagotavlja racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave (predvsem v občinskem središču), varčevanje z energijo in usmerjanje stanovanjske gradnje na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(5) Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter družbenih dejavnosti se usmerja na območja naselij Videm, Predstruge, Ponikve, Kompolje in Pri Cerkvi – Struge tako, da si ta naselja ne konkurirajo, temveč se dopolnjujejo s ponudbo. Prostorske možnosti za razvoj dejavnosti se zagotavlja z ustreznimi površinami in lokacijami za posamezne oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti in z ustrezno dostopnostjo. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ureditve za te dejavnosti, spodbujajo se nove ureditve s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini ter tako oskrbovati in ohranjati število prebivalcev v posameznem gravitacijskem območju teh središč.
(6) Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj turizma na podeželju oziroma na kmetiji, predvsem z dopolnilnimi dejavnostmi in z omogočanjem ureditve novih nočitvenih kapacitet v obstoječih okvirih naselij na podeželju. Zaradi številnih lokacij in območij ohranjene narave in naravnih vrednot se razvijajo različne oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (planinstvo, pohodništvo, izletništvo, ogledi kraških pojavov, učne poti ipd.). Spodbuja se razvoj kulturnega in zgodovinskega turizma ob objektih in na območjih kulturne dediščine (cerkve, naselbinska dediščina ipd.). Razvoj turizma na kmetiji se spodbuja na celotnem območju občine, prav tako se omogoča ureditev posameznih manjših lokacij za razvoj športa in rekreacije (igrišča, kopališča, prostori za piknike ipd.). Zaradi obsežnih sklenjenih gozdov s pogosto prisotnostjo divjadi se razvija lovski turizem. Pri Tržiču se uredi travnato vzletišče s spremljajočimi športno-turističnimi dejavnostmi. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.
(7) Razvoj poselitve in dejavnosti je prikazan v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Lokalno središče: Videm (s Podgorico) se razvija kot najmočnejše urbano, upravno, izobraževalno, storitveno in zaposlitveno središče, omogoča se razvoj različnih družbenih, storitvenih in gospodarskih dejavnosti. Razvija se tudi kot kulturno in turistično središče občine. Hkrati z razvojem vseh teh dejavnosti se izboljšata tudi prometna in komunalna infrastruktura.
(2) Oskrbni centri: Ponikve, Predstruge, Kompolje ter Pri Cerkvi – Struge imajo poleg nekaterih javnih funkcij tudi zaposlitvene obrate. Ta naselja se razvijajo kot oskrbna, gospodarska, zaposlitvena in izobraževalna središča, kjer se zagotavljajo zadostne površine za vse omenjene dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo, hkrati pa se izboljšata prometna in komunalna infrastruktura.
(3) Pomožni centri: Zdenska vas, Cesta, Zagorica, Podpeč in Lipa so naselja, ki imajo razvito vsaj kakšno dejavnost (dopolnilne nekmetijske dejavnosti, malo gospodarstvo, delo na domu ipd.) in predstavljajo manjše oskrbne centre oziroma manjša zaposlitvena središča. V teh naseljih se zagotavljajo zadostne površine za razvoj propulzivnih dejavnosti in stanovanj, hkrati pa se izboljšata prometna in komunalna infrastruktura.
(4) Druga naselja so naselja pretežno ruralnega značaja, ki nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij in katerih prevladujoča programa sta bivanje in kmetijstvo. Tu niso predvidene večje širitve območij za gradnjo, omogoči pa se prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva. Ta naselja so: Bruhanja vas, Četež pri Strugah, Hočevje, Hočevje – Hrib, Hočevje – Gregorovce, Kompolje – Brezje, Kolenča vas, Mala vas, Paka, Podgora, Podtabor, Potiskavec, Rapljevo, Rapljevo – Ravni, Rapljevo – Kukovo, Tisovec, Tržič, Videm – Kračice, Vodice. V Občini Dobrepolje je tudi del naselja Velike Lašče, ki je sicer v Občini Velike Lašče.
(5) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo že izraženo ali predvideno pomembnejšo turistično funkcijo. Na teh lokacijah se turistična funkcija, ki je bodisi vodilna dejavnost na tem območju bodisi spremljevalna, ohranja in ustrezno razvija ob upoštevanju specifičnosti posameznih turističnih dejavnosti in ob upoštevanju prostorskih potencialov in omejitev.
(6) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Razvija se prometno infrastrukturo predvsem v koridorjih obstoječih regionalnih cest in se tako zagotavlja učinkovito povezanost pomembnejših naselij v občini ter z naselji v sosednjih občinah.
(2) Predvidene so obvozne ceste naselij Zdenska vas, Predstruge in Ponikve.
(3) Na posameznih odsekih regionalnih in lokalnih cest, ki potekajo skozi naselja, se hišne priključke in priključke drugih cest uredi z namenom zagotavljanja večje preglednosti in varnosti, zgradi se pločnike, avtobusna postajališča, obnovi oziroma postavi ustrezno prometno signalizacijo ter zagotovi zadostne površine za mirujoč promet.
(4) Pri Tržiču se uredi vzletišče, namenjeno vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, ohrani se kot travnat ravninski prostor.
(5) Železniška proga se obnovi in posodobi ter se poleg sedanje izkoriščenosti za tovorni promet dopolni tudi v smislu javnega potniškega prometa.
(6) Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja pa se urejajo kot kolesarske steze.
(7) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.
(8) Naselja, ki nimajo centralnih funkcij, imajo prednost pri izboljšanju prometnega omrežja in javnega prevoza do najbližjega oskrbnega središča.
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se vzpodbuja ponovna kmetijska raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave se prilagodi pridelovalnemu potencialu posameznih območij in omejitvenim dejavnikom, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora in zdravega bivalnega okolja.
(2) Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine (na kraškem polju, izven poplavnih površin). Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije.
(3) Spodbuja se razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na podeželju in v okviru prizadevanj za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji varstva gozdov, ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.
(5) V obvodnem prostoru potokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima, ohranjajo se retenzijske površine. Zaradi občutljivosti območja in z namenom doseganja izboljšanja stanja podzemnih voda je potrebno zagotavljati vse ukrepe za izboljšanje stanja podzemnih voda. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode.
(6) Turizem in prostočasne dejavnosti so ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj občine. Razvoj turizma temelji na naravnih, kulturnih in zgodovinskih danostih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, številni neizkoriščeni potenciali) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.).
(7) Turistične dejavnosti se usmerja tako, da je v turistično ponudbo vključenih kar se da veliko število območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.
(8) Zagotovi se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami na širšem območju občine, pri tem se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora. V primeru izkazanega interesa za novo raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin se po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehta, če je smotrno opredeliti nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin.
(9) Območja razvoja dejavnosti v krajini so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
(1) Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem tipoloških značilnosti kulturne krajine in naravnih krajinskih območij ter prvin prepoznavnosti krajine grajenih struktur na celotnem območju občine, prednostno pa z ohranjanjem prepoznavnih prostorskih razmerij na kakovostnejših krajinskih območjih in na območjih naselbinske dediščine.
(2) V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi v razvoju poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Dobrepolje, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To še posebej velja za območja in prvine prepoznavnosti prostora.
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
(1) Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot, pričakovanih naravnih vrednot, prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih in na posebnih varstvenih območjih, vključenih v omrežje Natura 2000.
(2) Zagotavlja se varstvo območij biotske raznovrstnosti v krajini in ohranjanje narave tudi na preostalih območjih občine, z umeščanjem ureditev in objektov v prostor na podlagi strokovnih preveritev in ugotovljene ranljivosti narave in z izborom tehnologij, ki povzročajo kar najmanj zmanjševanja naravnih kakovosti.
(3) Pri načrtovanju prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.
(4) Naravne kakovosti prostora zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gospodarska javna infrastruktura se razvija tako, da so zagotovljene trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba, dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji.
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. II.
2.4.1 Prometna infrastruktura
(prometna infrastruktura)
(1) Omrežje državnih cest se prenavlja, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo obvozne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje ter izvennivojski prehodi preko železnice. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.
(2) Predvidene so obvozne ceste naselij Zdenska vas, Predstruge in Ponikve. Za obvozno cesto severno od naselja Ponikve je že sprejet državni prostorski načrt, nanjo pa se priključuje trasa nove regionalne povezave severno od železnice.
(3) Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje bodo omogočile dober dostop do naselij, do območij z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi ter do gospodarskih con.
(4) V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih cestnih povezav rešujeta v sodelovanju s sosednjimi občinami.
(1) Vzdržuje in prenavlja se vse lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v naselja – lokalna središča ožjega pomena: lokalno cesto LC 065100 Kočevje (Mala gora)–Struge v smeri Kočevja se prekategorizira v višji razred. Zaradi rekonstrukcije lokalne ceste se izvede tudi rekonstrukcija regionalne ceste R3-648 od naselja Pri Cerkvi – Struge na jugu do naselja Videm na severu.
(2) Na posameznih odsekih regionalnih cest, ki potekajo skozi naselja, se hišne priključke in priključke lokalnih cest uredi z namenom zagotavljanja večje preglednosti in varnosti.
(3) Lokalno cestno omrežje se dogradi v smislu enotne povezanosti vseh delov posameznega naselja in ureditve krožnih cestnih povezav znotraj naselij.
(1) Zaradi zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja železniškega omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva okolja in večje izbire prometnih sredstev se obstoječa železniška proga obnovi in posodobi ter se dopolni tudi v smislu javnega potniškega prometa in napajanja gospodarske cone Predstruge.
(2) Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.
(3) Železniško postajo se rekonstruira, ob njej se uredijo parkirišča ter površine za kolesarje in pešce za dostop iz okoliških naselij do postaje.
(omrežje kolesarskih stez (poti) in pešpoti ter (drugih) rekreacijskih poti)
(1) Na območju občine ni predvidenih državnih kolesarskih povezav, zato je potrebno na lokalni ravni vzpostaviti sistem lokalnih kolesarskih povezav. Lokalno kolesarsko omrežje se uredi v skladu s projektom, ki je bil izdelan v okviru Ljubljanske urbane regije (LUR). Predvidena je glavna os kolesarske steze ob regionalni cesti – Ponikve–Videm–Kompolje.
(2) Lokalno kolesarsko omrežje se dopolni z rekreacijskimi kolesarskimi povezavami, ki vodijo do večjih rekreacijskih območij, ter se ureja sočasno z rekonstrukcijo oziroma ureditvijo novih cestnih povezav.
(3) V naseljih se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki predstavlja bolj pomembne javne poti, namenjene kolesarjenju (do pomembnejših centralnih dejavnosti, rekreacijskih točk ipd.). Primarno kolesarsko omrežje je ločeno od motoriziranega prometa.
(4) Sekundarne kolesarske povezave se izvedejo kot dopolnitev primarnega omrežja in se jih spelje po manj prometno obremenjenih cestnih odsekih. Ob sekundarnem kolesarskem omrežju se pusti možnost mešanja kolesarskega in drugih vrst prometa (pešačenje).
(5) Hodniki za pešce se dogradijo na bolj obremenjenem prometnem omrežju, še posebej v naseljih, kjer so šole in druge družbene dejavnosti (dom ostarelih, zavod za invalide, zdravstveni dom).
(6) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Dopolni se evropsko pešpot E7 na Šentrumarju (južno od Hočevja), ki bo potekala preko slemena do večnamenske koče (gobarske, planinske ipd.) in se navezala kot krožna pot nazaj na E7.
(7) Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav – v skladu s projektom LUR.
(1) V naseljih Videm in Pri Cerkvi – Struge ter v drugih naseljih je treba na območjih z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi zgraditi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v večjih strnjenih stanovanjskih območjih, kar se zagotavlja z nivojskimi ureditvami. Na ostalih območjih se površine za mirujoči promet razvijajo skladno z razvojem drugih dejavnosti v prostoru.
(2) Gradnja novih javnih objektov oziroma ureditev novih dejavnosti se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce.
(3) Potrebna je dograditev in ureditev obstoječih parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih (cerkve, šole, železniška postaja ipd.) in gospodarskih conah ter v primeru sprememb namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami dejavnosti v teh objektih. Poleg tega se zagotavljajo parkirna mesta za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov.
(4) Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje.
Pri Tržiču se na travnatem ravninskem prostoru lahko uredi športno vzletišče. Območje vzletišča se ohranja travnato, morebitni objekti se umestijo ob bližnjo vas (Tržič ali Potiskavec). Športno vzletišče dopolnjuje turistično in športno rekreacijsko ponudbo.
(1) Med Vidmom in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet.
(2) Za vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa se obstoječa železniška proga obnovi in posodobi ter dopolni tudi v smislu javnega potniškega prometa, prilagodijo in razširijo se avtobusne proge, da se bodo stikale med seboj in z železniško postajo, da bodo vozni redi vlakov in avtobusov čimbolj usklajeni in da bo omogočeno prestopanje med njimi s čim manjšo izgubo časa za potnika.
(3) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.
(4) Železniška postaja v naselju Predstruge se ohrani na obstoječi lokaciji. Avtobusne in železniška postaja se preuredijo v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Vzpostavijo se nova, rekonstruirajo in dopolnijo se obstoječa infrastrukturna omrežja za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe, uredi se okoljska problematika odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe lokalnih središč ter zagotavljanje minimalnega infrastrukturnega (komunalnega) standarda manj razvitim, od razvoja odmaknjenim območjem.
(4) Gradnja lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato se zagotavlja, da načrtovanje in gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova obstoječih omrežij infrastrukture praviloma potekajo sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma s prostorskim razvojem. Razvija se komunalno in energetsko infrastrukturo v dveh, med seboj usklajenih smereh:
– s sanacijo stanja: na vseh obstoječih poselitvenih območjih in predvsem na območjih, kjer so objekti že zgrajeni, pa infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacijo stanja z izgradnjo sistemov, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo varstva okolja in priključitev objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme. Praviloma se do izgradnje ustreznih komunalnih sistemov zavira gradnjo na območjih, ki komunalno še niso opremljena,
– z opremljanjem razvojnih območij v naseljih s pripadajočo infrastrukturo: za vsa nova poselitvena in razvojna območja se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(5) Z ustreznim prostorskim načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo energije, z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov se zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako se zagotovi večnamenskost energetskih objektov, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše vključevanje v prostor.
(6) Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih poselitvenih območij, se izvajajo prioritetno.
(7) Za celotno območje občine se izdela program opremljanja zemljišč za gradnjo, s katero se programirajo nadaljnje aktivnosti opremljanja zemljišč za gradnjo, vključno s terminskimi plani in viri finančnih sredstev. Programi opremljanja se izdelajo za območje celotne občine vsaj za obstoječo komunalno infrastrukturo, da je možno odmerjati komunalni prispevek, za vse nove investicije pa se izdelajo podrobni programi opremljanja – lahko za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za manjše posamezno območje ali za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(8) Za infrastrukturne vode se pridobi služnost poteka vodov po posameznih zemljiščih, zato se za novogradnje praviloma pripravlja občinske podrobne prostorske načrte za načrtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s katerimi je možno pridobiti zemljišča za gradnjo tudi z uporabo instituta prisilne služnosti oziroma razlastitve.
(9) Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave, kulturne dediščine in na drugih občutljivih območjih praviloma izvajajo podzemeljsko in le izjemoma nad zemljo, če bi podzemeljska izvedba lahko bistveno ogrozila dele območij ohranjanja narave, arheološka območja oziroma druga občutljiva območja tal.
(10) Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanirajo.
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve:
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo v individualnih malih komunalnih čistilnih napravah ali se zbirajo v nepretočnih greznicah, praznjenje pa se izvaja v skladu z občinskimi predpisi, ki urejajo občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode;
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevke in gnojnice se odvaža na za to primerne površine;
– lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.
(3) Vsi vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem, formalno z določitvijo varstvenih pasov vodnih zajetij in aktivno prek nadzora dejavnosti v prostoru. Posege na vodovarstvenih območjih se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Razvoj dejavnosti na vodovarstvenih območjih bo skrbno načrtovan in nadzorovan tako, da ne bo prišlo do kakršnihkoli vplivov na kakovost ali količino vodnih virov. Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z ureditvijo kanalizacijskih sistemov in izgradnjo čistilnih naprav. Potencialne nove vodne vire se bo raziskalo in ustrezno zaščitilo. Za območja varstvenih pasov vodnih zajetij je potrebno izvesti novelacijo skladno z novimi predpisi ter zagotoviti zaščito območij.
(4) Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, zlasti z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, tako da se ohranjajo možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki bodo lahko povečali razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.
(5) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov, usklajujejo s sosednjimi občinami.
(6) Izhodišče prihodnjega razvoja oskrbe s pitno vodo temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo.
(7) Oskrba s pitno vodo v Občini Dobrepolje se poveže z medobčinskim sistemom vodooskrbe v okviru oskrbe s pitno vodo Suhe krajine, ki predvideva zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo, zaščito vodnih virov, zagotovitev vodnih količin, ustrezne tlačne razmere, kakovostno in varno pitno vodo, nadomestitev dotrajanih sistemov z novimi materiali ustreznejših profilov, ustrezno stabilizacijo požarne vode in doseganje učinkovitega delovanja vodovodnih sistemov.
(8) Na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe (območja posameznih zaselkov in objektov, kjer je na poselitvenem območju manj kot 50 prebivalcev in poraba vode manjša kot 10 m3 na dan) in kjer priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča, občina zagotovi oskrbo s pitno vodo oziroma se oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Prostorski razvoj na teh območjih se omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
(9) Zasebne vodovode na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo zagotavlja v okviru javne službe, se bo predalo v upravljanje izvajalcu javne službe.
(10) Območje Občine Dobrepolje je s pitno vodo oskrbljeno iz vodovodnega sistema Rob–Dobrepolje, ki ima vodno zajetje v Občini Velike Lašče. Vrtini zahodno od naselja Kompolje se varujeta kot rezervni vodi vir.
(11) Z javnim vodovodom so opremljena vsa naselja razen naselja Vodice, ki bo oskrbljeno iz obstoječe vrtine na območju Vodic.
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) V sklopu zaščite vodnih virov ter zagotavljanja potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode je eden izmed prioritetnih ciljev izgradnja kanalizacijskih sistemov, prvenstveno na gosteje poseljenih ranljivih območjih.
(2) Na območju Občine Dobrepolje se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z državnimi izhodišči (Operativni program čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih vod) na območju naselij Ponikve, Predstruge, Cesta, Zdenska vas, Videm (s Podgorico), Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Zagorica, Podgora, Kompolje in Potiskavec.
(3) Naselji Potiskavec in Ponikve odvajata in čistita komunalne odpadne vode v lastnih čistilnih napravah.
(4) Na čistilno napravo Bruhanja vas se odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij Predstruge, Videm, Podgorica, Podpeč, Bruhanja vas, Zagorica, Podgora in Kompolje. Na čistilno napravo Zdenska vas se odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij Cesta, Zdenska vas in Mala vas.
(5) V naselju Kompolje se lahko uredi čistilna naprava za potrebe naselij Kompolje in Podgora.
(6) Za vsa preostala naselja, ki v operativnem programu niso navedena, se prouči ekonomičnost izgradnje kanalizacijskega sistema z lastno čistilno napravo ali navezavo na čistilno napravo sosednjega naselja. Možna je tudi uporaba individualnih sistemov, kot so nepretočne greznice in male čistilne naprave, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč.
(7) Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.
(8) Odpadno padavinsko vodo se praviloma odvede v vodotoke ali ponika, kjer je to možno, oziroma v gostejše pozidanih območjih v javno meteorno kanalizacijo. Potencialno onesnažene padavinske vode se pred izpusti očistijo. Izpusti iz čistilnih naprav se ne načrtujejo neposredno v ponore in kraške jame.
(9) Posebno pozornost je treba nameniti izpustom iz sistemov zbiranja padavinske odpadne vode oziroma predvideti ukrepe, da čas zbiranja in večje količine padavinske odpadne vode ne bodo povečevale tudi količine vode v odvodniku oziroma ne bodo ogrožale sosednjih površin pred zalitji. Enako mora biti predvidena tudi ustrezna zaščita objektov pred zalitji zaradi visoke podzemne vode v času večje namočenosti površin ali visokih gladin vodotokov.
(1) Pri ravnanju z odpadki se spodbuja preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje) tako, da na končno točko, t.j. odstranjevanje odpadkov, pride le minimalna količina že sortiranih in neproblematičnih odpadkov.
(2) Zbiranje odpadkov v Občini Dobrepolje je urejeno preko sistema odvoza komunalnih odpadkov. Predelava in odlaganje odpadkov potekata v centru za ravnanje z odpadki in odlagališču Špaja dolina.
(3) Ob centralni čistilni napravi Bruhanja vas se predvidi zbirni center za ravnanje s komunalnimi odpadki.
(1) Zasnova oskrbe občine z energijo mora temeljiti na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetska zasnova občine, s katero bo zagotovljena stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.
(2) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije, decentralizirani sistemi z izrabo obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase in sonca ter toplotne črpalke.
(3) Za območja z razpršeno gradnjo izven urbanih območij se lahko v skladu z energetsko zasnovo občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna energija, male HE) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene uporabljene vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše investicije in posege v prostor.
(4) Na območju Občine Dobrepolje ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Najbližji skladišči za potrebe občine sta centralno skladišče v Zalogu pri Ljubljani in skladišče Ortnek v Občini Ribnica.
(5) Generalna zasnova oskrbe z električno energijo v največji meri izkorišča obstoječe stanje. Dobava električne energije poteka preko distribucijskega elektroenergetskega omrežja z napajanjem iz razdelilne transformatorske postaje RTP Kočevje.
(6) Proizvodnjo električne energije v malih HE se spodbuja samo v primerih, pri katerih se z izkoriščanjem vodne sile zagotovi večnamenskost objekta (npr. prenova starih mlinov) ali pa se objekt izvede v sklopu drugega objekta ter so tako vplivi na krajino in naravno okolje zmanjšani na minimum.
(7) V skladu s predpisi je določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v prostor v bližini daljnovodnega omrežja.
(8) Preko območja Občine Dobrepolje je načrtovana gradnja mednarodnega plinovoda M9 Dolga vas (madžarska meja)–Opatje selo (italijanska meja) z delovnim tlakom nad 16 barov. Pri načrtovanju trase plinovoda je potrebno upoštevati obstoj številnih podzemnih jam na tem področju. Načrtovana trasa plinovoda naj se v čim večji možni meri izogne jamam in poteku njihovih rovov.
(9) V skladu s predpisi je določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v prostor v bližini plinovodnega omrežja.
(10) V fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, ki bodo nadomestile sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pri večjih sklopih je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije, npr. izrabe sončne energije, uvajanja ogrevanja na lesno biomaso itd.
(1) Za zagotavljanje postavitve širokopasovnih omrežij visokih hitrosti se gradi, dopolnjuje in nadgrajuje telekomunikacijski sistem.
(2) Gradnja brezžičnih komunikacijskih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena. Objekti morajo biti ob zagotavljanju pokrivanja območja s signalom čim manj vidno izpostavljeni.
(3) V strnjenih naseljih se spodbuja gradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov žičnih širokopasovnih omrežjih visokih hitrosti, izven naselij pa je dopustna gradnja komunikacijskih objektov, ki zagotavljajo brezžične povezave.
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij
(splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V vseh naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(3) Počitniška gradnja se izvaja na opredeljenih območjih počitniških hiš ali kot izkoriščanje in prenova notranjih rezerv naselij, ne pa kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako, da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dovoljeno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
(3) Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnih kmetij v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega in prostorskega – urbanističnega in krajinskega ter okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.
(4) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in se vlaga v zagotavljanje ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno, zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh površin glede vloge in uporabnosti in glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja.
(5) V središčih pomembnejših naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(6) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.
(7) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih razpršene pozidave, namenjenih zgoščevanju.
(8) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.
(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2) Zagotovi se celovita prenova naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi oziroma naselij z naselbinsko dediščino (Hočevje, Podpeč, Bruhanja vas, Mala vas, Kompolje in Zdenska vas). Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov.
(3) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine.
(4) Prenova se osredotoča na izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo tako, da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(6) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.
(7) Za območja prenove naselij, ki so naselbinska kulturna dediščina, se po potrebi izdela občinski podrobni prostorski načrt, katerega sestavni del je tudi konservatorski načrt za prenovo.
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen, dopustne pa so manjše zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč.
(3) Nova območja za pozidavo se lahko v omejem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe so predvidene predvsem širitve Vidma na podlagi urbanističnega načrta, v manjšem obsegu pa tudi širitve oskrbnih in pomožnih centrov. V preostalih naseljih so dopustne zaokrožitve in zgostitve pozidave manjšega obsega. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih niso dopustni.
(4) Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljata optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in njihovega merila oziroma gabaritov.
(5) Na območjih razpršene poselitve in gradnje se na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu zaokrožitve naselja in zaselkov kot sanacije razpršene pozidave, pri čemer se opredelijo dovoljena namembnost in usmeritve za urbanistično-arhitekturno oblikovanje.
(6) Pri načrtovanju širitev poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi na vplivnem območju kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. V naseljih, kjer so posamezna območja varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.
2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih oziroma v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica).
(3) Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne dejavnosti, ki morajo biti združljive s proizvodnjo in medsebojno. V lokalna središča ožjega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
(4) Za ureditve gospodarskih con, zlasti za tiste na ranljivih območjih, je treba pri določanju novih površin in samih ureditev ter pri opredeljevanju namembnosti podrobneje preveriti tudi razmere na terenu. Na teh lokacijah je treba pred urejanjem novih površin in umeščanjem dejavnosti podrobneje preučiti možne negativne vplive izbranih dejavnosti na okolje ter predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih vplivov, bodisi z ustreznim mikrolociranjem bodisi z zahtevnejšimi tehnološkimi rešitvami.
(5) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko in druga središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.
(6) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter v območja centralnih dejavnosti.
(7) Na območju občinskega središča se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.), v preostalih naseljih pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše občane, mladinski domovi in druge oblike skupnih nastanitev, kar se zagotavlja predvsem v večjih naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter dober dostop do zdravstvene oskrbe in drugih oskrbnih dejavnosti, ali pa na dislociranih novih lokacijah, na katerih se hkrati z nastanitvenimi zmogljivostmi zagotovijo tudi pripadajoča oskrba in dejavnosti.
(8) Na območjih izven središč se predvideva bistveno manjši delež površin za nova stanovanja, pri čemer se spodbujajo prenove objektov ter površin in se v vsakem od naselij zagotovijo potrebne površine za novogradnje glede na velikost in vitalnost ter komunalno opremljenost posameznega naselja. V ta namen se na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev zagotovijo zemljišča za graditev na nezadostno izkoriščenih in degradiranih površinah znotraj naselij in na robu grajene strukture.
(9) V podeželskih naseljih se dovolijo predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja in je za njih možno urediti dostop ter racionalno infrastrukturno opremo. Pod temi pogoji se dovoli razvoj:
– centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja,
– družbenih dejavnosti (vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.),
– turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekti ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter
– mirne obrti in storitev, ki niso moteči ob bivanju, prekomerno ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
2.5.3 Območja razpršene poselitve in ureditev zunaj naselij
(območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij)
(1) Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev kot zaokroženi območji zaselkov in posamičnih kmetij južno od Kompolja ter med Rapljevim, Podtaborom in Tržičem, ki se ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo.
(2) Poleg zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije.
(3) Zunaj naselij se ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske ureditve, kot so:
– lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi,
– objekti v obvodnem prostoru Rašice (žage, mlini ipd.),
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.),
– turistični, rekreacijski in športni objekti,
– ipd.
(4) Zaokrožena območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V. Razpršena poselitev in ureditve zunaj naselij kot posamezne ureditve oziroma objekti na kartah strateškega dela glede na merilo in podrobnost prikazov niso posebej prikazani.
(usmeritve za prostorske ureditve zunaj naselij in ohranjanje razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe stavbe in druge ureditve ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Dopustna je gradnja novih ali nadomestnih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2) Pri načrtovanju objektov se upoštevajo kvalitete vzorca obstoječe razporeditve in velikosti objektov, tako, da se s tem ohranjajo prostorska razmerja in druge značilnosti kulturne krajine.
(3) Pri gradnji objektov in ureditev zunaj naselij, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, se ohranja skladnost med različnimi funkcijami posameznih območij. Obstoječa grajena struktura se oblikovno dopolnjuje tako, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, pri tem se zagotavlja smotrna raba prostora.
(4) Na robu strnjenih naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, katerih razvoj je v obstoječih strnjenih naseljih omejen ali so moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako, da bodo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeni sodobno kmetovanje, neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(5) Zunaj naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti umeščene v odprt prostor zaradi narave dejavnosti, npr. rekreacijske ureditve, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, nove kmetije, za bivalno okolje moteči kmetijsko-gozdarski obrati, kot so npr. žage in živinorejske farme, pa tudi posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, spomenik, razstave na prostem.
(6) Vse umestitve objektov in ureditev zunaj naselij, predvsem pa njihovi programi, velikost območij ter funkcionalne navezave na naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo ter optimizirajo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev.
2.5.4 Razpršena gradnja
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Na območju občine se pojavlja posamična razpršena gradnja v obliki posameznih stavb, razpršenih po celotnem območju občine, ki se ji ne opredeli stavbno zemljišče, se je ne vključi na območja naselij in se je ne opredeli kot novo naselje ali kot posebna zaključena območja poselitve. Samo legalno zgrajena razpršena gradnja brez stavbnega zemljišča se sanira s komunalnim opremljanjem. Posamična razpršena gradnja na kartah strateškega dela glede na merilo in podrobnost prikazov ni posebej prikazana.
(2) Sanacija v obliki zgoščanja in zaokroževanja se dopusti pri tisti razpršeni gradnji, ki ima že obstoječa stavbna zemljišča, možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.
(3) Nova razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev ter z opredelitvijo območij za kompleksno gradnjo.
2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij
(oblikovna podoba naselij)
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet ter robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost, ki je sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, s katerim se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.6 Koncept prostorskega razvoja naselja Videm
(koncept prostorskega razvoja naselja Videm)
(1) Koncept prostorskega razvoja naselja Videm temelji na izhodiščih in ugotovitvah strokovnih podlag za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Dobrepolje ter urbanističnem načrtu naselja Videm s Podgorico (v nadaljnjem besedilu UN Videm). Prostorski razvoj območja je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in zagotavlja kvalitetno bivalno in delovno okolje, razvoj površin za oskrbo, storitve in proizvodnjo ter rekreacijo in preživljanje prostega časa. Poudarja se notranji razvoj naselja, pri čemer se ustvarjajo nove kvalitetne strukture prostora in ohranjajo kulturna, stavbna in naselbinska dediščina ter naravno okolje.
(2) Prostorski razvoj naselja Videm temelji na policentričnem konceptu razvoja celotne občine in predvideva razvoj občinskega središča v smislu najmočnejšega urbanega, upravnega, izobraževalnega, storitvenega in zaposlitvenega središča občine. V naselju je treba vsebinsko in kvalitetno dopolniti sedanje funkcije in vsebine naselja. Zagotovijo se nova območja za stanovanjsko gradnjo po ekonomsko sprejemljivih cenah, s čimer se zajezi reševanje stanovanjskega problema v počitniških objektih in posledično razpršeno gradnjo ter demografski padec. Zagotovijo se dovolj velike površine za razvoj različnih družbenih, storitvenih in gospodarskih dejavnosti, med katerimi so pomembne storitve, ki bodo nudile prebivalstvu višjo raven kvalitete bivanja. Videm se razvija kot izhodiščno točko razvoja turizma v občini. Uredijo se prenočitvene kapacitete, poveča se dostopnost do informacij o ponudbi, poveže se s ponudbo v sosednjih občinah. Videm se razvija tudi kot kulturno središče občine. V naselju se zagotovi dovolj velike površine za rekreacijo in šport (novo športno dvorano), ohranja se identiteto in prepoznavnost, varujeta se tipična kulturna in naravna krajina v njegovi okolici.
(3) Z razvojem dejavnosti se izboljša tudi prometna, komunalna in ostala infrastruktura. Med Vidmom in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Obstoječe cestno omrežje se rekonstruira, uredi se pločnike, križišča cest in kolesarsko omrežje. Spodbuja se razvoj javnega avtobusnega potniškega prometa v naselju, dolgoročno tudi v povezavi z rekonstruirano železniško progo.
(4) Vodovodno omrežje se vzdržuje in dogradi v delih, kjer so predvidene širitve poselitve. Dogradi se sistem za odvajanje odpadne vode v naseljih Videm (s Podgorico) ter Kračice, odpadne vode se vodi na načrtovano ČN Bruhanja vas, ki je predvidena južno od tega naselja. V Kračicah se dovoli postavitev malih čistilnih naprav, dolgoročno pa se območje priključi v sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod občine. Ravnanje z odpadki se na območju rešuje s postavitvijo ekoloških otokov in odvozom odpadkov na deponijo Špaja dolina. V prihodnje se poleg tega spodbuja še preprečevanje in zmanjševanje odpadkov na izvoru ter njihova predelava. Za naselji se v okviru celotne občine izdela energetsko zasnovo. Spodbujajo se alternativne možnosti za izkoriščanje lesne biomase, sončne energije ipd., z energetsko varčno gradnjo pa se zmanjšuje potrebe po energiji. Komunikacijsko omrežje se v Vidmu razvija in dograjuje tako, da bo vsem uporabnikom zagotovljeno širokopasovno omrežje visokih hitrosti.
(5) Koncept prostorskega razvoja naselja Videm sledi zakonitostim notranje strukture naselja, pri čemer so poglavitni omejitveni faktorji v prostoru. Možnost za razvoj bivanja se predvidi s širitvijo naselja v smeri proti severovzhodu in vzhodu, proti Mali vasi. Širitev je dolgoročno omejena z ohranitvijo zelenih struktur kot ločnic med posameznimi naselji in predstavlja strateško razvojno smer naselja.
(6) Obstoječa obrtno proizvodna cona Ratike se bo ohranjala in razvijala. Pri umeščanju in razvoju obrtnih ali manjših proizvodnih dejavnosti v osrednje območje cone se upošteva njihovo združljivost z možnostjo razvoja širšega spektra dejavnosti za potrebe centralnih, sejemskih in trgovskih dejavnosti. V območje celovite ureditve se vključi tudi domačiji na jugu cone; v eni se že opravlja dejavnost mizarstva, druga pa je prazna. Stalno bivanje se v območju gospodarske cone ne spodbuja. Širitev pokopališča se predvidi v smeri proti severu, kjer se ohranja zeleni prostor naselja. Domačije ob cesti proti Predstrugam (Štent, Zabukovec in Pirc) se ohranijo v obstoječem obsegu.
(7) Oblikuje se prostore vstopov v naselje in ohranja izrazite vedute na naselje. Ohranja se zahodni rob naselja, naselje se ne širi na poplavne površine. Ohranja se nepozidan zeleni pas med Vidmom in Malo vasjo, Zdensko vasjo, Podgorico in Kračicami. Ohranja se dominantno podobo cerkve sv. Križa na Vidmu v silhueti naselja. V delih naselja s tradicionalno tipologijo se objekte prednostno prenavlja, nove pa gradi ob upoštevanju značilnih struktur, obstoječih gabaritov in arhitekturnih elementov. Objekte z značilnostmi trške arhitekture se prednostno obnavlja in uredi njihovo okolico. Zaželeno je, da se jih nameni predvsem javnim funkcijam, v nadstropjih pa bivanju. Območja suburbane in mešane tipologije se ureja po principih sodobnega oblikovanja objektov in njihovega zunanjega prostora, spoštuje se gabarite, prisotne v prostoru, in gradbene linije. Stanovanjske objekte se umešča ob javni prostor, pomožne in gospodarske pa v zaledje parcel. Območja urbane tipologije so predvsem novejši deli naselja in njihove razvojne površine, kjer se upošteva sodobne principe oblikovanja objektov ob racionalni rabi prostora in naravnih virov (pasivne, energetsko varčne stavbe).
(8) Koncept zelenega sistema temelji na ohranitvi in ureditvi vmesnih zelenih površin med gosto grajeno strukturo naselja, pa tudi ureditvi urbanih zelenih površin v jedru naselja. V naselju se posamezne javne površine uredi in poveže s peš in kolesarskimi povezavami. Ureditve se dopolni z urbano opremo, prostori za počitek itd. Javni prostori, kot so prostor pred Jakličevim domom, občinsko stavbo, cerkvijo, pokopališčem, avtobusnim postajališčem, gasilskim domom in območja ob križiščih ulic (vozlišča), se vzdržujejo in urejajo kot odprti urbani prostori naselja. V koncept zelenega sistema se vključi območje prikritega grobišča v vrtači gozda Gorica nad Malo vasjo, ki se ga varuje. Koncept zelenega sistema vključuje tudi ohranjanje zasebnih zelenih površin, zavrtnic in sadovnjakov v zaledjih domačij, po katerih naj se zgleduje tudi ureditev vrtov sodobnih objektov.
(9) Prenova se izvaja v smislu ohranitve identitete jedra naselja z ureditvijo javnih površin. Ohranja se predvsem tipologija trških objektov, poudarja prostorske dominante ter sanira objekte, ki tipološko ne sodijo v prostor jedra. Območje delne prenove se opredeli v tradicionalnem delu naselja, ki ga predstavlja Veliki Videm in njegova kvalitetna stavbna dediščina. Pri prenovah in novogradnjah se ohranjajo tradicionalna tipologija gradnje in gabariti ter upošteva obstoječi red pozidave. Stanovanjski objekti se umeščajo ob javni prostor, prečno na cesto, na proste površine v zaledju parcel se umeščajo le gospodarski objekti. Obstoječe prazne objekte se revitalizira, lahko se jih nameni za kulturne, turistične dejavnosti, obnovi kot manjše prenočitvene kapacitete. Območje prenove in sanacije se opredeli v naselju Kračice, ki se ureja kot stanovanjsko naselje, zagotovi se ustrezna gospodarska javna infrastrukturo ter omeji širitev.
(10) Naselje se razvija navznoter na proste površine za gradnjo, izkoristijo se posamezni prazni objekti. Zapolnitve se prilagajajo gabaritom objektov v neposredni okolici in skladni namenski rabi prostora. Večja prosta površina ob šoli se nameni obšolskim in kulturnim ter športnim dejavnostim. Južni del naselja se zgošča ob upoštevanju tradicionalne tipologije objektov, sicer pa se spodbuja gradnjo sodobno oblikovanih objektov. Severovzhodni del naselja se zgošča tako, da se ustvarijo bolj urejene strukture in prepreči nadaljevanje stihijske pozidave. Območje se nameni bivanju, manjšim storitvenim dejavnostim in obrtem. Osrednji del naselja Podgorica se razvija navznoter, z izrabo še prostih površin za gradnjo, ob upoštevanju strukture naselja in tradicionalne tipologije objektov.
(11) Na območju urbanističnega načrta je zaradi poplavne ogroženosti območja potrebna izvedba ukrepov, določenih na podlagi študije poplavne nevarnosti, izdelane v juniju 2012 pod naslovom Analiza poplavnosti v Občini Dobrepolje – predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat, št. D53-ŠNS/11, izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana. Za izboljšanje poplavne varnosti je tako na zahodni in južni strani naselja Videm predvidena izvedba visokovodnega nasipa. Visoke vode ogrožajo tudi zahodni del Podgorice.
(12) Koncept prostorskega razvoja naselja Videm je prikazan v Prilogi 5 OPN Dobrepolje (Obrazložitev in utemeljitev akta).
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
(1) Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije.
(2) Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti, spodbuja se kmetijsko rabo zemljišč, s katero se ohranjajo kakovostne kulturne krajine.
(3) Razvijajo se različne panoge, živinoreja na razgibanih terenih, poljedelstvo na bolj uravnanih predelih z velikim deležem najboljših kmetijskih zemljišč, sadjarstvo ipd.
(4) Zagotavlja se prilagajanje naravnim razmeram (spodbuja kmetovanje na območjih, kjer je okolje neonesnaženo, na legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami, z ugodno osončenostjo, dobro dostopnostjo ipd.), hkrati pa se razvijajo nove, tržno zanimive oblike pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi.
(5) Intenzivna kmetijska pridelava je omejena predvsem na območja obsežnejših ravnin na polju, izven poplavnih območij, kjer pa so zaradi visoke stopnje ranljivosti okolja za kmetijsko dejavnost potrebni ukrepi za preprečitev negativnih vplivov, zlasti onesnaženja tal in podtalnice. Intenzivna kmetijska pridelava se spodbuja tudi v okviru alternativnih oblik kmetovanja, s katerimi se bodo izrabljale naravne danosti in primerjalne prednosti posameznih delov občine (neobremenjenost, neonesnaženost okolja, ugodne klimatske razmere ipd.). Razvijajo se sadjarstvo in predelava sadja s prenovo travniških sadovnjakov, tudi z namenom ohranjanja genskega sklada starih sort, kmečki turizem in različne dejavnosti v povezavi kmetijstva in turizma, gozdarstva, lovstva, drobna obrt ipd.
(6) Na preostalih, večinskih predelih občine se uveljavljajo bolj ali manj ekstenzivne oblike kmetovanja (predvsem živinoreja s pašništvom ipd.), kar je še posebej pomembno na območjih z ohranjeno kmetijsko kulturno krajino, opuščanjem kmetijstva in depopulacijo.
(7) Živinoreja ostaja ena najpomembnejših kmetijskih panog v občini, ki ji je deloma podrejeno tudi poljedelstvo. Poleg intenzivne živinoreje se spodbuja še razvoj pašne živinoreje kot alternativa intenzivni živinoreji ter za preprečevanje zaraščanja travniških površin.
(8) Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Na večjih sklenjenih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ipd.
(9) Na območjih, kjer je velik delež naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, se povečuje delež sonaravnega oziroma ekološkega ter integriranega kmetovanja, pri katerem se uveljavljajo ekološki standardi, predvsem pa ukrepi za varstvo vodnih virov.
(10) Na območjih varstva vodnih virov je kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato je ponekod potrebna prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(11) Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine ter na območjih travišč na ekološko pomembnih območjih.
(12) Ureditev ribogojnic je možna na podlagi vsakokratnega presojanja vplivov na okolje. Na vododeficitarnih predelih občine, kjer so zlasti na ravninskih delih ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko uredijo zbiralniki padavinske vode.
(13) Za zagotavljanje nemotenega razvoja kmetij se zagotovijo stavbna zemljišča za preselitev kmetij, ki nimajo možnosti za razširitev in nadaljnji razvoj, izven vasi ali na njihovo obrobje. Perspektivnim in zainteresiranim kmetom se omogoči razvoj njihove dejavnosti, zagotovijo se ustrezne in zadostne površine za potrebne objekte in infrastrukturo zunaj strnjenih vaških območij, vendar ob vsakokratni presoji z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev ter ob vsakokratni detajlni preučitvi alternativnih rešitev (širjenje v zapuščene dele naselja).
(14) Za povečevanje tržne zanimivosti kmetijske pridelave se razvijajo obstoječe priznane in tudi nove blagovne znamke, ki jih je smotrno povezovati s fizičnimi, kulturnimi in simbolnimi vrednostmi kulturne krajine, z naravnimi vrednotami ter biotsko raznovrstnostjo širšega območja in neonesnaženostjo okolja.
(15) Za ohranjanje poseljenosti podeželja in vzdrževanje kulturne krajine se uveljavljajo ukrepi znotraj kmetijskega sektorja, na področju ohranjanja narave in drugih področjih (nadomestila za izpade dohodka zaradi različnih varstvenih omejitev, spodbude, izobraževanje in osveščanje kmetov, presojanje vplivov na okolje za kmetijske programe in načrtovane operacije ipd.).
(16) Pri načrtovanju posegov v ribiški okoliš na območju Občine Dobrepolje se zagotavlja preprečevanje onesnaževanja voda in ohranjanje strug, obrežij in dna vodotokov ter drstišč v čimbolj naravnem stanju. Ohranjajo se obstoječa dinamika, hidromorfne lastnosti in raznolikost vodotokov ter obvodne vegetacije. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za vodni živelj. Odpadki se ne odlagajo v vodotoke, vrtače, ponikovalnice in njihovo vplivno območje. Pri gradnji objektov se zagotavljajo možnosti za prehajanje rib in izvedba posegov v drstišča in varstvene revirje zunaj časa drstenja posameznih vrst rib.
(1) Gozdovi, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranjajo ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(2) Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine (npr. strma pobočja Male gore, Javhe), zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se zagotavljajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji. Gozdni robovi se ohranjajo, novi gozdni robovi pa se oblikujejo sonaravno, z avtohtonimi vrstami drevnine in z upoštevanjem naravne slojevitosti.
(3) Z ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov.
(4) Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje in z uporabo primerne tehnologije pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.
(5) V okolici pomembnejših vodnih virov se ohrani naravna drevesna sestava gozdov. V vseh gozdovih je prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje. Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo se dela izvedejo le v suhem vremenu, s priporočeno uporabo biološko razgradljivih olj. V neposredni bližini hidroloških naravnih vrednot ni dopustno izvajati regulacijskih gradbenih del (spreminjanje smeri toka, oblike in globine struge itd.).
(6) Zagotavljajo se stabilni gozdni ekosistemi z usklajenimi odnosi med živalsko in rastlinsko komponento ter z nemotenim naravnim pomlajevanjem. Celoten predel strnjenih gozdov ima izreden pomen kot življenjski prostor velikih zveri, zato se zagotovi redno vzdrževanje košenic. Oblikujejo se gozdni robovi, ohranja se določen delež plodonosnega, starejšega in votlega drevja ter grmovno vegetacijo ob vodotokih.
(7) V gozdovih ob vseh označenih poteh, predvsem Evropski pešpoti E7, v okolici območij počitniških hiš ter okoli drugih rekreacijsko zanimivih objektov, ki imajo izjemno poudarjeno rekreacijsko funkcijo, se zagotavljajo urejenost, dostopnost in ustrezna rekreacijska infrastruktura. Prostorski razvoj turizma in rekreacije v gozdovih se načrtuje skladno s conacijo gozdnega prostora z vidika njegove rabe za rekreacijo in turizem.
(8) Gozdovi ob večjih naseljih imajo poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine, estetsko in rekreacijsko funkcijo. Ti gozdovi se lahko opredelijo kot mestni oziroma primestni gozdovi na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag, pri pripravi katerih mora sodelovati pristojna služba za gospodarjenje z gozdovi. Gozdovi, ki se vsebinsko navezujejo na naselja, se lahko razglasijo za gozdove s posebnim namenom zaradi izjemno poudarjenih socialnih funkcij in se urejajo kot integralni del zelenega sistema naselja.
(9) Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis.
(10) Pogozdovanje travnatih površin, jas in lazov v gozdu je prepovedano, razen če je sadnja predpisana z gozdnogospodarskim načrtom.
(11) Gozdne prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč.
(12) Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
(13) Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
(turizem in prostočasne dejavnosti)
(1) Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo na obstoječih turističnih lokacijah, na območjih naravne ohranjenosti, pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti. Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru. Pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve.
(2) Planinski, izletniški, pohodniški turizem: Obstoječe tematske turistične, pohodniške in druge poti se vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, po potrebi se urejajo nove tematske poti (planinske, jahalne, kolesarske ipd.). Urejajo se izletniške točke, npr. Kamni vrh, Grmada na Mali gori, gobarsko-planinski dom pod Šentrumarjem na evropski pešpoti E7 ipd.
(3) Rekreativni in športni turizem se razvija predvsem na obstoječi urejeni lokaciji južno od Podgore (pri Žouknu) ter zahodno od Predstrug, pa tudi na drugih primernih lokacijah (lovske, planinske, gozdarske koče ipd.) z možnostjo ureditev za športna igrišča, otroška igrišča, prostore za piknik, ribarjenje, kolesarske poti, sprehajališča, počivališča ipd. Po končanem izkoriščanju kamnoloma Predstruge se to območje preuredi v turistično in športno rekreacijsko območje za potrebe širšega prostora.
(4) Naravoslovni turizem se razvija na celotnem območju občine z namenom prezentacije številnih kraških pojavov (kraške jame – Podpeška, Svetoantonska, Potiskavška, Kompoljska ipd., kraške reliefne oblike, ponori Rašice, kraški travniki, kraška krajina, drugi geološki in hidrološki pojavi itd.) ter drugih naravnih vrednot in krajinsko kvalitetnih območij. Ta vrsta turizma se razvija s posebnim poudarkom na ohranjanju naravnega stanja in z upoštevanjem občutljivosti teh območij v obliki urejanja posameznih lokacij, vzpostavitve učnih poti, postavljanja informacijskih tabel ipd.
(5) Kulturno-zgodovinski turizem je usmerjen predvsem na lokacije s pomembnejšimi objekti kulturne dediščine (cerkve pri Zdenski vasi, Podpeči, Podgorici, na Vidmu, Hočevju, Ponikvah, Tisovcu ipd., Gačnikova domačija v Ponikvah, mlin s spominsko ploščo iz NOB ob Rašici ipd.), pa tudi v prezentacijo vasi z naselbinsko dediščino (Mala vas, Zdenska vas, Bruhanja vas, Podpeč, Hočevje, Kompolje). Ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija tudi na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (spominske lokacije, območja prepoznavnosti krajin, arheološka območja idr.).
(6) Podeželski turizem in turizem na kmetiji: v vaških naseljih in zaselkih se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij z namenom ureditve nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v občini, je smiselno spodbujati turizem in rekreacijo v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja z možnostjo prodaje domačih izdelkov in pridelkov ter urejanje nočitvenih kapacitet na celotnem območju občine.
(7) Športno letenje: uredi se vzletišče Tržič v travnati izvedbi, spremljajoči objekti se umestijo ob javni poti in ob vasi Tržič ali Potiskavec.
(8) Opuščeno naselje Kukovo se lahko nameni za razvoj dejavnosti, ki potrebuje mirno, čisto okolje, stik z naravo ipd. To so lahko rekreacijske, izobraževalne, socialne, rehabilitacijsko-zdraviliške, etnološke, turistične ali podobne dejavnosti.
(9) Različne oblike turizma se razvijajo skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, zagotavlja se varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varstvo kulturne dediščine. Na območjih naravnih kakovosti se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, ki ne zahtevajo posebne infrastrukture, oziroma se turistično in rekreacijsko infrastrukturo zagotavlja praviloma na območju naselij.
(10) Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.
(izkoriščanje mineralnih surovin)
(1) Na edinem območju pridobivanja mineralnih surovin s podeljeno rudarsko pravico (kamnolom Predstruge) se nadaljuje z izkoriščanjem v omejenem prostoru, za katerega je pridobljena rudarska pravica s sprotno sanacijo. Po končanem izkoriščanju kamnoloma se vsi objekti za obratovanje odstranijo. Območje se nameni za turistično ali športno-rekreativno rabo za potrebe širšega prostora.
(2) Na območjih izkoriščanja mineralnih surovin je treba izvajati sanacijo sočasno s pridobivanjem in zagotoviti končno sanacijo pridobivalnih območij na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi z vzpodbujanjem naravne sukcesije (predvsem na območjih v večji oddaljenosti od poselitve), bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo (predvsem na dobro dostopnih območjih v bližini naselij). Pri tem območje posega (sanacije) ne sme biti širše od pridobivalnega območja. Na območjih preostalih, opuščenih in nelegalnih kamnolomov in peskokopov se zagotovi sanacija po naravni poti.
(3) Manjši nelegalni kopi se bodo preprečevali predvsem z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij).
(1) Pri upravljanju voda se kot omejitev pri prostorskem načrtovanju upoštevajo naravni procesi, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti tako, da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se z ureditvami ne poslabšuje stanja voda in vodnega režima oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(3) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra, dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(4) Na poplavnih in erozijskih območjih je treba prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožile naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotoka in obvodnih prostorov bo usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi; ti objekti ter mlini in žage se redno obnavljajo. Stari mlini in žage se lahko namenijo tudi novim rabam, če le-te zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave.
(5) Pri urejanju vodotoka Rašica se zagotovi naravno oblikovanje struge in obrežja, opravljajo se vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Ob poseganju v vodotok se zagotovijo sanacije povzročenih poškodb. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Rašice, pri čemer je potrebna uskladitev s cilji ohranjanja narave.
(6) V primeru izvedbe stalne ali začasnih zajezitev in odvzemu vode iz njih morajo biti zagotovljeni ekološko sprejemljiv pretok in možnosti za prehajanje vodnega življa.
(7) Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotoka, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča.
(8) Rašica z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvajajo ob ohranjanju morfoloških značilnosti obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Rekreacijske ureditve so dopustne le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnega ekosistema.
(9) Požiralniki, dostopi do požiralnikov in retenzijske površine okrog njih se ohranjajo v naravni obliki.
(10) Gradnja malih vodnih elektrarn ali ribogojnic je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah samo v primerih, če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov, z utemeljitvijo na podlagi ocene vplivov na okolje, upoštevajoč ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(11) Zagotavlja se ustrezna oskrba s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialno pomembni vodni viri ter spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode.
(12) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode:
– se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij);
– se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže).
(razvrednotenja v krajini)
(1) Sanacije nelegalnih površinskih kopov v bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtujejo z uvajanjem ustreznih nadomestnih rab, ki pa ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami predpisov, ki urejajo rudarstvo oziroma graditev objektov.
(2) Sanacije območij razpršene gradnje s pregosto pozidavo in neustreznimi dimenzijami ter namembnostjo objektov so opredeljene in se izvajajo v okviru urejanja območij razpršene gradnje.
(3) Za vsa ta območja veljajo tudi usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora.
(4) Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje z načrtovanjem in izvajanjem sanacij, za katere je treba pripraviti ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.
2.7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. Poleg naravnih sestavin prostora ter tradicionalne ekstenzivne kmetijske rabe je pomembno varovati tudi kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in urejanja krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki jih družba prepozna kot posebne vrednote. Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območji sosednjih občin, se predvidi izdelava strokovnih podlag za urejanje krajine v sodelovanju s sosednjimi občinami in ob upoštevanju njihovih razvojnih potreb.
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje izven naselij, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin)
(1) Ohranjanje prepoznavnosti krajin in krajinskih prvin se zagotavlja na celotnem območju Občine Dobrepolje. V čim večji meri se ohranjajo prvine prepoznavnosti:
– poplavno kraško polje z vodnimi kraškimi pojavi (ponikalnice, bruhalniki itd.) in prevladujočim travinjem,
– sklenjeni gozdovi na gričevju na severnem, vzhodnem in zahodnem delu občine, okoli kraškega polja,
– kraške reliefne oblike v osrednjem delu občine (vrtače, jame, suhe struge, skalnato površje itd.),
– strnjena naselja ob robu kraškega polja,
– izpostavljeni objekti s simbolnimi vrednostmi (cerkev sv. Antona z lipovim gajem, izpostavljena lokacija cerkve v Podpeči in na Vidmu ipd.).
(2) Na območju Občine Dobrepolje so kot območja prepoznavnosti občine opredeljena kakovostna krajinska območja:
– širše območje cerkve sv. Antona z lipovim gajem nad Zdensko vasjo,
– sistem ponorov Rašice,
– sistem suhih strug, izvirov in ponorov Mlak na osrednjem delu polja,
– severni del polja z sklenjenimi kmetijskimi površinami, suhimi strugami, homom Gorica ter naselji Videm in strnjenimi vasmi.
(3) Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin se vključijo v prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine.
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Varstvo in ohranitev kulturne dediščine je eden od osnovnih namenov in ciljev prostorskega načrtovanja.
(2) Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine ter ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja.
(3) Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, morajo upoštevati omejitve in prednosti zaradi varstva dediščine in upoštevati varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(4) Omogoča se trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki za svoj obstoj potrebuje aktivno (upo)rabo, vendar le do določenih meja.
(5) Pri prostorskem načrtovanju se dediščina obravnava kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga izkoristi za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.
(6) Na območja kulturne dediščine in v bližnjo okolico se ne umeščajo in ne izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo velike industrijske cone ali druge dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
(7) Kulturno dediščino se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.
(8) Dediščina se varuje glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala registrirana dediščina) in glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo), kar je natančneje opredeljeno v izvedbenem delu akta.
Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine, določa:
– varovanje in ohranjanje na mestu samem (in situ);
– varovanje ustrezno velikega območja okoli dediščine z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih negativnih vplivov na dediščino;
– preprečevanje posegov ali načinov izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ali materialno substanco, ki jih nosi;
– možni so posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali k zvišanju njene vrednosti.
(1) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in na vplivna območja registrirane kulturne dediščine ter kulturnih spomenikov se pridobijo pogoji in soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(2) Za posege v posamezno EUP se pridobi soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če je tako določeno v PIP za to enoto.
(3) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga tega OPN.
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Dobrepolje (posamične naravne prvine), predvsem pa na območjih naravnih kakovosti:
– zavarovana območja: Podpeška jama, lipov gaj pri sv. Antonu, Svetoantonska jama;
– naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna) ter pričakovane naravne vrednote (karbonatne kamnine). Posebej so izpostavljene zelo številne naravne vrednote – jame, v večini primerov gre za odprte jame s prostim vstopom;
– habitatni tipi: mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki, oligotrofni mokrotni travniki, mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, ilirski bukovi gozdovi, ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, bazična nizka barja, jame;
– ekološko pomembna območja: Kompoljska jama, Potiskavška jama, Zelenka, Kočevsko, Podpeška jama, Potiskavec, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri;
– posebna varstvena območja (Natura 2000): Skednevnica, Kompoljska jama - Potiskavec, Podpeška jama, Kočevsko.
(2) Varstveni režimi: Pri urejanju prostora se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetem aktu o zavarovanju.
(3) Na območju občine je evidentiranih več pomembnih zatočišč, kotišč in prezimovališč netopirjev ali prisotnost njihovega gvana. Vsa dela na objektih, kjer je ugotovljena njihova prisotnost, in v objektih v njihovi neposredni bližini:
– se izvajajo v sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo narave,
– se izvedejo na način, ki ohranja ugodno stanje varovanih vrst netopirjev in
– se prilagodijo življenjskemu ciklu netopirjev.
2.7.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Objekti morajo biti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
(2) V vododeficitarnih območjih se prebivalcem prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtuje.
(3) Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja. Na poseljenih območjih in na območjih industrije se posebna pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.
(4) Poplavna območja so vzdolž celotnega kraškega polja, od Ponikev na severu, južno od Predstrug, na Vidmu, ob Podpeči, Bruhanji vasi, Podgori, na Kompoljah, pri Četežu, ter celotno območje med Lipo, Pri Cerkvi – Struge, Rapljevim in Podtaborom. Posegi v prostor se na teh območjih načrtujejo ob upoštevanju omejitev zaradi poplavne nevarnosti v skladu s predpisi s področja varstva pred poplavami.
(5) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo nova poselitev in infrastruktura ali prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih območjih, ki so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nove poselitve in, kjer je to mogoče, tudi ne infrastrukture. Na mestih obstoječih legalno zgrajenih objektov so na podlagi vodnega soglasja oziroma ustreznega dovoljenja pristojnega organa dovoljeni posegi, opredeljeni v predpisih o graditvi objektov in o vodah.
(6) Erozijska območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi so na severozahodnem delu občine (v širši okolici Ponikev) ter pri Zdenski vasi. Na erozijskih območjih se zagotavljajo takšne prostorske ureditve in posamični posegi v prostor, ki upoštevajo običajne protierozijske ukrepe, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba pridobiti pozitivno geomehansko mnenje in zagotoviti izvedbo tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.
(7) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je treba razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(8) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogočijo zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah, po potrebi se določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so vsi objekti za javni interes, katerih lastnik sta Občina Dobrepolje ali Republika Slovenija (vrtci, šole, objekti za šport in rekreacijo ipd.). Heliport in lokacija za sprejem mednarodne pomoči se izvajata na mestu, ki ga določi poveljnik civilne zaščite. Regijski logistični center je v Ljubljani.
2.7.4 Območja za potrebe obrambe
(območja za obrambne potrebe)
Na območju Občine Dobrepolje se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture z antenskimi stebri ali stolpi Grmada nad Ortnekom.
2.7.5 Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev
(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)
(1) Trase prometnic je treba načrtovati čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako, da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora.
(2) Čimbolj se je treba izogibati območij in objektov kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij. Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinski vzorcev območij, prek katerih potekajo trase.
(3) Pri načrtovanju večjih posegov v prostor (nove cestne in železniške trase, plinovodi itd.) se zagotovi predhodne arheološke raziskave po celotnih trasah.
(4) Nove kolesarske poti ne smejo ogrožati naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, prvin prepoznavnosti prostora ali kako drugače obremenjevati prostora oziroma okolja.
(5) Pri načrtovanju novih cest in drugih večjih posegov v prostor se v najmanjši možni meri posega na poplavne površine, predvidijo se tehnični in drugi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti.
(usmeritve za umeščanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)
(1) Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki naj v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov, ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se je treba izogibati območij kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(2) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi in brezžični komunikacijski objekti se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko bi bila gradnja finančno neracionalna, za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če poseg v tla ni dovoljen.
(3) Pri načrtovanju komunikacijskih objektov morajo biti le-ti ob zagotavljanju pokrivanja območja s signalom čim manj vidno izpostavljeni.
(4) Zaradi tehnološkega razvoja se v bližnji prihodnosti pričakuje povečanje števila novih komunikacijskih tehnologij, ki bodo temeljile na brezžičnem prenosu podatkov in bodo za svoje delovanje potrebovale zračne povezave, antene in oddajnike. Za vse tovrstne nove objekte in tehnologije je treba zagotoviti določitev mikrolokacij, ki niso v vidnem stiku s poselitvijo in s turističnimi točkami ter območji. Zato bi bilo treba v postopkih za dokončno umestitev tovrstnih objektov v prostor pretehtati možnosti za določitev vidno manj problematičnih lokacij oziroma mikrolokacij.
(5) Na območjih kulturne dediščine se komunalni in drugi infrastrukturni vodi praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Večji objekti infrastrukture se umeščajo izven pomembnejših prostorskih vizur na kulturne spomenike in njihovo ambientalno okolje oziroma vplivno območje.
(6) Novi posegi se arheološkim območjem praviloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih arheoloških raziskav.
Izvedbeni del OPN določa prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju tudi: PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe (v nadaljevanju tudi: PNR) in za posamezne enote urejanja prostora (v nadaljevanju tudi: EUP) ter dopustno izrabo prostora za posamezna območja namenske rabe in PNR in za posamezne EUP.
3.1 Enote urejanja prostora in namenska raba
(1) Območje občine se deli na EUP na podlagi analize značilnosti prostora in ob upoštevanju režimov in pravnih aktov s področja varstva okolja in zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter na podlagi strateških odločitev o prostorskem razvoju občine, ki so opisane v strateškem delu OPN.
(2) EUP določajo pogoje za urejanje:
– posameznih naselij oziroma njihovih delov,
– posameznih zaključenih območij razpršene poselitve,
– območij odprtega prostora.
(3) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni PIP za urejanje prostora,
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in PNR,
– posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP.
(4) Za dele EUP naselij, območij razpršene poselitve in ureditev zunaj naselij ter razpršene gradnje, ki zaradi racionalnosti delitve zajamejo razen stavbnih zemljišč tudi dele kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in drugih zemljišč osnovne rabe, veljajo pogoji EUP odprtega prostora.
(oznake EUP v naseljih, območjih razpršene poselitve in ureditev zunaj naselij ter razpršene gradnje)
(1) Območja EUP za naselja, območja razpršene poselitve in ureditev zunaj naselij in za prostorsko in funkcionalno povezana območja razpršene gradnje so označena z osnovno oznako, ki predstavlja skrajšano poimenovanje naselja (npr. BRV; Bruhanja vas), dodana je tekoča številka EUP, podrobni oznaki 1 in 2 v oklepaju pa določata arhitekturno tipologijo naselja oziroma njegovega dela ter arhitekturno tipologijo objektov.
(2) Podrobna oznaka 1 (arhitekturna tipologija naselja oziroma njegovega dela, za katerega je EUP določen) je: g (gruča), o (obcestno naselje), m (urejena mreža), v (večje stavbne mase). Podrobna oznaka 2 (arhitekturna tipologija objektov, ki so prisotni in se dovolijo v EUP), je: j (jedro naselja), u (urbano naselje), t (tradicionalno naselje), p (podeželsko naselje).
(3) V primeru, ko je za območje sprejet izvedbeni prostorski akt, je osnovni oznaki dodana tekoča številka EUP ter posebna oznaka v oklepaju: oppn – če je izdelava izvedbenega prostorskega akta za območje predvidena oziroma OPPN – če je prostorski izvedbeni akt sprejet in velja.
(oznake EUP v odprtem prostoru)
EUP v odprtem prostoru, ki vključujejo območja kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, so deljena glede na delitev prostorskih enot v občini. Označena so s črkovno oznako »OP« in tekočo številko enote urejanja, posamezni sklopi znotraj širšega območja pa s poddelilko:
– širše območje doline Rašice: (OPI): OPI1, OPI2, OPI3,
– širše območje hribovja na severu in vzhodu (OPII): OPII,
– širše območje Dobrepoljske doline: OPIII,
– širše območje Struške doline (OPIV): OPIV.
(splošni PIP o namenski rabi in podrobni namenski rabi prostora)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč.
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene.
(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v spodnji preglednici (S, C, I, B in A), glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR) so opredeljeni v členih od 107. do 114. ter v 117. členu tega odloka.
(4) Za območja s podrobnejšo namensko rabo: zelene površine (ZS, ZD, ZK), prometne površine (PC, PŽ, PO), območja energetske infrastrukture (E) in območja okoljske infrastrukture (O), celinske vode (VC) in območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N) so podrobnejši PIP za posamezno PNR opredeljeni v 115., 116., 120. in 121. členu tega odloka.
(5) Na območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR.
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE | OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | S – | OBMOČJA STANOVANJ |
| SS | Stanovanjske površine |
| SB | Stanovanjske površine za posebne namene |
| SK | Površine podeželskega naselja |
| SP | Površine počitniških hiš |
| C – | OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
| CU | Osrednja območja centralnih dejavnosti |
| CD | Druga območja centralnih dejavnosti |
| I – | OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
| IG | Gospodarske cone |
| IK | Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
| B – | POSEBNA OBMOČJA |
| BT | Površine za turizem |
| Z – | OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
| ZS | Površine za oddih, rekreacijo in šport |
| ZD | Druge urejene zelene površine |
| ZK | Pokopališča |
| P – | OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
| PC | Površine cest |
| PŽ | Površine železnic |
| PO | Ostale prometne površine |
| E – | OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
| O – | OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| A – | POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | K1 – | NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
| K2 – | DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | G – | GOZDNA ZEMLJIŠČA |
IV. OBMOČJA VODA | V – | POVRŠINSKE VODE |
| VC | Celinske vode |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | N – | OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor
(splošni PIP o vrstah dopustnih dejavnosti)
(1) Vrste dopustnih dejavnosti so določene glede na strateški koncept razvoja dejavnosti po naseljih in glede na podrobno namensko rabo območij. Splošna določila veljajo, če za podrobno EUP niso določeni posebni pogoji.
(2) Dejavnosti so v tem odloku navedene v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti po posameznih podrobnih namenskih rabah.
(3) Če se v obstoječih, legalno zgrajenih objektih že opravlja dejavnost, ki ni skladna s podrobno PNR, je te objekte za potrebe posodobitve dejavnosti dovoljeno rekonstruirati oziroma izvesti kot novogradnje (dozidava, nadzidava), pri čemer se ne sme povečevati negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
(4) Na območjih obstoječih kmetijskih gospodarstev so poleg dejavnosti, določenih v sklopu podrobnejših PIP, dovoljene tudi dejavnosti A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo in I Gostinstvo (turistične kmetije s sobami) ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) V EUP so na površinah PNR dopustni objekti (stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe in gradbeni inženirski objekti), ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali EUP.
(2) V EUP so na površinah PNR določeni tudi možni tipi objektov. Od podrobnih oznak (1 in 2), ki so določene posamezni EUP, je odvisen tip objekta, ki je dovoljen na območju posamezne PNR.
(3) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Preglednici 1, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(4) V EUP so na površinah PNR dopustne postavitve začasnih objektov skladno s pogoji iz 66. člena odloka.
(5) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah vseh PNR dopustna gradnja objektov, ki so namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju GJI), komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine, obrambi in za potrebe raziskovalnih in študijskih dejavnosti.
(6) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji oblikovanja in varstva okolja ter ostale področne zakonodaje.
(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Gradnje so gradnje novih objektov, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev in sprememba namembnosti. Gradnje so dopustne na območjih PNR skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(2) Gradnje in druga dela so dopustna, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.
(3) Odstranitve so dopustne na območjih PNR, če so skladne ali niso v nasprotju s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je pridobljeno soglasje pristojnega organa.
(4) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.
(5) Gradnja GJI, vključno s priključki, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh območjih PNR je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(6) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in objektov kulturne dediščine prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.
(7) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.
(8) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcija, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti ni dovoljeno. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah.
(9) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (skladno s pogoji tega odloka) dopustna nujna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, parcelacije in dopustne izrabe prostora
(splošni PIP o legi objektov v EUP)
(1) Objekti oziroma domačije v gruči (g) so nepravilno razpostavljeni glede na razgibano zemljišče, njihova skupna podoba pa tvori homogeno strnjeno skupino v merilu naselja. Objekti med seboj načeloma niso hierarhično razporejeni. Osnovni objekti so z glavno fasado orientirani proti javnemu prostoru, gospodarski in pomožni objekti so praviloma razpostavljeni v zaledje parcele tako, da grajeno tkivo preko lesenih pomožnih objektov blago prehaja v krajino.
(2) Objekti oziroma domačije v obcestnem naselju (o) so razpostavljeni pravokotno ali vzporedno s komunikacijo in med seboj, pri čemer tvorijo razpotegnjeno naselbinsko telo. Osnovni objekt je postavljen neposredno ob javni prostor oziroma komunikacijo, ostali objekti pa za njo v nizu oziroma vzporedno z njo in so oblikovani tako, da v prostoru kompleksa ne dominirajo. Zadnji objekt v smeri odprte krajine je praviloma samostojen pomožni objekt v leseni izvedbi. V primeru, ko se obcestno naselje širi v globino parcel, kjer se ustvari sekundarna linija osnovnih objektov, velja, da grajena struktura prehaja v krajino tako, da je zadnji objekt v nizu objektov na parceli v smeri odprte krajine pomožni objekt v leseni izvedbi.
(3) Objekti v urejeni mreži (m) so razpostavljeni pravokotno ali vzporedno s komunikacijo in med seboj na urejeni mreži in tvorijo enovito naselbinsko telo. Urejeno mrežo tvorijo objekti tako, da je stanovanjska, poslovno-stanovanjska oziroma poslovna stavba praviloma postavljena v bližino javnega prostora oziroma komunikacije. Če se na parcelo umešča tudi poslovna stavba, ima slednja v hierarhiji objektov prednost in se lahko postavlja pred stanovanjsko stavbo ali vzporedno z njo.
(4) Objekti na površinah večjih stavbnih mas (v) so razpostavljeni v nize ali skupine tako, da se veča urbani značaj naselja. Pred in med objekti se lahko oblikujejo javni prostori naselja. Lego objektov se prilagodi dejavnosti, ki se opravlja v okviru grajene strukture, pri čemer se upošteva podobo naselja. Glavne stavbe se praviloma postavljajo ob javni prostor oziroma komunikacijo.
(splošni PIP o legi objektov na parceli)
(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo gradbene linije in regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, zato se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.
(2) Nove stavbe morajo biti nad in pod terenom od mej sosednjih parcel oddaljene najmanj 3,0 m. Na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj in centralnih dejavnosti, morajo biti nove stavbe od mej sosednjih parcel oddaljene najmanj 5,0 m.
(3) Linijski objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč, ostali objekti GJI in gradbeni inženirski objekti pa morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m.
(4) Odmik je lahko manjši le v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča, pri čemer morajo biti zagotovljeni ustrezni požarno- varnostni odmiki med objekti oziroma določeni ukrepi požarnega varstva.
(5) Manjši odmik objekta od meje sosednjih zemljišč je brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča dopusten pri prenovi ali nadomestitvi legalno zgrajenega objekta na istem mestu z enakimi gabariti, pri čemer morajo biti zagotovljeni ustrezni požarno- varnostni odmiki med objekti oziroma določeni ukrepi požarnega varstva.
(6) Novi nezahtevni in enostavni objekti, katerih višina ne presega 4,0 m, morajo biti od mej sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, objekti, višji od 4,0 m, pa najmanj eno polovico višine objekta. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Pomožni infrastrukturni objekti, podporni zidovi, ograje, ograje za pašo živine, vadbeni objekti ter urbana oprema morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je odmik nezahtevnega ali enostavnega objekta (ne glede na višino) lahko tudi manjši oziroma se ga lahko postavi do posestne meje.
(7) Dovoljeni pomožni kmetijski objekti ter nezahtevni in enostavni objekti v EUP odprtega prostora, katerih višina ne presega 4,0 m, morajo biti od mej sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, objekti, višji od 4,0 m, pa najmanj eno polovico višine objekta. Odmik objekta (ne glede na višino) je lahko tudi manjši ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(8) Stavbe morajo biti med seboj oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, ki ji stavba pripada.
(9) Pri določanju kote pritličja stavb na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se ta s pritličjem navezuje na koto javnega prostora tako, da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem stavbe čim manjša oziroma da je možno zagotoviti ustrezno priključitev in organizacijo dostopa do stavbe.
(10) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene v skladu z določili tega odloka glede regulacijskih črt in v skladu s področno zakonodajo, upoštevajoč kategorizacijo posamezne ceste.
(splošni PIP o oblikovanju objektov)
(1) Za celotno območje občine so določeni možni tipi objektov ter njihova lega v okviru mikrolokacije, velikost in oblikovanje. Od podrobnih oznak (1 in 2), ki so določene posamezni EUP, je odvisen položaj in tip objekta, ki je dovoljen na območju posamezne PNR. Za stavbe, ki se uvrščajo med gradbeno inženirske objekte, tipi objektov niso posebej določeni, velikost in oblikovanje sta odvisna od namembnosti oziroma tehnologije.
(2) Na posameznih PNR so nekateri tipi objektov obstoječi, novi istega tipa pa niso predvideni (npr. verski objekti). Verske objekte je dovoljeno vzdrževati in prenavljati ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni glede lege, gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad, pri čemer morajo biti gospodarski in pomožni objekti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta.
(4) Obliko streh, naklon, kritino in smer slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Sleme poteka po dolžini objekta.
(5) Tipi, lega, velikost in oblikovanje, določeni za gradnjo novih objektov, se smiselno uporabljajo tudi za rekonstrukcije in prenove obstoječih.
(6) Pri določanju višine objektov se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih legalno zgrajenih objektov v EUP, da stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. V primeru stavbe, ki sicer presega po odloku dovoljen višinski gabarit, je potrebno v projektni dokumentaciji utemeljiti njegovo sprejemljivost, da je zagotovljena integracija glede na morfološki ustroj prostora in homogenost stavb oziroma da je upoštevan izvorni princip pozidave naselja.
(7) Dovoljene so tudi vse višine objektov, nižje od najvišje dovoljenih v PIP za posamezno PNR oziroma EUP (npr: K, K+M, P, P+M, P+1). Če je v okviru višinskega gabarita zapisana klet, se ta lahko izvede, ni pa nujno.
(8) Kjer je pri posameznem tipu objekta dovoljena razgibana tlorisna zasnova, dodajanje ali odvzemanje volumnov oziroma gradnja prizidka, se šteje, da predpisana višina kolenčnega zidu velja za osnovni gabarit objekta. Kolenčni zid dopustnih dodanih volumnov oziroma prizidkov je lahko tudi višji, pri čemer sleme dodanega volumna ne sme presegati slemena osnovne strehe objekta.
(9) Pri oblikovanju fasad objektov se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali).
(10) Uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, ni dovoljena (npr. fluorescentne barve).
(11) Na vseh tipih osnovnih objektov so dovoljena strešna okna.
(12) Dovoljeno je postavljati sončne zbiralnike, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
(13) Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dopustna, kot tudi ne izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav. V primeru izvedbe samostojnih elektro omaric naj se te prednostno umeščajo v del ostalih ureditev (ob opornih zidovih, ograjah, dostopu, ekološkem otoku …).
(14) V primeru izvedbe lastnih ogrevalnih sistemov (cisterne) se ti prednostno združujejo na eni lokaciji in umeščajo v del ostalih ureditev. Postavljeni naj bodo zadržano ob upoštevanju vplivov na podobo naselja.
(15) Gradnja pasivnega objekta se načrtuje skladno s predpisi. Dopustno je odstopanje pri umestitvi objekta, gabaritih in oblikovanju ter uporabi materialov, pri čemer pa mora biti zagotovljeno kvalitetno arhitekturno oblikovanje objekta.
(16) Za prilagoditev obstoječega objekta neoviranemu dostopu funkcionalno oviranih oseb je dovoljena tudi namestitev dvigala na fasado objekta. V primeru, da se ga izvede na glavni fasadi, mora biti njegovo oblikovanje transparentno.
(splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin)
(1) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 3,0 m. Nasipi in odkopne brežine morajo biti izvedeni z ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo.
(2) Višinske razlike na zemljišču naj bodo urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Biti morajo obdelani z naravnimi materiali in praviloma ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Lahko so visoki do 2 m, kjer pa je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina, morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in zazelenjeni.
(3) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali, pri čemer se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dovoljena.
(4) Območje tlakovanega dela gradbene parcele se ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji v čim večji meri tlakuje s propustnimi materiali. Preprečuje se hipni odtok z urbanih površin, predvidi se zadrževalnike padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki ipd.)
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6) Okolico objektov in naprav, namenjenih za proizvodne oziroma obrtne ali skladiščne dejavnosti, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z zasaditvijo z odraslimi sadikami dreves.
(7) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporablja predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti na cesti. Za žive meje se uporabljajo avtohtone grmovnice. Pri zasaditvi žive meje je treba upoštevati, da mora odmik od parcelne meje sosednjega zemljišča zagotavljati njeno vzdrževanje (pri polni rasti) po lastnem zemljišču.
(8) Pri urejanju zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge vodotokov, žive meje in podobno. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, se vegetacijo nadomesti oziroma sanira.
(9) Vrtovi in sadovnjaki med objekti in ob robovih naselja naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način. Pri zasajanju je treba uporabiti visokodebelna sadna drevesa in avtohtono rastje. Eksotične rastline niso dovoljene.
(10) Zasipavanje vrtač na poplavnem območju ni dovoljeno.
(splošni PIP o urejanju javnega prostora v jedrih naselij)
(1) Pri urejanju trškega jedra je treba upoštevati tradicionalno strukturo ohranjenega trškega jedra (Videm) in njegovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi). Fasade objektov, ki mejijo na javne površine jedra naselja, je treba oblikovati kot glavne fasade, pri čemer je treba stremeti k enotni podobi naselja. Poleg vrst objektov, navedenih po posamezni PNR, je dovoljena postavitev urbane opreme, javne razsvetljave, ureditev pločnikov itd. Objekti za oglaševanje naj bodo oblikovani zadržano in enotno. Dovoljena je postavitev začasnih objektov, namenjenih turistični ponudbi. Ekološki otoki naj bodo postavljeni izven ožjih območij trškega jedra, če pa to ni mogoče, naj bodo postavljeni v za to oblikovane niše, na mesta, ki vidno niso izpostavljena.
(2) Pri urejanju vaških jeder je treba upoštevati tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robove). Fasade objektov, ki mejijo na javne površine, je treba oblikovati kot glavne fasade, pri čemer je treba stremeti k enotni podobi naselja. V neposredni okolici verskih objektov, spomenikov in drugih obeležij se upoštevajo določila za varstvo kulturne dediščine, prostori naj se prednostno ohranjajo kot nepozidani. Dovoli se ureditve talnih površin (obloge iz kamna, tlakovcev), prostor se lahko uredi kot večnamenski prostor. V ureditev se vključi tudi avtohtono zeleno drevje, kot so lipa, oreh in podobno, pri čemer se upošteva pogoje za urejanje okolice objektov, zasaditve in urejanje odprtih površin iz predhodnega člena. V okviru jedra je poleg vrst objektov, navedenih po posamezni PNR, dovoljena postavitev elementov urbane opreme, pri oblikovanju katerih je treba uporabiti naravne materiale v skladu s tradicijo podeželja. V okviru jedra je dovoljena tudi ponovna vzpostavitev vaške luže. Ekološki otoki naj bodo postavljeni izven vaškega jedra, če pa to ni mogoče, naj bodo postavljeni v zelene niše, na mesta, ki vidno niso izpostavljena.
(3) Kot vaško jedro se ureja tudi območja v okolici cerkva, kapel, razpel ter spominskih in drugih obeležij.
(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov ter začasnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v uredbi. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz uredbe in določil tega poglavja, dovoljeno pa jih je graditi na posameznih PNR, kot je določeno v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(2) Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali pomožnih kmetijskih in ostalih spremljajočih objektov iz 109. in 110. člena tega odloka. Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov naj bodo enake strehi osnovne stavbe, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli. V primeru objektov za lastne potrebe ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna, so dovoljene tudi strehe drugih oblik (enokapna, polkrožna, ravna). Če je objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade niso dopustne. Postavitev objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje.
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s podrobno namensko rabo.
(4) Če zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt, leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta GJI ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.
(5) Objekti za lastne potrebe: na gradbenih parcelah, ki pripadajo eno- ali dvostanovanjski stavbi, se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in toliko objektov, da ni presežen faktor zazidanosti, določen za obravnavano podrobno namensko rabo. Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb se lahko za vsako stanovanje v stavbi zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da faktor zazidanosti ni presežen. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente.
(6) Ograje: pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj, značilnih za naselje. Praviloma se uporabljajo žične ali lesene ograje. Transparentne medsosedske ograje (žične, kovinske ...) v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m, netransparentne ograje pa ne višine 1,40 m. V urbanih naseljih so dovoljeni urbani tipi okrasnih ograj, ob uporabi kovine, betona in kamna, vendar morajo biti zasnovani transparentno, ne masivno. Vstopna in uvozna vrata se morajo obvezno odpirati proti parceli. Ograje ne smejo ovirati preglednosti na cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je treba za postavitev ograje pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dopustno, razen v primeru obore za rejo divjadi oziroma ograje za pašo živine, ograje za trajne nasade ter fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč. Ograja za pašo živine naj bo lesena, po vzoru tradicionalnih ali žična.
(7) Podporni zidovi: morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov.
(8) Pomožni infrastrukturni objekti: gradi se jih tam, kjer so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka.
(9) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zgradi se jih lahko toliko, kot je potrebno za obratovanje domačije/kmetije. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, pri čemer skupna dolžina ne sme presegati 50 m (skupaj z osnovnim objektom). Končna podoba mora biti enovita, poenotenih gabaritov in oblikovanja. Gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov oziroma pomožnih kmetijskih objektov je v primerih, skladnih s predpisi, dopustna tudi na nestavbnih zemljiščih, če ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Tako se poleg območja stavbnih zemljišč kmetije, ki je vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, lahko gradijo pomožni kmetijsko-gozdarski objekti tudi v območju 20 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za njeno obratovanje.
(10) Objekti za rejo živali: čebelnjake se lahko postavlja tudi izven robov grajenega tkiva naselja (na EUP odprtega prostora), pri čemer je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red. Pri postavitvi čebelnjaka je treba paziti na osončenost, zaščito objekta pred vetrom ter varstvo bivalnega okolja. Čebelnjaki so zunaj naselij prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih (skupna površina do 40 m2).
(11) Objekti za oglaševanje: dopustno jih je postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju in ob poprejšnjem soglasju pristojne službe občine (v pasu 5 m), pri čemer je treba upoštevati, da jih ni dopustno postavljati na:
– zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,
– fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade,
– javnih površinah (pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto naselja, kompleksa ali objekta,
– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,
– cestnih priključkih,
– površinah, ki služijo kot interventne poti.
(12) Pomožni objekti v javni rabi se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave.
(13) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se jih postavi v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Začasnih objektov se naj ne postavlja na območjih ohranjanja narave, če bi lahko uničili ali poslabšali ugodne življenjske pogoje za rastline in živali. Začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi, se postavlja za čas turistične sezone, začasne objekte, namenjene prireditvi, pa za čas prireditve, vendar ne za več kot 30 dni.
(splošni PIP za parcelacijo in določanje gradbenih parcel)
(1) Gradbena parcela se določi tako, da je po obliki in velikosti usklajena z značilnim parcelnim vzorcem, pri čemer je treba ohranjati tradicionalno merilo posameznih objektov. Zagotovljen mora biti dostop do javne ceste ter minimalno zahtevana komunalna oprema.
(2) Gradbena parcela mora obsegati vse površine, ki so potrebne za nemoteno uporabo in vzdrževanje objektov (stavbišče, pohodne in manipulativne površine, zunanje delovne površine, uvoze, parkirišča itd.).
(3) Za nove objekte se parcela določi po pogojih tega odloka, pri čemer je treba upoštevati, da morajo biti odmiki objekta od mej sosednjih zemljišč opredeljeni skladno z določili 62. člena tega odloka.
(4) Velikost gradbene parcele za prostostoječo stanovanjsko stavbo in dvojček je najmanj 400 m2 v območju naselja Videm (razen v EUP VI4; /o,t/), Predstruge in Ponikve oziroma najmanj 500 m2 zunaj tega območja. Odstopanje od teh površin je dovoljeno do 10 %. Izjeme v velikosti parcel so dopustne za objekte na območjih, kjer je strnjena gradnja tradicionalna in je lahko velikost parcele najmanj 350 m2.
(5) Pri določanju velikosti gradbenih parcel za dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta dejavnosti, potreben manipulacijski prostor za tovorna vozila in drugo mehanizacijo ter skladiščenje.
(6) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišče, nujno za uporabo stavbe, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.
(splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)
(1) Pozidanost zemljišča s stavbami je določena s faktorjem zazidanosti (FZ) na način, da so zagotovljene še zunanje manipulativne in zelene površine, požarna varnost ter osončenost objektov. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.
(2) Faktor zazidanosti je določen za posamezno PNR v podrobnejših PIP. Če ta ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.
(3) Odstopanje od faktorjev zazidanosti, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb ali spremembo namembnosti stavb za dejavnost, ki ne zahteva novih parkirnih mest.
3.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo
(splošni PIP za gradnjo GJI)
(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Vsi posegi na GJI ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razmer potek po javnih površinah ni možen.
(4) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(5) Vode GJI v naseljih in na območjih varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi dediščine. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih prostorov naselja, objektov in območij kulturne dediščine ter območij ohranjanja narave. Zračni vodi morajo upoštevati smeri značilnih pogledov in varovati prostorsko oziroma vizualno integriteto kulturnih spomenikov in vplivnih območij spomenikov z namenom zagotovitve integritete večjih odprtih površin.
(6) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor naj se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(7) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(8) Pri načrtovanju poteka tras GJI je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Odmiki, manjši od zakonsko določenih, so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(9) Prečkanja vodov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Trase GJI naj se izogibajo območjem najboljših kmetijskih zemljišč, če pa to ni mogoče, morajo biti načrtovane tako, da z varčno in smotrno rabo prostora v čim večji meri ohranjajo proizvodni potencial kmetijskih zemljišč (npr. skupni teki infrastrukturnih koridorjev, čim krajši poteki tras ...).
(11) V primeru umeščanja novih GJI v kmetijski prostor je treba izvesti širšo variantno analizo možnih rešitev, pri tem pa se upošteva tiste možne rešitve, ki najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča.
(12) Globina polaganja posameznih komunalnih, energetskih in drugih vodov mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Pred gradnjo je treba humus odgrniti in ga začasno deponirati, po končanih delih pa se mora zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. Viške humusa se uporabi za izboljšanje drugih kmetijskih površin ali pri ostalih ureditvah.
(13) V varovalnih koridorjih obstoječih in predvidenih GJI ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma, ob soglasju upravljavca posameznega voda oziroma ceste. Na obstoječih objektih je dovoljeno le redno vzdrževanje.
(14) Če se z novimi gradnjami, dozidavami in drugimi ureditvami posega v varovalni pas kategorizirane ceste, se mora predhodno opredeliti potek kolesarske steze in pešpoti ter pridobiti soglasje upravljavca.
(15) Večje infrastrukturne objekte se načrtuje z OPPN.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.
(2) Rekonstrukcije in novogradnje cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene brez ustrezne prostorske in projektne dokumentacije. Pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti oporne zidove in obcestne kamne oziroma jih praviloma nadomestiti z novimi ali z odbojnimi ograjami. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste. Na poplavnih območjih je dovoljena rekonstrukcija cest z upoštevanjem ukrepov, določenih v Hidrološko hidravličnem elaboratu, Analiza poplavnosti v Občini Dobrepolje – predvidena ureditev ter njegovih dopolnitev.
(3) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom oziroma upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je potrebno zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi pristojna služba v sodelovanju s strokovnimi službami za ohranjanje narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča.
(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu s področno zakonodajo in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih je dovoljeno le redno vzdrževanje.
(7) V naseljih je treba ob cestah izvesti pločnike za pešce, v naseljih v okviru urbanističnega načrta naselja Videm pa tudi javno razsvetljavo. Javna razsvetljava se mora načrtovati v skladu z veljavno zakonodajo s področja svetlobnega onesnaževanja.
(8) Pri načrtovanju pločnikov in kolesarskih stez ob vozišču je treba preveriti prostorske možnosti, pri čemer »utapljanje« vhodov v historične stavbe in stavbe dediščine ni dopustno.
(9) Na območju celotne občine (izven središča) naj se po potrebi izdela celostna podoba postajališč in druge urbane opreme.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje mirujočega prometa)
(1) V okviru gradbene parcele mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Pri enostanovanjski stavbi je potrebno zagotoviti najmanj 2 parkirni mesti (PM), pri večstanovanjskih stavbah pa najmanj 1,5 PM na stanovanje. Za ostale objekte je glede na njihov program oziroma dejavnost pri zagotavljanju števila parkirišč potrebno upoštevati veljavne predpise.
(2) V primeru, da potrebnega števila parkirišč ni možno zagotoviti v sklopu zunanjih ureditev, je le-te možno zagotoviti znotraj objekta ali na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah v bližini.
(3) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Zagotavljanje izvajanja storitev javne službe mora biti urejeno na vseh poselitvenih območjih občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na poselitvenih območjih, kjer se s storitvami javne službe zagotavlja oskrba s pitno vodo, morajo biti v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja priključeni na javno vodovodno omrežje. Če priključitev objektov zaradi različnih ovir ni možna, se lahko lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo izvaja pod pogoji, ki jih določajo podzakonski akti. Izvaja se začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(4) Vzporedno vodenje vodovodov, horizontalni in vertikalni odmiki z drugimi podzemnimi vodi (kanali za odpadne vode, kanali za mešane vode, kanali za meteorne vode, toplovod, plinovod, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali tk napeljave) in potek vodovoda na prečkanju mostov, železnic, vodotokov in cest mora biti načrtovan, izveden in vzdrževan v skladu s pogoji resorne zakonodaje, ki ureja tehnično izvedbo in uporabo objektov javnih vodovodov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise pristojnih organov.
(5) V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode. Omrežja, ki služijo za požarne namene, so lahko javna ali zasebna. Javna so primarni ali sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti in potekajo po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje jih upravljavec vodovoda. Grajena morajo biti tako, da je zagotovljeno kroženje vode. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju namestijo hidranti, ki se smejo uporabljati izključno za gašenje požarov. Hidranti na javnem omrežju morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Praviloma morajo biti umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov.
(6) Zasebna hidrantna omrežja so del uporabnikovega omrežja in se nahajajo za merilnim mestom. Vzdržujejo jih uporabniki. V zasebnih hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno kroženje vode in občasno izpiranje cevovodov s pitno vodo.
(7) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema. Načrtovani, izvedeni in vzdrževani morajo biti v skladu s pogoji resorne zakonodaje, ki ureja področje tehnične izvedbe in uporabe javnih vodovodov, ter z občinskimi odlokom o oskrbi s pitno vodo. Vodohrani in črpališča morajo biti opremljeni z avtomatiko in napravami za prenos podatkov. Fizično morajo biti zavarovani z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. Zajetja, kjer se zajema voda, morajo biti v najožjem pasu, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja in zajema površino najmanj 10 x 10 m, ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop do zajetij imajo lahko le pooblaščene osebe upravljavca in druge zakonom pooblaščene osebe.
(8) Dopušča se uporaba dveh vodnih virov (javno vodovodno omrežje in kapnica za sanitarno vodo), pri čemer pa je obvezna ločitev obeh vodovodnih sistemov. Če pri lastni oskrbi nastane odpadna komunalna voda, je potrebno zagotoviti meritev količine le-te.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije. Kanalizacija se gradi vodotesno.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.
Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Le-te morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(5) Padavinske vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. S cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih površin je izpust padavinskih vod dovoljen le preko lovilcev olj in maščob. Če ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, se lahko površinske vode spelje v vodotok oziroma spusti razpršeno po terenu, pri tem pa mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Če to ni možno, je treba na plazovitem in erozijsko ogroženem območju odvodnjo predvideti po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.
(6) Odvajanje padavinskih vod z večjih območij je treba v skladu z zakonom predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (z zatravitvijo, travnimi ploščami, zadrževalnimi bazeni, suhimi zadrževalniki).
(7) Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi. Za odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij je treba zgraditi nepropustno gnojišče z gnojnično jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje vod.
(8) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo področna zakonodaja in predpisi s področja varstva okolja.
(9) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti locirani izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(10) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin, ter tako, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko predpisanim vrednostim in ne sme biti speljan neposredno v jame ali požiralnike. Čistilna naprava mora imeti urejen ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do čistilne naprave je treba zagotoviti zavarovanje območja čistilne naprave z zaščitno ograjo.
(splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu. Ostale odpadke je treba sortirati in jih odstranjevati skladno s predpisi s tega področja.
(2) Zabojniki za komunalne odpadke in ekološki otoki naj bodo zaščiteni tako, da bo onemogočen dostop medvedu oziroma naj bodo zabojniki takšni, da jih medved ne more odpreti. Organskih odpadkov, ki bi lahko privabili velike zveri, naj se ne odlaga.
(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene površine javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Na območju celotne občine se po potrebi izdela študija lokacij in celostna podoba zbiralnic odpadkov.
(5) Posebne odpadke je treba skladiščiti na območjih IG, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov.
(6) Objekti za ravnanje z odpadki (zbiranje, predelava, sortiranje, začasno skladiščenje različnih frakcij odpadkov) se lahko umestijo na območja IG ali na območja okoljske infrastrukture O, če ne gre za poplavno območje, če so vplivi zmanjšani na minimum in če s tem soglašajo lastniki sosednjih zemljišč.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se na območju naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti na območju naselja zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru.
(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.
(3) Kadar se elektroenergetsko omrežje gradi v nadzemni izvedbi, praviloma ne sme potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(4) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako, da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter da so zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja izpolnjene v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Nove transformatorske postaje je dovoljeno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Če se postavlja kot samostojen objekt, se jo umešča na način, da bo čim bolj neopazna in umaknjena iz smeri vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante. Do njih je treba zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(6) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki jih je zaradi načrtovanih gradenj in drugih ureditev potrebno odstraniti, je treba predhodno nadomesti z nadomestnimi objekti ustrezne zmogljivosti.
(7) Posamezne prostostoječe kabelske omarice se locira na vizualno neizpostavljena mesta, kar naj velja tudi za omarice na fasadah, biti morajo vedno dostopne.
(8) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru. Objekti za proizvodnjo elektrike ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali objekte kulturne dediščine. Postavitev teh objektov je dopustna ob upoštevanju veljavnih predpisov ter ob pridobljenih kulturnovarstvenih pogojih in kulturnovarstvenem soglasju.
(9) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja, kar velja tudi za osvetljevanje ostalih površin.
(10) V sklopu izdelave projektne dokumentacije za načrtovani objekt morajo biti pridobljeni projektni pogoji upravljavca, v katerih se natančneje opredeli tehnične pogoje priključevanja na elektroenergetsko omrežje.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje pogoje in usmeritve:
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov,
– dopustno (prednostno) jih je umeščati na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti,
– na stanovanjskih območjih se jih lahko umešča le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih,
– praviloma jih je treba umeščati na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine. Izjemoma jih je možno locirati znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine,
– na kmetijska in gozdna zemljišča jih je dopustno umeščati le tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija.
(3) Pri umeščanju objektov in naprav mobilne telefonije je treba, ob izpolnitvi gornjih pogojev, izbrati tudi vidno čim manj izpostavljene lokacije, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako, da je čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči.
(splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov na GJI)
(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov ali če tako določa posebni predpis.
(3) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske in nestanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(4) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.
(5) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena je s soglasjem upravljavca posamezne GJI gradnja objektov dopustna tudi v primeru, da tehnične možnosti ne omogočajo priključitve objekta na posamezno omrežje GJI. Minimalna komunalna oskrba se v tem primeru začasno ali stalno zagotovi s pomočjo alternativnih sistemov oskrbe:
– alternativni sistem oskrbe s pitno vodo, kot je zbiranje deževnice in sodobni načini filtriranja oziroma lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, kadar je glede na predpise o oskrbi s pitno vodo dovoljena,
– sistem oskrbe z elektriko, in sicer s pomočjo obnovljivih virov energije, z izjemo vetrne energije, katere izraba v tem primeru ni dopustna,
– sistemi odvajanja odpadne vode, kot sta mala čistilna naprava in nepretočna greznica.
(6) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja glede na namen za normalno obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za minimalno komunalno opremo.
(7) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključijo na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
3.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varovanja zdravja
(1) Gradnje in posegi v prostor so dopustni v vseh enotah urejanja prostora, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(2) Gradnja in prostorske ureditve so možne na vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih vplivov, kot so dovoljeni s predpisi. Pri vseh gradnjah se upoštevajo normativne določbe glede varovanja okolja, pri tem se poseg načrtuje tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(3) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.
3.5.1 Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju KD). To so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote KD z vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN in drugih uradnih evidenc.
(2) Na območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, določeni v členih od 79. do 87. tega odloka.
(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(5) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(6) Za posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni spomenik, spomeniško območje, vplivno območje kulturnega spomenika in spomeniškega območja, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine, ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav v območju kulturnega spomenika, spomeniškega območja, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(8) Za odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskave in odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(9) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje in njihovo vplivno območje, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirane enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tega člena tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji, kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine in so določeni v členih od 80. do 87. tega odloka.
(12) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot KD se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(ohranjanje stavbne dediščine)
(1) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(2) Varuje se primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova.
(3) Varuje se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
(4) Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (v kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt).
(5) Varuje se prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova.
(6) Varuje se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(7) Nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti.
(8) V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine.
(9) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).
(ohranjanje naselbinske dediščine)
(1) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(2) V primeru, da se pri posamezni enoti kulturne dediščine varuje tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje za registrirana arheološka najdišča.
(ohranjanje kulturne krajine)
Za registrirano kulturno krajino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(ohranjanje memorialne dediščine)
(1) Varujejo se avtentična lokacija, materialna substanca in fizična pojavnost enote dediščine.
(2) Varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico (vedute na enoto dediščine).
(3) Na območjih enot memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje enostavnih objektov in infrastruktumih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine.
(4) Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine.
(5) V memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(ohranjanje vrtnoarhitekturne dediščine)
V območjih vrtnoarhitekturne dediščine se ohranjanja naslednje vrtnoarhitekturne značilnosti:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(območje druge dediščine)
Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(vplivna območja kulturne dediščine)
Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati sledeče usmeritve:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine, ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnosti v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(registrirana arheološka najdišča)
(1) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen, kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(2) V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(3) Pri posegih večjih razsežnosti (območja izvedbenih prostorskih načrtov oziroma območja, ki predstavljajo območja poselitve), ki so v celoti, delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča, je treba zagotoviti arheološki pregled na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.
(4) Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranja poglede iz okolice.
(5) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(6) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o njej takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(7) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za gradnjo in posege v prostor na območjih ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja (mnenja) pristojne službe za varstvo narave.
(2) Območja ohranjanja narave so razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN, ter iz veljavnih aktov o razglasitvi pomembnejših objektov za naravne spomenike.
(3) V kmetijski kulturni krajini se spodbujata ekstenzivna raba travišč in ekološko kmetovanje, v čim večji meri se ohranjajo in urejajo visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi in drevesni otoki ter posamična drevesa, mejice in obvodna zarast.
(4) Ohranja se naravna morfologija strug in obvodnih prostorov ter naravna dinamika vodnega režima. Urejanje vodotokov se izvaja sonaravno. Ohranja se obvodna vegetacija, ob morebitnih posekih pa se jo nadomesti z avtohtonimi vrstami.
(5) Večji del območja občine, z izjemo uravnanega dna polja, gradijo karbonatne kamnine, zaradi česar obstaja možnost odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot. V primeru odkritja jame med izvajanjem del mora investitor najdbo prijaviti pristojni službi za varstvo narave, jamo pa zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
(6) Celotno območje občine predstavlja življenjski prostor velikih zveri in je opredeljen kot EPO Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, kjer je treba upoštevati naslednje varstvene usmeritve in priporočila:
– organskih odpadkov, ki bi lahko privabili velike zveri, naj se ne odlaga na prostem,
– smetišča in odlagališča odpadkov morajo biti ustrezno zaščitena, da bo onemogočen dostop medvedu,
– pašnike naj se zaščiti z električnimi ograjami,
– stanovanjski objekti naj bodo odmaknjeni od gozdnega roba sklenjenega gozdnega območja vsaj 20 m (priporočeno 50 m ali več). Med objektom in gozdnim robom se naj travnik redno kosi in naj bo brez grmičevja.
(7) Pri obnovi stavb, v katerih so netopirji, se ohranja razmere, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Ob morebitni najdbi netopirjev pred začetkom obnove je o tem treba obvestiti pristojno službo za varstvo narave.
3.5.3 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin
(splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)
(1) Spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju in da niso v nasprotju z režimi varovanja okolja in s krajinskimi kakovostmi.
(2) V fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, ki bodo nadomestile sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pri večjih sklopih je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije, kot so izraba sončne energije, uvajanje ogrevanja na lesno biomaso itd.
(splošni PIP za varstvo voda in vodnih virov)
(1) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju občine.
(3) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.
(4) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojnega organa za upravljanje z vodami.
(5) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati mejo priobalnih zemljišč, ki znaša 5 m od meje vodnega zemljišča vodotokov 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(6) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(7) Ob urejanju večjih gospodarskih oziroma proizvodnih con je treba izvesti ukrepe proti škodljivemu delovanju padavinskih voda, ki obsegajo zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, čim manjša površina asfaltnih in tlakovanih površin ipd.) ter ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(8) Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in ostalih nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno zavarovana pred onesnaženjem.
(9) Pri obnovi oziroma novih posegih v vodotoke se upoštevajo pravila sonaravnega urejanja vodotokov (upoštevanje elementov, kot so bočna in globinska erozija, dotok plavin, poglabljanje vodnih strug ipd.).
(10) Odtoke meteornih vod z vodotesno utrjenih površin je treba opremiti z ustreznimi lovilci olj in speljati v ponikalnico ali ustrezne odvodne kanale.
(11) Z namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se zagotovita ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode skladno z določili splošnih PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja po tem odloku.
(12) Zaradi občutljivosti območja je potrebno na celotnem območju občine zagotavljati ukrepe za varovanje podzemne vode in s tem virov pitne vode. Pri vseh dejavnostih, kjer se proizvajajo, uporabljajo, skladiščijo, prevažajo in odstranjujejo ali odvajajo nevarne snovi, je potrebno zagotoviti opremljenost prostorov oziroma površin z ustrezno nepropustno podlago, ki je odporna na vplive nevarnih snovi in ima vgrajeno lovilno skledo, ki lahko zajame celotno količino nevarne snovi brez možnosti odtekanja v okolje.
(13) Zaradi občutljivosti območja je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe za ravnanje z ostanki nevarnih snovi in odpadno embalažo, ki je vsebovala nevarne snovi. Zagotoviti je potrebno ustrezne postopke ravnanja z navedenim odpadki ter skladiščenja do predaje pooblaščenim organizacijam. Skladiščenje nevarnih snovi in odpadne embalaže, ki je vsebovala nevarne snovi, se lahko izvaja samo na površinah, ki so opremljene z ustrezno nepropustno podlago, ki je odporna na vplive nevarnih snovi in ima vgrajeno lovilno skledo.
(14) Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in količine podzemnih voda.
(splošni PIP za varstvo zraka)
(1) Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnosti. Lastnik vira onesnaženja mora poskrbeti za meritve onesnaženosti in izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave se upoštevata tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja (gospodarske cone) in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom.
(3) Pri novogradnjah se upoštevajo predpisi za učinkovito rabo energije. Rekonstrukcija objektov naj zajema tudi energetsko sanacijo.
(4) Na območjih, kjer je načrtovana oskrba s plinom oziroma ogrevanje iz skupnega vira, je obvezna priključitev novih in obstoječih objektov na te sisteme, razen objektov, ki kot energent uporabljajo obnovljive vire energije.
(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) V čim večji meri se ohranja strnjene komplekse kmetijskih zemljišč, kar je bistveno z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev.
(2) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč oziroma vzpostavljanje novih kmetijskih zemljišč.
(3) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
– rekultivacije tal,
– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
(4) Pri izvajanju posegov naj se dela omejijo na območja posegov, z delovnimi stroji in vozili pa naj se ne posega na sosednja kmetijska zemljišča.
(5) Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
(6) Pri poseganju v tla na območju vodotokov in na razgaljene površine je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih pojavov.
(7) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(8) Za gradnje in prostorske ureditve je potrebno pridobiti soglasje pristojne kmetijske svetovalne službe.
(splošni PIP za varstvo gozdov)
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute.
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi pristojna javna gozdarska služba v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5) Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je poleg zagotavljanja funkcij gozdov potreben tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov.
(6) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(7) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.
(8) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(9) Pri posegih v gozdove je treba upoštevati kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(10) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje minimalne odmike:
– gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne javne gozdarske službe,
– drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,
– če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
(11) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne javne gozdarske službe razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(12) V primerih spremenjene namenske rabe zemljišča (stavbno zemljišče na površini gozdnega zemljišča) je potrebno ob krčitvi gozda vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe.
(13) Ograditev posameznih delov gozda, razen v primeru obore za rejo divjadi, ni dovoljena. K ureditvi obore je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe.
(14) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene po pridobljenem dovoljenju pristojne javne gozdarske službe. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
(15) Gozdne površine na strmejših oziroma nagnjenih terenih je treba ohranjati zaradi zmanjšanja možnosti nastanka erozijskih žarišč.
(16) Za gradnje in prostorske ureditve je potrebno dovoljenje za poseg v skladu s področno zakonodajo. K dovoljenju za poseg v gozd in gozdni prostor se mora pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe, ne glede na namensko rabo zemljišča v OPN.
(17) Gozdni prostor se z vidika rabe za rekreacijo in turizem deli v dve coni (cono B in C). V coni B sta poleg hoje le izjemoma (ob podrobnejši proučitvi) dovoljena tudi ježa in kolesarjenje po označenih vlakah. V coni C so dovoljeni hoja, jahanje in vožnja s kolesi po označenih vlakah ter raba cest skladno z zakonodajo. Območja posamezne cone gozdnega prostora so sestavni del Prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN, dostopna pa so tudi na spletni strani občine.
3.5.4 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč možna njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(2) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(3) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center.
(4) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah se upošteva predpise, ki urejajo zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(splošni PIP za poplavna območja)
(1) Območja poplavne nevarnosti in razredi poplavne nevarnosti so določeni na osnovi izdelanih strokovnih podlagah »Analiza poplavnosti v Občini Dobrepolje«, Hidrološko hidravlični elaborat, št. B80-ŠNS/10, april 2011, izdelovalec IZVO, d.o.o., Ljubljana«, ter »Analiza poplavnosti v Občini Dobrepolje – predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat«, št. D53-ŠNS/11, junij 2012, izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana. Območja požiralnikov in drugih ponikalnih območij so evidentirana v elaboratu »Evidenca ponikev /požiralnikov, ponikev, grezov, estavel, vrtač/ na območju Občine Dobrepolje«, št. 2847-164/2013-01, november 2013, izdelovalec Geologija d.o.o. Idrija.
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti ter območja požiralnikov in drugih ponikalnih območij iz predhodnega odstavka tega člena so sestavni del Prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN, in se sproti posodabljajo, dostopni pa so tudi na spletni strani občine.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Na poplavnih območjih so dopustni samo tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določen razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.
(5) K posegom iz predhodnega odstavka tega člena je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.
(6) Na poplavnih območjih je na zazidanih stavbnih zemljiščih do izvedbe omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, določenih v strokovnih podlagah iz prvega odstavka tega člena, dopustno le vzdrževanje objektov.
(7) Na območjih zazidanih stavbnih zemljišč, kjer protipoplavni ukrepi ne bodo zagotovili zadostne varnosti objektov pred poplavami, je potrebno zagotoviti drugo varstvo, in sicer: zaščito objektov z montažnimi elementi (protipoplavne vreče, sestavljive montažne stene, zaščita vrat in oken s panelno protipoplavno zaščito, avtomatske zapore cevovodov ipd.). Rekonstrukcija obstoječih objektov v poplavnem območju je dovoljena pod posebnimi pogoji, v skladu s predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda, novagradnja ni dovoljena.
(8) Na območjih požiralnikov in drugih ponikovalnih območjih so prepovedani vsi posegi, ki bi lahko vplivali na spremembo obstoječega terena in kakorkoli ogrozili funkcijo odvodnika poplavnih vod, zlasti pa zasipavanje. Vse zasute požiralnike je potrebno pregledati in ponovno aktivirati. Gradnja objektov je na območjih s požiralniki ali drugimi ponikovalnimi območji prepovedana.
(9) Določba iz predhodnega odstavka ne velja na območjih kompleksnih urejanj, kjer je s hidravlično-hidrološkim elaboratom predviden ukrep pred poplavami z dvigom platoja. V fazi izdelave strokovnih podlag za območje urejanja je treba podati take rešitve, ki ne bodo poslabšale odvodnost zalednih voda ter objektom zagotovile varnost pred poplavami.
(10) Na območjih zelenih površin, ki se po veljavnih podatkih nahajajo znotraj poplavnih območij, ni dopustno nikakršno nasipanje terena, ki bi lahko vplivalo na spremembe poplavne ogroženosti.
(splošni PIP za erozijska območja)
(1) Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
(2) V primeru poseganja na območja z večjim naklonom se ob nevarnosti erozije izvedejo ustrezni protierozijski ukrepi.
(splošni PIP za plazljiva območja)
(1) Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Za vse posege v plazljivih območjih je potrebno pridobiti geomehansko mnenje, poročilo ali usmeritve, da se ne poruši trenutnega stanja zemljin.
(splošni PIP za zagotavljanje požarne varnosti)
(1) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.
(2) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
(3) Za preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se pri projektiranju zagotovijo potrebni odmiki in protipožarne ločitve od parcelnih mej in med objekti. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(4) Pri graditvi objektov in drugih ureditvah se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(splošni PIP za zagotavljanje potresne varnosti)
(1) Pretežni del občine leži v območju projektnega pospeška tal 0.175 (g), južni del občine pa v območju 0.150 (g).
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici in projektnim pospeškom tal 0.175 (g) oziroma 0.150 (g).
(3) Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako, da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
3.5.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva vojnih in prikritih vojnih grobišč
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč)
Na območju Občine Dobrepolje se nahajajo vojna in prikrita vojna grobišča, razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN. Na teh območjih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Za vsak poseg v območje vojnega grobišča je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
3.5.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede obrambnih potreb
(splošni PIP za ureditve za obrambne potrebe)
(1) V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 18 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 25 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah zunaj naseljenih območij.
(2) Pri načrtovanju infrastrukture za potrebe obrambnih dejavnosti se posebna pozornost nameni ustrezni prostorski umestitvi, zmanjšanju vplivov in potrebnih varnostnih odmikov od pomembnejše kulturne dediščine ter naravnih vrednot.
3.5.7 Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
(splošni PIP zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)
(1) Z izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi je treba omogočati ustrezno celoletno osončenje in zagotavljati zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju. Skladno z veljavno zakonodajo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje bivalnih in delovnih prostorov.
(2) Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb je treba zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije.
(splošni PIP za varstvo pred hrupom)
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po posamezni osnovni oziroma podrobni namenski rabi prostora.
(2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na območjih naselij, razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij ter razpršene gradnje se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Na območjih naselij, razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij ter razpršene gradnje se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na območju stanovanjskih površin (SS), površin podeželskega naselja (SK), območju centralnih dejavnosti (C), območju zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(5) Na območjih naselij, razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij ter razpršene gradnje se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(6) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(7) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(8) Za območja voda se za vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem, določa III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(9) Ne glede na določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(10) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
(splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so omrežja, naprave in objekti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s tem predpisom se na območju občine površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SB, SK, CU, CD, ZS, ZP, ZD, ZK, A),
– II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (IG, IK, PC, PL, O, K1, K2, G in VC).
(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjene za stalno oziroma občasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v varovalne pasove obstoječih in načrtovanih daljnovodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja.
(4) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir takega sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.
(splošni PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je treba načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
(4) Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti. Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno dosledno upoštevati predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(5) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
3.6 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji glede tipologije objektov
Določila glede tipologije objektov na območjih posameznih podrobnih namenskih rab ne veljajo na območjih, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
3.6.1 Tipologija osnovnih objektov
(tipologija osnovnih objektov)
1 Sodobna stanovanjska stavba |
Lega: |
prilagaja se značilnostim obstoječe grajene strukture z upoštevanjem sodobnih dognanj o racionalni rabi prostora in rabi energije v objektih. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – dovoljena je razgibana tlorisna zasnova objekta, večkotni izzidki in stolpiči niso dovoljeni. Višinski gabarit: – do K+P+1 v urbanih delih (u) in jedrih naselij (j), – do K+P+M v tradicionalnih (t) in podeželskih (p) naseljih, kolenčni zid je lahko visok do 1,20 m, – klet je lahko popolnoma ali delno vkopana. |
Streha: |
– dvokapnica naklona od 35 do 45 stopinj, v urbanih delih in jedrih naselij tudi ravna ali enokapna streha, praviloma skrita za vencem, – dopustne so v zasnovi razgibane strehe (kombiniranje streh), – čopi niso dovoljeni, – frčade so dovoljene v primeru izvedbe mansarde namesto prve etaže. Lahko so ravne, enokapne ali dvokapne, pri čemer morajo biti na eni strešini oblikovane enotno, – kritina naj bo opečne ali sive barve, za kritino se lahko uporabljajo tudi sodobni materiali, – ravna streha je lahko tudi ozelenjena. |
Fasade: |
– oblikovanje fasad naj bo enostavno in sodobno, dovoli se uporaba oziroma kombinacija sodobnih materialov. |
Druga merila in pogoji: |
– |
2 Tradicionalna stanovanjska stavba |
Lega: |
– prilagaja se značilnostim obstoječe grajene strukture, – postavlja se v okvir domačije v skladu s strukturnimi zakonitostmi EUP, bodisi v gruči ali obcestni strukturi, samostojno, ne v nizu, – praviloma se postavlja ob glavni javni prostor naselja, ostali gospodarski in pomožni objekti pa za glavnim objektom. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – podolžna in pravokotna zasnova z razmerjem stranic najmanj1:1,5, maksimalna širina objekta je lahko 10 m, – oblike tlorisa L ali T niso dovoljene, – dovoljen je izzidek na glavni fasadi objekta, praviloma v okviru glavnega vhoda v objekt, maksimalna širina izzidka je največ 1/3 širine objekta. Višinski gabarit: – do K+P+M, pri čemer je lahko klet popolnoma ali delno vkopana, – kolenčni zid naj bo visok do 1,20 m. |
Streha: |
– simetrična dvokapnica, naklon med 35 in 45 stopinjami, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – streha izzidka naj bo enakega naklona, kot streha osnovnega objekta, pri čemer naj sleme ne presega slemena strehe osnovnega objekta. Ravna streha je dopustna, če se s tem izboljša funkcionalnost objekta in ohranja skladnost pozidave na gradbeni parceli, – dovoljena je izvedba dvokapnih frčad z enakim naklonom kot osnovna streha ter enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, trapezne frčade niso dovoljene. Na posamezni strešini ne smejo biti več kot tri frčade, postavljene praviloma osno simetrično, – kritina naj bo opečne ali sive barve oziroma naj bo usklajena s kritinami v okolici. |
Fasade: |
– oblikovana naj bo hierarhično, poudarek naj bo na fasadi proti javnemu prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda, – okenske odprtine naj bodo vertikalne, praviloma razporejene osno simetrično, – fasade naj bodo ometane, omet naj bo v odtenkih toplih zemeljskih barv, – kot fasadno oblogo se lahko uporablja les in kamen. |
Druga merila in pogoji: |
– sončni zbiralniki na strehi proti javnemu prostoru niso priporočeni. |
3 Suburbana stanovanjska stavba (tip 1) |
Lega: |
– prilagaja se značilnostim obstoječe grajene strukture, – postavlja se v skladu s strukturnimi zakonitostmi EUP, bodisi v gruči ali obcestni strukturi, samostojno, ne v nizu, – praviloma se postavlja ob glavni javni prostor naselja, ostali gospodarski in pomožni objekti pa za glavnim objektom. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – v osnovi podolžen (do največ 10 m širine) in z razmerjem osnovnih stranic najmanj 1:1,2, dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (npr. v L in U obliki). Višinski gabarit: – do K+P+M, pri čemer je lahko klet popolnoma ali delno vkopana, – kolenčni zid je visok do največ 1,20 m. |
Streha: |
– dvokapna streha naklona med 35 in 45 stopinjami, nižji naklon je dopusten v primeru, ko je ta že prisoten v EUP, – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami (v primeru dozidav, pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd.), – sleme dodanih volumnov naj bo pravokotno navezano, praviloma enakega naklona kot osnovna streha in ne sme presegati slemena osnovne strehe objekta, – čopi so dovoljeni, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – dovoljene so enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strešini so oblikovane enotno, – kritina naj bo opečne ali sive barve oziroma naj bo usklajena s kritinami v okolici. |
Fasade: |
– fasada objekta (vključno s prizidki) naj bo oblikovana tako, da je zagotovljena skladnost celotne podobe objekta, – dovoljena uporaba stekla, kovine, lesa in kamna, – omet naj bo v svetlejših odtenkih barv, dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih (do 20 %). |
Druga merila in pogoji: |
– dodani volumni, prizidki ali nadstreški k osnovnemu volumnu stavbe morajo biti osnovnemu volumnu podrejeni, – sončni zbiralniki na strehi proti javnemu prostoru niso priporočeni. |
4 Suburbana stanovanjska stavba (tip 2) |
Lega: |
– določena z obstoječimi stavbami v prostoru. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – z razmerjem osnovnih stranic najmanj 1:1 dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni tloris (npr. v L, U obliki), Višinski gabarit: – do K+P+1+M, pri čemer je lahko klet popolnoma ali delno vkopana, – kolenčni zid mansarde mora biti v primeru izvedbe prvega nadstropja do 1,20 m. |
Streha: |
– dvokapna streha naklona med 30 in 45 stopinjami, nižji naklon je dopusten v primeru, ko je ta že prisoten v EUP, – izven strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi enokapne strehe z nižjim naklonom in ravne strehe, – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami (v primeru dozidav, pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd.), – dovoljen je zamik slemena po dolžini objekta in izvedba povečanega enostranskega napušča na glavni fasadi, – sleme dodanih volumnov ne sme presegati slemena osnovne strehe objekta, – čopi so dovoljeni, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – dovoljene so enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strešini so oblikovane enotno, – kritina naj bo opečne ali sive barve oziroma naj bo usklajena s kritinami v okolici. |
Fasade: |
– fasada objekta (vključno s prizidki) naj bo oblikovana tako, da je zagotovljena skladnost celotne podobe objekta, – dovoljena je uporaba stekla, kovine, lesa in kamna, – omet naj bo v svetlejših odtenkih barv, dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih (do 20 %). |
Druga merila in pogoji: |
– objekti suburbane stanovanjske stavbe (tip 2) so praviloma obstoječe stavbe v prostoru, merila za ta tip objekta veljajo za legalizacijo, dozidavo in nadzidavo ter rekonstrukcijo objekta tega tipa, – v primeru opravljanja dejavnosti je osnovnemu objektu za namen dejavnosti dovoljeno dodajanje pomožnih volumnov, – v primeru odstranitve in novogradnje (nadomeščanja) objekta z novim se upoštevajo ostali tipi objektov, dovoljeni v EUP, – sončni zbiralniki na strehi proti javnemu prostoru niso priporočeni. |
5 Trška stavba |
Lega: |
– pogojena z gradbeno linijo glavnih fasad obstoječih trških stavb v EUP, – načeloma se locira vzdolžno ob ulici, trgu; vzdolžna fasada je v tem primeru glavna fasada. V primeru, da parcelna struktura tega ne omogoča in je taka lega objekta prisotna tudi v neposredni okolici, se stavba locira pravokotno na ulico, pri čemer se čelna fasada obravnava kot glavna fasada. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – pogojen z gabariti okoliških stavb, tloris naj bo v osnovi podolgovat, – če se stavbo doda nizu stavb, naj se upošteva tlorisni in višinski gabarit objekta, ki se mu stavba dodaja. Višinski gabarit: – višina naj bo do K+P+1+ M, – kota pritličja je izhodiščna višinska kota stavbe. Meri se na strani najpomembnejšega javnega prostora in je praviloma na isti višinski koti, oziroma je lahko od nje dvignjena do treh stopnic. |
Streha: |
– simetrična dvokapnica naklona od 35 do 45 stopinj. Naklon se načeloma prilagaja naklonom strešin uličnega niza, – strešni površini sta enoviti ploskvi z eno osnovno vrsto kritine, izvedba strešnih izzidkov in frčad je dovoljena le na dvoriščni strani objekta, če ta ne meji na javni prostor, – vsi posebni elementi strehe morajo biti usklajeni v kompozicijo glavne fasade oziroma glavnih fasad, praviloma z upoštevanjem istih glavnih kompozicijskih osi, – streha pomožnega volumna je v oblikovanju podrejena strehi osnovnega objekta, bodisi je njen podaljšek bodisi je ravna in s tem poudari sodobnost novega dela objekta, – na objektu, ki zaključuje stavbni niz objektov, je dovoljena trokapna streha, čelne strani strehe naj bodo šotorasti zaključki v naklonu strešin (popolni čopi), – pri objektih, ki stojijo samostojno na parceli, je dovoljena štirikapnica s slemenom (kar pogojuje podolgovat tloris), – dovoljena je le uporaba lokalnemu koloritu prilagojene barve kritine (opečno rdeča, temno siva), – površinska struktura osnovne kritine ne sme dajati svetlobnih refleksov, uporaba bakrene pločevine, ki sčasoma refleks izgubi, je dovoljena. |
Fasade: |
– celotna fasada mora biti oblikovana v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu, fasada proti najpomembnejšemu javnemu prostoru mora biti oblikovana kot glavna fasada, – vsaj najpomembnejši fasadni elementi so praviloma urejeni v vertikalnih kompozicijskih oseh, – pri poslovno-stanovanjskih objektih mora biti fasada oblikovana tako, da izraža javni, poslovni značaj EUP, – pomožni volumen se lahko oblikuje sodobno, podrejeno proporcem osnovnega objekta. |
Druga merila in pogoji: |
– stavba naj dopolni grajeno tkivo naselja tako, da le-to tvori strnjen obod ulice ali trga, z notranjo fasado pa obod notranjega atrija ali dvorišča, ki je pogosto javen ali poljaven prostor naselja, – prostori v stavbi se lahko namenijo za poslovne dejavnosti, če je možno urediti potrebne višine etaž, osvetlitev in organiziranje funkcionalne tlorisne zasnove ter potrebne manipulacijske in parkirne površine, – ureditev skladiščnih prostorov, vidnih na glavni fasadi objekta, ni dovoljena, – vhodi v poslovni del morajo biti praviloma ločeni od vhodov v servisne, sekundarne prostore, – glavni vhod se organizira tako, da je glavni peš vhod z ulične, trške strani, pri objektu, ki je lociran pravokotno na ulico, se vhodi lahko organizirajo tudi s stranske fasade stavbe, – v primeru, ko gre za objekt kulturne dediščine, se upoštevajo kulturnovarstveni pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, – ostali spremljajoči objekti naj se postavljajo na neizpostavljene lokacije, za gradbeno linijo, ki jo tvorijo zadnje fasade osnovne trške stavbe, – tipa objekta trška stavba ni dovoljeno postavljati kot dvojček. |
6 Večstanovanjska stavba |
Lega: |
– objekti naj se umeščajo ob upoštevanju tipologije naselja, skladno z geometrijo okoliškega prostora. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – gabariti niso poenoteno predpisani, – tloris je treba prilagoditi gabaritom objektov v neposredni okolici, – praviloma naj bo objekt enotnega volumna, v osnovi podolgovat. Višinski gabarit: – do višine K+P+2+M, kolenčni zid naj omogoča racionalno izrabo mansarde. |
Streha: |
– dvokapna streha naklona med 30 in 45 stopinjami, nižji naklon je dopusten v primeru, ko je ta že prisoten v EUP, – na sodobno zasnovanih objektih in nizko energetskih objektih sta dovoljeni enokapna streha (do 15 stopinj) in ravna streha, ki je lahko ozelenjena, – čopi niso dovoljeni, – dovoljene so enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, – kritina naj bo opečne ali sive barve oziroma naj bo usklajena s kritinami v okolici. |
Fasade: |
– oblikovane v skladu s sodobnimi principi oblikovanja večstanovanjskih objektov, – dopustni so fasadni poudarki (materiali, barve …). |
Druga merila in pogoji: |
– pri izvedbi rednega vzdrževanja stavbe (zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasad in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanji podobo večstanovanjske stavbe, se vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo stavbe, – dovoljena je postavitev nadstrešnice za avtomobile (v nizu kot en objekt), izvede se transparentno, s kovinsko ali leseno montažno konstrukcijo, streha je lahko enokapna ali ravna, konstrukcija je lahko ozelenjena z ovijalko. |
7 Poslovno stanovanjska stavba |
– glede lege, velikosti in oblikovanja objekta veljajo enaka merila, kot so določena za stanovanjske objekte (sodobna, tradicionalna, suburbana stanovanjska stavba (tip 1 in 2), trška stavba). |
Druga merila in pogoji: |
– dejavnost je lahko organizirana v eni od etaž objekta ali v pomožnem volumnu, prednostno v pritličju, lahko pa tudi v kleti, – vhod v poslovni del se oblikuje kot glavni vhod v objekt, praviloma ločen od stanovanjskega in servisnega dela objekta, – v okviru parcele je treba zagotoviti ustrezna parkirna mesta in omejiti vplive na bivalno okolje v skladu z zakonodajo. |
8 Poslovna stavba |
Lega: |
– postavlja se jih na dobro dostopne lokacije, – njihova orientacija naj bo skladna z geometrijo okoliškega prostora. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – gabariti niso poenoteno predpisani, pri načrtovanju je treba tloris prilagoditi gabaritom objektov v neposredni okolici, – zazidana površina v naseljih Videm, Predstruge in Ponikve je lahko do 550 m2, – zazidana površina v ostalih naseljih je lahko do 200 m2, – potrebne površine se lahko dosežejo z združevanjem več manjših volumnov. Višinski gabarit: – do višine K+P+1 v naseljih Videm, Predstruge in Ponikve, – do višine K+P+M, kolenčni zid do 1,20 m v ostalih naseljih, – klet je lahko popolnoma ali delno vkopana. |
Streha: |
– dvokapnica naklona od 35 do 45 stopinj, v urbanih delih (u) in jedrih naselij (j) tudi ravna ali enokapna streha, praviloma skrita za vencem. Dopustna je kombinacija streh, – frčade so dovoljene v primeru izvedbe mansarde namesto prve etaže, lahko so enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strešini so oblikovane enotno, – kritina naj bo opečne ali sive barve oziroma naj bo usklajena s kritinami v okolici, za kritino se lahko uporabljajo tudi sodobni materiali. |
Fasade: |
– v urbanih naseljih naj bo oblikovanje sodobno, – v podeželskih naseljih naj se zgleduje po tradicionalnih objektih iste vrste. |
Druga merila in pogoji: |
– če je stavba umeščena ob javnemu prostoru ali se približa križišču prometnic, se oblikuje na način, da sooblikuje javni prostor, – če gre za lokacijo v bližini kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa zazidava pretežno historični izvor, naj bo oblikovanje diskretno, – servisne prostore, pomožne objekte ter parkirne prostore naj se praviloma načrtuje v zaledju parcele (ne pred objektom), – če gre za javni prostor naselja, naj ureditev obsega tudi elemente urbane opreme, – če gre za gradnjo bencinskega servisa, višinski gabarit ne sme presegati etaže pritličja, – v okviru parcele je treba zagotoviti ustrezna parkirna mesta in omejiti vplive na okolje v skladu z zakonodajo. |
9 Objekt družbene infrastrukture |
Lega: |
– postavlja se jih v okvirih dejavnosti, za katere so načrtovani, in ob upoštevanju resorne zakonodaje, – postavlja se jih na dobro dostopne lokacije, – njihova umestitev naj bo skladna z geometrijo okoliškega prostora. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – gabariti niso poenoteno predpisani, pri načrtovanju je treba tloris prilagoditi gabaritom objektov v neposredni okolici, – potrebne površine se dosežejo z združevanjem več manjših volumnov glede na potrebe dejavnosti. Višinski gabarit: – do višine K+P+2+M v urbanih delih (u) in jedrih (j) naselij Videm in Predstruge, – do višine K+P+1+M, kolenčni zid do 1,20 m v ostalih naseljih, – klet je lahko popolnoma ali delno vkopana. |
Streha: |
– dvokapnica naklona od 35 do 45 stopinj, v urbanih delih (u) naselij tudi ravna ali enokapna streha, praviloma skrita za vencem. Dopustna je kombinacija streh, – frčade so dovoljene v primeru izvedbe mansarde namesto zadnje etaže, lahko so enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strešini so oblikovane enotno, – kritina naj bo opečne ali sive barve oziroma usklajena s kritinami v okolici, za kritino se lahko uporabljajo tudi sodobni materiali. |
Fasade: |
– v urbanih naseljih naj bo oblikovanje sodobno, – v podeželskih naseljih naj se zgleduje po tradicionalnih objektih, – oblikovati jo je mogoče kot estetski in simbolni poudarek, kadar ima namen vzpostaviti prostorsko dominanto in doseči večjo razpoznavnost območja ali vstopa v naselje. |
Druga merila in pogoji: |
– če je stavba umeščena ob javnemu prostoru ali se približa križišču prometnic, se oblikuje na način, da sooblikuje javni prostor, – če gre za lokacijo v bližini kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa zazidava pretežno historični izvor, naj bo oblikovanje diskretno, – servisne prostore, pomožne objekte ter parkirne prostore naj se praviloma načrtuje v zaledju parcele (ne pred objektom), – če gre za javni prostor naselja, naj ureditev obsega tudi elemente urbane opreme, – v okviru parcele je treba zagotoviti ustrezna parkirna mesta in omejiti vplive na okolje v skladu z zakonodajo. |
10 Objekt za obrt |
Lega: – postavlja se v okvirih dejavnosti, za katere so načrtovani in ob upoštevanju resorne zakonodaje, – orientacija objekta naj bo skladna z geometrijo okoliškega prostora in objektov, – praviloma se umešča za poslovne, stanovanjske oziroma druge objekte, kadar se ne umešča samostojno na gradbeno parcelo. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – v osnovi naj bo enostaven, podolgovat, z razmerjem stranic od 1:1,4 do 1:2,5, – usklajen z gabariti objektov v neposredni okolici, – zazidana površina v naseljih Videm, Predstruge in Ponikve je lahko do 550 m2, – zazidana površina v ostalih naseljih je lahko do 200 m2, – izjemoma je dovoljen tudi večji gabarit, če je potreben zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov. V tem primeru naj se potrebne večje površine dosežejo z združevanjem dveh ali več volumnov, pri čemer skupna pozidana površina ne sme presegati faktorja zazidanosti. Na idejno zasnovo objekta, ki mora vsebovati tudi utemeljitev upravičenosti glede večjih gabaritov, je treba pridobiti soglasje občinske službe, pristojne za prostor. Višinski gabarit: – do K+P+p, višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,2 m oziroma naj bo usklajen z gabariti objektov v neposredni okolici, – klet je lahko popolnoma ali delno vkopana. |
Streha: |
– praviloma dvokapna, naklona med 35 in 45 stopinjami oziroma usklajena s strehami v okviru gradbene parcele oziroma v neposredni okolici, – čopi niso dovoljeni, – dovoljene so enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strešini so oblikovane enotno, – za objekte večjih dimenzij se dopusti tudi nižji naklon dvokapne strehe, enokapna streha ali ravna streha. V takem primeru je dopusten višji kolenčni zid, pri čemer skupna višina objekta ne sme presegati 9 m. – kritina naj bo usklajena s kritinami v okolici, za kritino se lahko uporabljajo tudi sodobni materiali. |
Fasade: |
– načrtuje naj se enostavno, brez poudarkov, podrejena naj bo tehnologiji. |
Druga merila in pogoji: |
– zagotovljen mora biti neoviran dostop za dostavna vozila za potrebe dejavnosti, kateri je objekt namenjen. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa in ne posegajo na sosednja zemljišča, – okolica objekta naj bo urejena, ob upoštevanju potrebnega manipulativnega prostora se naj zasadi z visoko avtohtono vegetacijo, – v okviru parcele je treba zagotoviti potrebna parkirna mesta, – vplive na bivalno okolje je treba omejiti v skladu z zakonodajo, – skladiščenje materialov, potrebnih za dejavnost, naj se uredi v zaprtih prostorih, – izjemoma se dovoli odprta skladišča, in sicer v zaledju parcele, za gradbeno linijo objekta, vendar naj bodo od okolice ločena z zeleno bariero. |
11 Objekt za proizvodnjo in obrt |
Lega: |
– postavlja se v okvirih dejavnosti, za katero je načrtovan in ob upoštevanju resorne zakonodaje, – orientacija objekta naj bo skladna z geometrijo okoliškega prostora in objektov, – stavbe se morajo podrejati gradbenim linijam in strukturnim zakonitostim grajenega tkiva v neposredni okolici, geometrija stavb mora slediti geometriji obstoječega grajenega tkiva, – upošteva se naj značilne vedute in poglede na varovane dele naselja, ki naj se jih ne zakriva. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – gabariti niso poenoteno predpisani, maksimalna širina objekta je 45 m, – izjemoma je dovoljen tudi večji gabarit, če je potreben zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov. V tem primeru naj se potrebne večje površine dosežejo z združevanjem dveh ali več volumnov, pri čemer skupna pozidana površina ne sme presegati faktorja zazidanosti. Višinski gabarit: – do K+P+1, brez kolenčnega zidu, – kolenčni zid mora biti skrit pod kapjo, – klet je lahko popolnoma ali delno vkopana. |
Streha: |
– dvokapna pri manjših dimenzijah objektov, naklon in kritina naj bosta usklajena z naklonom streh v neposredni okolici, – ravna ali enokapna, praviloma skrita za obodnim vencem zaključka objekta pri objektih večjih dimenzij. |
Fasade: |
– načrtuje naj se enostavno, brez poudarkov, podrejena naj bo tehnologiji. |
Druga merila in pogoji: |
– zagotovljen mora biti neoviran dostop za dostavna vozila za potrebe dejavnosti, ki ji je objekt namenjen. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa in ne posegajo na sosednja zemljišča, – okolica objekta naj bo urejena, ob upoštevanju potrebnega manipulativnega prostora se naj zasadi z visoko avtohtono vegetacijo, – v okviru parcele je treba zagotoviti potrebna parkirna mesta, – vplive na bivalno okolje je treba omejiti v skladu z zakonodajo, – skladiščenje materialov, potrebnih za dejavnost, naj se uredi v zaprtih prostorih, – izjemoma se dovoli odprta skladišča, in sicer v zaledju parcele, za gradbeno linijo objekta, vendar naj bodo od okolice ločena z zeleno bariero. |
12 Počitniški objekt |
Lega: |
– postavlja se vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z značilnimi bližnjimi objekti (lahko tudi prečno na pobočje, če je to prevladujoče v okolici). |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – v osnovi podolgovat, zazidana površina do največ 90 m². Višinski gabarit: – do K+P+M, kolenčni zid do 1,20 m, – klet je lahko popolnoma ali delno vkopana. |
Streha: |
– dvokapna streha naklona med 35 in 45 stopinjami, nižji naklon je dopusten v primeru, ko je ta že prisoten v EUP, – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami (v primeru dodanih volumnov, pokrite terase, nadstreška, vetrolova ipd.), – sleme dodanih volumnov ne sme presegati slemena osnovne strehe objekta, – dovoljen je zamik slemena po dolžini objekta, ki omogoča izvedbo povečanega enostranskega napušča, po vzoru tradicionalnih objektov, – čopi so dovoljeni, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – dovoljene so enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strešini so oblikovane enotno, – kritina naj bo opečne ali sive barve oziroma naj bo usklajena s kritinami v okolici. |
Fasade: |
– pri oblikovanju naj se upoštevajo elementi tradicionalne arhitekture, – kleti naj bodo praviloma zidane iz kamna ali ometane, pritličje je lahko zidano ali v leseni izvedbi, – fasade so lahko ometane in beljene v svetlih barvnih tonih (zemeljskih barv, npr. oker, opečna) oziroma iz rezanega lesa, če gre za leseno izvedbo, – polkrožna bruna niso dovoljena. |
Druga merila in pogoji: |
– skupna površina vseh pomožnih objektov ne sme presegati zazidane površine počitniškega objekta. |
13 Kapela |
Lega: |
– postavlja se v vozlišča komunikacij in na javne prostore naselja, – objekt se postavlja kot dominanto v prostoru in objekt prepoznavnosti. |
Gabariti in oblikovanje: |
– velikost in materiali gradnje naj se zgledujejo po tradicionalnih tovrstnih sakralnih objektih v širši okolici, – objekt se lahko oblikuje tudi sodobno. |
Druga merila in pogoji: |
– |
14 Poslovilna stavba |
Lega: |
– postavlja se ob pokopališča in v sklop cerkve ter pokopališča, – postavlja se jih na manj izpostavljene lege, praviloma za veduto cerkve, gledano z dostopne poti oziroma širšega prostora. |
Gabariti in oblikovanje: |
– velikost naj bo prilagojena potrebam pokopališkega okoliša, – streha naj bo ravna ali blaga enokapnica, skrita za vencem, lahko tudi dvokapnica ali štirikapnica, – oblikovanje naj bo simbolično. |
Druga merila in pogoji: |
– parkirišča naj bodo zazelenjena z avtohtono vegetacijo, – prostori za odlaganje odpadkov naj bodo organizirani v zelenih nišah, vidno neizpostavljenih, za gradbeno linijo objektov. |
15 Servisni objekt |
Lega: |
– postavlja se v okviru športnih zelenih površin kot objekt za javno rabo v smislu servisnega objekta za potrebe športnih in drugih vaških prireditev. |
Gabariti in oblikovanje: |
– tlorisna zasnova objekta naj bo v osnovi pravokotna, – zazidana površina objekta je lahko največ 90 m², – objekt je lahko le pritličen, višine največ 8 m, – streha je lahko simetrična dvokapnica, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, – oblikovanje objekta naj bo enostavno, pri večjih dimenzijah naj objekt praviloma ne bo v celoti zaprt. |
Druga merila in pogoji: |
– |
3.6.2 Tipologija gospodarskih, pomožnih kmetijskih in ostalih spremljajočih objektov
(tipologija gospodarske stavbe domačije)
1 Gospodarska stavba domačije (hlev) |
Lega: |
– prilagaja naj se značilnostim obstoječe grajene strukture, bodisi v gruči ali obcestni strukturi, – pri postavitvi je treba izbirati manj izpostavljene lege, – postavlja se v zaledje stanovanjske stavbe. Če to ni mogoče, mora biti proti javnemu prostoru zasajena zelena bariera (visokodebelni sadovnjak). |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: |
– v osnovi naj bo enostaven, podolgovat, z razmerjem stranic od 1:1,4 do 1:2,5, maksimalna širina objekta je 15 m, v okviru območij za kmetijsko proizvodnjo (IK) je maksimalna širina objekta do 25 m, – izjemoma, ob upoštevanju razpoložljivega prostora, je v okviru območij za kmetijsko proizvodnjo (IK) dovoljen tudi večji gabarit, če je potreben zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, pri čemer ne sme biti presežen faktor zazidanosti. Višinski gabarit: – do višine P+p oziroma K+p (v strmem terenu), – višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,2 m, – ob upoštevanju tehnologije in terena ima objekt lahko tudi klet (vkopano ali delno vkopano). |
Streha: |
– streha naj bo usklajena s strehami v okviru domačije, praviloma dvokapna, naklon med 35 in 45 stopinjami, – za objekte večjih dimenzij se dopusti tudi nižji naklon dvokapne strehe, enokapna streha, izjemoma se v detajlih dopušča tudi ravna streha. V takem primeru je dopusten višji kolenčni zid, pri čemer skupna višina objekta ne sme presegati 9 m, – dovoljen je zamik slemena, ki omogoča izvedbo povečanega enostranskega napušča po vzoru tradicionalnih objektov. Dolžina napušča ne sme presegati 1/3 krajše stranice objekta, – čopi so dovoljeni, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, pri objektih večjih dimenzij čopi niso dovoljeni, – frčade niso dovoljene, izjemoma se dovoli v primeru, da je dostop v podstrešje organiziran neposredno s terena na daljši stranici objekta. Izvede se kot enokapna (pravokotna oziroma dvignjena) frčada ali dvokapna frčada z enakim naklonom kot osnovna streha, – kritina naj bo opečne ali sive barve. |
Fasade: |
– fasade naj bodo oblikovane izrazito enostavno in racionalno, – okenske odprtine naj bodo praviloma razporejene osno simetrično, dovoljene so tudi horizontalne odprtine, – fasade so ometane, omet naj bo v odtenkih toplih zemeljskih barv, brez poudarkov, šivanih robov ali podobnih arhitekturnih elementov. |
Druga merila in pogoji: |
– umešča se tako, da ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma mora biti zakrit z visokoraslo avtohtono vegetacijo, – okolica objekta naj se ob upoštevanju potrebnega manipulativnega prostora zasadi z visoko avtohtono vegetacijo, pri čemer je treba ohranjati značilne vaške robove in prehode med kmetijami in iz naselja v krajino, ki jih tradicionalno tvorijo sadovnjaki, – nove tehnološke rešitve objektov ne smejo rušiti harmoničnih prostorskih odnosov, predvsem pri postavitvi v okvir obstoječih kmečkih dvorišč, ki naj ohranjajo merilo in velikost značilne drobne zazidave. |
(tipologija pomožnih kmetijskih objektov)
1 Druge kmetijske stavbe – garaža za kmetijsko mehanizacijo, skedenj, senik ipd. |
Lega: |
– prilagaja naj se značilnostim obstoječe grajene strukture, bodisi v gruči ali obcestni strukturi, – pri postavitvi je treba izbirati manj izpostavljene lege, – postavlja se v zaledje stanovanjske stavbe. Če to ni mogoče, mora biti proti javnemu prostoru zasajena zelena bariera (visokodebelni sadovnjak). |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: – v osnovi podolžen, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4. Višinski gabarit: – do K+P+p, pri čemer je lahko klet popolnoma ali delno vkopana, – kolenčni zid je visok do največ 1,20 m. |
Streha: |
– streha naj bo usklajena s strehami v okviru domačije, praviloma dvokapna, naklon med 35 in 45 stopinjami. Nižji naklon je dopusten v primeru, ko je s tem zagotovljena skladnost z drugimi objekti v neposredni okolici, – dovoljen je zamik slemena po dolžini objekta, ki omogoča izvedbo povečanega enostranskega napušča, po vzoru tradicionalnih objektov, – čopi so dovoljeni, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – frčade niso dovoljene, izjemoma se frčada dovoli v primeru, da je dostop v podstrešje organiziran neposredno s terena na daljši stranici objekta. Izvede se kot enokapna (pravokotna oziroma dvignjena) frčada ali dvokapna frčada z enakim naklonom kot osnovna streha, – kritina naj bo opečne ali sive barve. |
Fasade: |
– fasade naj bodo oblikovane izrazito enostavno in racionalno, – okenske odprtine naj bodo praviloma razporejene osno simetrično, dovoljene so tudi horizontalne odprtine, – fasade so ometane, omet naj bo v odtenkih toplih zemeljskih barv, brez poudarkov, šivanih robov ali podobnih arhitekturnih elementov, – v primeru, da je objekt izveden iz lesa, polkrožna bruna niso dovoljena. |
Druga merila in pogoji: |
– oblikovanje skednja, senika naj sledi značilnostim tradicionalnih objektov, – med posameznimi stavbami je dovoljena izvedba nadstreškov oziroma zaprte povezave za komunikacijo, če se zagotovi kvalitetno oblikovanje objekta kot celote. |
2 Silos |
Lega: |
– postavlja se v sklopu kmetijskih gospodarstev ali kot spremljajoči objekt za potrebe dejavnosti, – praviloma se umešča v zaledje gradbene parcele, na vidno manj izpostavljen prostor, – kjer je teren nagnjen, naj se postavlja vzdolžno glede na raščeno zemljišče. |
Gabariti in oblikovanje: |
– koritast silos je lahko višine do največ 2 m, površine do 150 m², – potrebne večje površine naj se zagotovi z dvema ali več objekti, ki imajo lahko skupne konstrukcijske elemente, – stolpni silos in vertikalna cisterna praviloma lahko segata največ do višine slemena najvišjega objekta v sklopu kmetije/domačije oziroma površin za potrebe dejavnosti, – silos naj bo oblikovan tako, da je čimmanj viden. |
Druga merila in pogoji: |
– |
3 Kozolec |
Lega: |
– postavlja se v okviru kmetijskih gospodarstev kot samostojen objekt v zaledju parcel, praviloma na robovih naselij. |
Gabariti in oblikovanje: |
– samostojna, stalna, pretežno lesena, vertikalna, odprta in pokrita naprava za sušenje in za spravilo, – velikost in oblikovanje kozolca naj sledi značilnostim tradicionalnih objektov (toplar, nizki toplar, enojni kozolec). |
Druga merila in pogoji: |
– |
(tipologija ostalih spremljajočih objektov)
1 Ostali spremljajoči objekti – garaža, nadstrešek ipd. |
Lega: |
– prilagajajo naj se značilnostim obstoječe grajene strukture, bodisi v gruči ali obcestni strukturi, – praviloma se postavljajo v zaledje stavbe, – nadstreške in garaže je dopustno postavljati tudi pred objektom ali ob njem. |
Gabariti: |
Tlorisni gabarit: |
– v osnovi podolžen, z razmerjem stranic najmanj 1:1,2. |
Višinski gabarit: |
– do K+P+p, kolenčni zid je visok do največ 1,20 m, pri čemer pa morajo biti tovrstni objekti višinsko podrejeni osnovni stavbi, – klet je lahko popolnoma ali delno vkopana. |
Streha: |
– dovoljene so ravna in enokapna streha ter klasična dvokapna streha naklona med 35 in 45 stopinjami. Nižji naklon je dopusten v primeru, ko je ta že prisoten v EUP, – dopustno je tudi kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami, – čopi in frčade niso dovoljene. |
Fasade: |
– fasade naj bodo oblikovane enostavno in racionalno, – fasade so ometane, omet naj bo v odtenkih toplih zemeljskih barv, – v primeru, da je objekt izveden iz lesa, polkrožna bruna niso dovoljena, |
Druga merila in pogoji: |
– nadstrešek se lahko oblikuje tudi kot ločna prefabricirana zračna konstrukcija, – med posameznimi stavbami je dovoljena izvedba nadstreškov oziroma zaprtih povezav za komunikacijo, če se zagotovi kvalitetno oblikovanje objekta kot celote. |
3.7 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne PNR
(podrobnejši PIP za območja stanovanj)
(1) Podrobnejši PIP za stanovanjske površine (SS):
SS – stanovanj |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: sodobna stanovanjska stavba (razen v EUP s podrobno oznako 2: »t«), tradicionalna stanovanjska stavba, suburbana stanovanjska stavba (tip 1), suburbana stanovanjska stavba (tip 2), trška stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«), večstanovanjska stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«), poslovno stanovanjska stavba, poslovna stavba, objekt družbene infrastrukture, objekt za obrt, počitniški objekt (samo v EUP s podrobno oznako 2: »t« in »p«), kapela ostali objekti: ostali spremljajoči objekti (v jedrih in urbanih delih naselij), gospodarska stavba domačije (hlev), pomožni kmetijski objekti (druge kmetijske stavbe, silos, kozolec) in ostali spremljajoči objekti (v tradicionalnih in podeželskih delih naselij). |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,5 Dopustna so odstopanja na območju, kjer je strnjena gradnja prisotna ali kjer gre za rekonstrukcijo objekta ali novogradnjo na lokaciji obstoječega objekta. |
3 (1) C | Dopustne dejavnosti: Bivanje. Ob izpolnitvi zakonskih določil glede vplivov na okolje, določil splošnih PIP tega odloka in pogojev iz drugega odstavka te točke so dopustne še naslednje dejavnosti: Predelovalne dejavnosti (le proizvodnja kruha, svežega in trajnega peciva in slaščic, proizvodnja prepečenca in piškotov, proizvodnja oblačil, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti, razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa), |
D F G I J K L M N P Q R S T (2) (3) | Oskrba z električno energijo, plinom in paro (le druga proizvodnja električne energije), Gradbeništvo (le inštaliranje pri gradnjah in zaključna gradbena dela), Trgovina (razen trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil), Gostinstvo, Informacijske in komunikacijske dejavnosti, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, Izobraževanje (razen osnovnošolsko, srednješolsko in posrednješolsko izobraževanje), Zdravstvo in socialno varstvo (razen bolnišnična dejavnost in socialno varstvo z nastanitvijo), Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, Druge dejavnosti (razen druge storitvene dejavnosti; drugje nerazvrščene – čuvanje, oskrba in nega hišnih živali; pasji penzioni ipd. ter dresiranje hišnih živali), Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem. Dejavnost ne sme generirati večjega tovornega prometa, izpolnjeni morajo biti še naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo oziroma neoviran dostop za dostavna vozila za potrebe dejavnosti, ki se v objektu opravlja, – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. V tradicionalnih in podeželskih delih naselij (z oznako: »p« in »t«) je od dejavnosti dovoljeno tudi A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ob pogoju, da je kmetijsko gospodarstvo v obsegu, ki ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje glede na obstoječe obremenitve. |
4 | Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v členih od 107. do 110. tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(2) Podrobnejši PIP za stanovanjske površine za posebne namene (SB):
SB – stanovanjske površine za posebne namene |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: trška stavba, večstanovanjska stavba, poslovna stavba objekt družbene infrastrukture, kapela ostali objekti: ostali spremljajoči objekti |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,5 |
3 (1) D G I R Q (2) | Dopustne dejavnosti: Občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok in drugih socialnih skupin. Ob izpolnitvi zakonskih določil glede vplivov na okolje, določil splošnih PIP tega odloka in pogojev iz drugega odstavka te točke so dopustne še naslednje dejavnosti: Oskrba z električno energijo, plinom in paro (le druga proizvodnja električne energije), Trgovina (razen trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil), Gostinstvo (le dejavnost strežbe jedi in pijač), Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, Zdravstvo in socialno varstvo. Za izvajanje dejavnosti morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 | Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v členih od 107. do 110. tega odloka Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(3) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SK):
SK – površine podeželskega naselja |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: sodobna stanovanjska stavba (razen v EUP s podrobno oznako 2: »t«), tradicionalna stanovanjska stavba, suburbana stanovanjska stavba (tip 1), suburbana stanovanjska stavba (tip 2), trška stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«), poslovno stanovanjska stavba, poslovna stavba, objekt družbene infrastrukture objekt za obrt, kapela ostali objekti: gospodarska stavba domačije (hlev), pomožni kmetijski objekti (druge kmetijske stavbe, silos, kozolec), ostali spremljajoči objekti. |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,4 Dopustna so odstopanja na območju, kjer je strnjena gradnja tradicionalna ali kjer gre za rekonstrukcijo objekta ali novogradnjo na lokaciji obstoječega objekta. |
3 (1) A C D F G H I J K L M N P Q R S T (2) | Dopustne dejavnosti: Bivanje, kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ob izpolnitvi zakonskih določil glede vplivov na okolje, določil splošnih PIP tega odloka in pogojev iz drugega odstavka te točke so dopustne še naslednje dejavnosti: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo, Predelovalne dejavnosti, Oskrba z električno energijo, plinom in paro (le druga proizvodnja električne energije), Gradbeništvo, Trgovina (razen trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil), Promet in skladiščenje (le skladiščenje in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu ter poštna in kurirska dejavnost), Gostinstvo, Informacijske in komunikacijske dejavnosti, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, Izobraževanje (razen osnovnošolsko, srednješolsko in posrednješolsko izobraževanje), Zdravstvo in socialno varstvo (razen bolnišnična dejavnost in socialno varstvo z nastanitvijo), Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, Druge dejavnosti, Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem. Dejavnost ne sme generirati večjega tovornega prometa, izpolnjeni morajo biti še naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta, – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo oziroma neoviran dostop za dostavna vozila za potrebe dejavnosti, ki se v objektu opravlja, – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 | Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v členih od 107. do 110. tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(4) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš (SP):
SP – površine počitniških hiš |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: objekt družbene infrastrukture, počitniški objekt, kapela ostali objekti: ostali spremljajoči objekti |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,4 Dopustna so odstopanja na območju, kjer je strnjena gradnja prisotna ali kjer gre za rekonstrukcijo objekta ali novogradnjo na lokaciji obstoječega objekta. |
3 (1) (2) | Dopustne dejavnosti: Občasno bivanje. Lahko tudi oddajanje zasebnih sob gostom, če velikost gradbene parcele zagotavlja ureditev potrebnih površin za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. Vrste dejavnosti v okviru površin počitniških hiš, kjer je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, bodo določene v podrobnih prostorskih načrtih. |
4 | Dopustni objekti: stanovanjski objekti (občasno bivanje), nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 107. in 110. členu tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti)
(1) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti (CU):
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: poslovno stanovanjska stavba, poslovna stavba, objekt družbene infrastrukture, objekt za obrt, kapela, poslovilna stavba; sodobna stanovanjska stavba (razen v EUP s podrobno oznako 2: »t«), tradicionalna stanovanjska stavba, suburbana stanovanjska stavba (tip1), suburbana stanovanjska stavba (tip 2), trška stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«), večstanovanjska stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«) ostali objekti: ostali spremljajoči objekti |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,6 |
3 G H I J K L M N O P Q R S T U | Dopustne dejavnosti: Prevladujejo naslednje dejavnosti (dopustno tudi bivanje): Trgovina (razen trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil), Promet in skladiščenje (le skladiščenje in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu ter poštna in kurirska dejavnost), Gostinstvo, Informacijske in komunikacijske dejavnosti, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, Dejavnosti javne uprave in obrambe, Izobraževanje, Zdravstvo in socialno varstvo, Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, Druge dejavnosti, Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. |
4 | Dopustni objekti: nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti; stanovanjski objekti nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 107. in 110. členu tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(2) Podrobnejši PIP za druga območja centralnih dejavnosti (CD):
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: poslovno stanovanjska stavba, poslovna stavba, objekt družbene infrastrukture, objekt za obrt, kapela; sodobna stanovanjska stavba (razen v EUP s podrobno oznako 2: »t«), tradicionalna stanovanjska stavba, suburbana stanovanjska stavba (tip1), suburbana stanovanjska stavba (tip 2), trška stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«) ostali objekti: gospodarska stavba domačije (hlev) in pomožni kmetijski objekti (druge kmetijske stavbe, silos, kozolec) samo v EUP s podrobno oznako 2: »t« in »p«, ostali spremljajoči objekti |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,6 Dopustna so odstopanja na območju, kjer je strnjena gradnja prisotna ali kjer gre za rekonstrukcijo objekta ali novogradnjo na lokaciji obstoječega objekta. |
3 (1) A C D F G H | Dopustne dejavnosti: Ob izpolnitvi zakonskih določil glede vplivov na okolje, določil splošnih PIP tega odloka in pogojev iz drugega odstavka te točke so, poleg bivanja, dopustne naslednje dejavnosti: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Predelovalne dejavnosti (le obdelava in predelava lesa, tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, površinska obdelava in prekrivanje kovin, proizvodnja računalnikov, proizvodnja pohištva, druge raznovrstne proizvodne dejavnosti, popravila in montaža strojev in naprav), Oskrba z električno energijo, plinom in paro (le druga proizvodnja električne energije), Gradbeništvo, Trgovina (razen trgovina z motornimi vozili), Promet in skladiščenje (le drug kopenski potniški promet, cestni tovorni promet in selitvena dejavnost in spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu ter poštna in kurirska dejavnost), |
I J K L M N P Q R S T (2) | Gostinstvo, Informacijske in komunikacijske dejavnosti, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, Izobraževanje (razen osnovnošolsko, srednješolsko in posrednješolsko izobraževanje), Zdravstvo in socialno varstvo (razen bolnišnična dejavnost in socialno varstvo z nastanitvijo), Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, Druge dejavnosti, Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem. Za izvajanje dejavnosti morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo oziroma neoviran dostop za dostavna vozila za potrebe dejavnosti, ki se v objektu opravlja, – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na neposredno okolico (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 | Dopustni objekti: nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti; stanovanjski objekti nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v členih od 107. do 110. tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti)
(1) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG):
IG – gospodarske cone |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: poslovna stavba, objekt za obrt, objekt za proizvodnjo in obrt ostali objekti: ostali spremljajoči objekti, silos (če je potreben glede na vrsto dejavnosti) |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,6 |
3 C D E F G H I N | Dopustne dejavnosti: Ob izpolnitvi zakonskih določil glede vplivov na okolje in določil splošnih PIP tega odloka so dopustne naslednje dejavnosti: Predelovalne dejavnosti, Oskrba z električno energijo, plinom in paro, Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, Gradbeništvo, Trgovina, Promet in skladiščenje, Gostinstvo, Druge raznovrstne poslovne dejavnosti. |
4 | Dopustni objekti: nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 107. in 110. členu tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(2) Podrobnejši PIP za površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK):
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali) |
1 | Dopustni tipi objektov: ostali objekti: gospodarska stavba domačije (hlev), pomožni kmetijski objekti (druge kmetijske stavbe, silos, kozolec), ostali spremljajoči objekti, rastlinjaki osnovni objekti: tradicionalna stanovanjska stavba, suburbana stanovanjska stavba (tip 2), če je tako določeno v posebnih PIP za posamezno EUP, objekt za obrt, kapela |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,6 |
3 A C D E | Dopustne dejavnosti: Ob izpolnitvi zakonskih določil glede vplivov na okolje in določil splošnih PIP tega odloka je dopustno kmetijstvo ter dejavnosti, ki so neposredno vezane na kmetijstvo in gozdarsko dejavnost. Dopustno je tudi bivanje, če je tako določeno v posebnih PIP za posamezno EUP. Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji (razen turizma na kmetiji), Predelovalne dejavnosti (le proizvodnja živil in proizvodnja pijač ter obdelava in predelava lesa), Oskrba z električno energijo, plinom in paro (le druga proizvodnja električne energije), Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja. |
4 | Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, stanovanjski objekti (če je tako določeno v posebnih PIP za posamezno EUP) in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v členih od 107. do 110. tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(podrobnejši PIP za posebna območja)
Podrobnejši PIP za površine za turizem (BT):
BT – površine za turizem |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: objekt družbene infrastrukture, počitniški objekt, kapela, servisni objekt ostali objekti: ostali spremljajoči objekti, kozolec |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,4 |
3 (1) D I N R S (2) | Dopustne dejavnosti: Ob upoštevanju zakonskih določil glede vplivov na okolje in določil splošnih PIP tega odloka so, poleg občasnega bivanja, dovoljene še naslednje dejavnosti: Oskrba z električno energijo, plinom in paro (le druga proizvodnja električne energije), Gostinstvo, Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le dejavnost potovalni agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti), Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, Druge dejavnosti (le dejavnost članskih organizacij, popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost, dejavnost za nego telesa). Kjer so objekti že zgrajeni in so namenjeni tudi bivanju, je poleg zgoraj navedenih dejavnosti dovoljeno tudi bivanje. |
4 | Dopustni objekti: stanovanjski objekti (občasno bivanje), nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 107. in 110. členu tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(podrobnejši PIP za območja zelenih površin)
(1) Podrobnejši PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS):
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: servisni objekt |
3 R | Dopustne dejavnosti: Če ni drugače določeno v EUP, so dovoljene naslednje dejavnosti: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (le športne in druge dejavnosti za prosti čas). |
4 | Dopustni objekti: nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 107. členu tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(2) Podrobnejši PIP za površine za druge urejene površine (ZD), ki vključujejo zelene pasove z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi in zelene bariere):
ZD – površine za druge urejene površine |
3 | Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin. |
4 | Dopustni objekti: gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(3) Podrobnejši PIP za pokopališča (ZK):
ZK – pokopališča |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: kapela, poslovilna stavba |
3 | Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti. |
4 | Dopustni objekti: nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 107. členu tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(podrobnejši PIP za površine za GJI)
(1) Podrobnejši PIP za površine cest, železnic in ostalih prometnih površin (PC, PŽ, PO):
PC – površine cest PŽ – površine železnic PO – ostale prometne površine |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: poslovna stavba (stavbe za promet, bencinski servisi in druge nestanovanjske stavbe, če so te namenjene dejavnosti v območju). |
3 | Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega kopenski promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu, trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi, spremljajoče storitvene dejavnosti (trgovina in gostinstvo na avtobusnih in železniških postajah). |
4 | Dopustni objekti: nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje in druga dela: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 107. členu tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(2) Podrobnejši PIP za območja energetske infrastrukture (E):
E – območja energetske infrastrukture |
3 | Dopustne dejavnosti: oskrba z električno energijo, plinom in paro. |
4 | Dopustni objekti: gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje in druga dela: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(3) Podrobnejši PIP za območja okoljske infrastrukture (O)
O – območja okoljske infrastrukture |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: poslovna stavba oziroma objekt za obrt (stavbe, če so namenjene dejavnosti v območju) ostali objekti: ostali spremljajoči objekti |
3 | Dopustne dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. |
4 | Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, namenjeni dejavnosti na območju, gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje in druga dela: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 107. in 110. členu tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(podrobnejši PIP za razpršeno poselitev)
Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve (A)
A – površine razpršene poselitve |
1 | Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: tradicionalna stanovanjska stavba, suburbana stanovanjska stavba (tip 1), suburbana stanovanjska stavba (tip 2), poslovno stanovanjska stavba, poslovna stavba, objekt za obrt, počitniški objekt, kapela ostali objekti: gospodarska stavba domačije (hlev), pomožni kmetijski objekti (druge kmetijske stavbe, silos, kozolec), ostali spremljajoči objekti |
2 | Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 0,4 Dopustna so odstopanja na območju, kjer je strnjena gradnja tradicionalna ali kjer gre za rekonstrukcijo objekta ali novogradnjo na lokaciji obstoječega objekta. |
3 (1) A C D F G H I J K L M N P Q R S T (2) | Dopustne dejavnosti: Bivanje, kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ob izpolnitvi zakonskih določil glede vplivov na okolje, določil splošnih PIP tega odloka in pogojev iz drugega odstavka te točke so dopustne še naslednje dejavnosti: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo, Predelovalne dejavnosti (le obdelava in predelava lesa, tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, površinska obdelava in prekrivanje kovin, proizvodnja računalnikov, proizvodnja pohištva, druge raznovrstne proizvodne dejavnosti, popravila in montaža strojev in naprav), Oskrba z električno energijo, plinom in paro (le druga proizvodnja električne energije), Gradbeništvo, Trgovina (razen trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil), Promet in skladiščenje (le skladiščenje in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu ter poštna in kurirska dejavnost), Gostinstvo, Informacijske in komunikacijske dejavnosti, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, Izobraževanje (razen osnovnošolsko, srednješolsko in posrednješolsko izobraževanje), Zdravstvo in socialno varstvo (razen bolnišnična dejavnost in socialno varstvo z nastanitvijo), Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, Druge dejavnosti, Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem. Dejavnost ne sme generirati večjega tovornega prometa, izpolnjeni pa morajo biti še naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta, – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo oziroma neoviran dostop za dostavna vozila za potrebe dejavnosti, ki se v objektu opravlja, – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 | Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1. |
5 | Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 60. členu tega odloka. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v členih od 107. do 110. tega odloka. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
(podrobnejši PIP za območja kmetijskih zemljišč)
(1) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča (K1)
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
3 | Dopustne dejavnosti: kmetijstvo |
4 | Dopustni objekti: – vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje, – rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – začasni objekti, – rastlinjaki, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči, lovske preže, čebelnjaki in dostopi do objektov, – nezahtevni in enostavni objekti, navedeni v Prilogi 1. |
5 | Dopustne gradnje in druga dela: Dopustne so gradnje v skladu s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še: – agrarne operacije v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, – sanacije površinskih kopov, – zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja oziroma odlaganje zemljine (npr. zasutje depresij), pri čemer morata biti zagotovljeni ustrezna sanacija in rekultivacija, – rekonstrukcije in vzdrževanje objektov – velja za legalno zgrajene objekte. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
7 | Drugi pogoji: – posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati, – globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih, – urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, – agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev, – vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene, – komunikacijski objekti se lahko postavljajo ob pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene, na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dovoljena. |
(2) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča (K2):
K2 – druga kmetijska zemljišča |
3 | Dopustne dejavnosti: kmetijstvo |
4 | Dopustni objekti: – vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje, – rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, – vzdrževalna dela in rekonstrukcija obstoječih objektov in naprav, – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – začasni objekti, – rastlinjaki, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči, lovske preže, čebelnjaki in dostopi do objektov, – nezahtevni in enostavni objekti, navedeni v Prilogi 1, – ostale vrste pomožnih kmetijskih objektov, če so dovoljene z veljavno zakonodajo. |
5 | Dopustne gradnje in druga dela: Dopustne so gradnje skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še: – agrarne operacije v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, – sanacije površinskih kopov, – zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja oziroma odlaganje zemljine (npr. zasutje depresij), pri čemer morata biti zagotovljeni ustrezna sanacija in rekultivacija, – rekonstrukcije in vzdrževanje objektov – velja za legalno zgrajene objekte. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
7 | Drugi pogoji: – posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati, – globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih, – urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, |
| – agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev, – komunikacijski objekti se lahko postavljajo ob pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene, – na zemljiščih, ki so v naravi in z določili tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dovoljena, – gradnja podpornega zidu je dovoljena, ko kmetijsko zemljišče meji na stavbno zemljišče, če je potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča, pa na stavbnem zemljišču ni zadostnega razpoložljivega prostora. |
(podrobnejši PIP za območja gozdnih zemljišč)
Podrobnejši PIP za gozdna zemljišča (G):
G – gozdna zemljišča |
3 | Dopustne dejavnosti: Gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na podlagi gozdnogospodarskih načrtov. |
4 | Dopustni objekti: – omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje, – gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, – rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, – vzdrževalna dela in rekonstrukcija obstoječih objektov in naprav, – priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogospodarskem načrtu pristojne javne gozdarske službe, – postavitev stalne gozdne žičnice, praviloma izven objektov in območij kulturne dediščine in ostalih varovanih območij, – ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh, – obore za rejo divjadi, postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom, – nezahtevni in enostavni objekti, navedeni v Prilogi 1. |
5 | Dopustne gradnje in druga dela: Dopustne so gradnje v skladu s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije v skladu s predpisi o gozdovih, – sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov, – vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih, – dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini in v podtalju ter da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje, – na parcelah, ki so v naravi in z določili tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
7 | Drugi pogoji: – gradnje in prostorske ureditve so dovoljene pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva, k njim pa je treba pridobiti ustrezno soglasje pristojne javne gozdarske službe, – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč, – komunikacijski objekti se lahko postavljajo ob pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene. |
(podrobnejši PIP za območja voda)
Podrobnejši PIP za celinske vode (VC):
VC – celinske vode |
3 | Dopustne dejavnosti: Dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. |
4 | Dopustni objekti: – objekti javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalni priključki na javno infrastrukturo, – objekti grajenega javnega dobra v skladu s predpisi o varstvu voda in drugimi predpisi, – objekti, potrebni za rabo voda, – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, – objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – nezahtevni in enostavni objekti, navedeni v Prilogi 1. |
5 | Dopustne gradnje in druga dela: Dopustne so gradnje v skladu s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še: – vzdrževanje, gradnja in odstranitev objektov javne gospodarske infrastrukture, – vzdrževanje in gradnja objektov grajenega javnega dobra, – izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – vzdrževanje in gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, – vzdrževanje in gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
| – vzdrževanje in gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječih objektov in naprav na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta in ne vpliva negativno na kakovost vode in vodni režim; enaki pogoji veljajo tudi za gradnjo novega objekta na istem mestu, – raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), – raziskovanje voda za oskrbo s pitno vodo, – izvajanje državnega monitoringa voda, – raziskovanje voda, ki se izvaja v okviru predpisanih raziskovalnih dejavnosti. |
6 | Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu tega odloka. |
7 | Drugi pogoji: Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za: – poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, – poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po zakonu o vodah, – poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, – poseg na varstvenih in ogroženih območjih, – poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, – poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik, – hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: – ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, – zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, – ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, – onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, – preprečevali prost prehod ob vodnem dobru. Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(podrobnejši PIP za območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Podrobnejši PIP za območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N):
N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
3 | Dopustne dejavnosti: – dejavnosti, vezane na izvedbo celovitih ukrepov za zmanjšanje stopnje ogroženosti naselij pred poplavami. |
4 | Dopustni objekti: – gradbeni inženirski objekti (objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih), – nezahtevni in enostavni objekti, navedeni v Prilogi 1. |
7 | Drugi pogoji: – izvedba celovitih ukrepov za zmanjšanje stopnje ogroženosti naselij pred poplavami se z upoštevanjem strokovnih podlag (Analiza poplavnosti v Občini Dobrepolje, Hidrološko hidravlični elaborat, št. B80-ŠNS/10, april 2011, Izdelovalec IZVO, d.o.o., Ljubljana in Analiza poplavnosti v Občini Dobrepolje – predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat, št. D53-ŠNS/11, junij 2012, izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana) določi v sklopu projektne dokumentacije na način, da bo zagotovljeno zmanjšanje poplavne nevarnosti po predpisih o vodah. |
3.8 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP
(posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta naselja Videm)
(1) Videm:
– VI1; /o,j/ Jedro naselja: Objekte se prednostno prenavlja. Ohranja se tipologija trških objektov, varuje se prostorsko dominanto cerkve sv. Križa ter sanira objekte, ki tipološko ne sodijo v prostor jedra. Javne prostore pred Jakličevim domom, občinsko stavbo in območje ob križišču se ureja in vzdržuje kot javni urbani prostor naselja. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI2; /m,j/ Ob cerkvi sv. Križa: Javne prostore pred cerkvijo, pokopališčem in avtobusnim postajališčem se ureja in vzdržuje kot javni urbani prostor naselja. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI3; /m,u/ Novejši del naselja: Upošteva se obstoječo strukturo in gabarite grajenega tkiva. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI4; /o,t/ Veliki Videm: Upošteva se obstoječi red pozidave: stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Objekti se tipološko uskladijo z obstoječimi tradicionalnimi. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI5; /o,j/ Območje se ureja kot jedro naselja. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI6; /m,u/ Površine doma starejših: Območje se namenja za spremljajoče programe doma starejših, na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI7; /o,u/ Zahodni del naselja: Upošteva se obstoječo strukturo in gabarite grajenega tkiva.
Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI8; /o,u/ Ob gostišču Majolka: Oblikuje se prostor vstopov v naselje, pri čemer se upošteva izrazite vedute na naselje in ohrani dominantno podobo cerkve v silhueti naselja.
– VI9; /m,j/ Južni del naselja: Oblikuje se prostor vstopov v naselje, pri čemer se upošteva izrazite vedute na naselje in ohrani dominantno podobo cerkve v silhueti naselja.
– VI10; /m,j/ Del naselja ob kapelici: Ni posebnih PIP.
– VI11; /m,u/ Mali Videm: Ni posebnih PIP.
– VI12; /m,j/ Večstanovanjski objekti Malega Vidma: Nadaljuje se struktura večstano-vanjskih objektov. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI13; /o,u/ Območje ob cesti: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI14; /g,p/ zaselek Aplotar: Oblikuje se prostor vstopa v naselje, pri čemer se upošteva izrazite vedute na naselje in ohrani dominantno podobo cerkve v silhueti naselja. Novi objekti se gabaritno prilagodijo obstoječim, hkrati pa naj se po oblikovanju čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje.
– VI15; /o,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI16; /o,u/ Poselitev ob domačiji Perko: Oblikuje se prostor vstopa v naselje, pri čemer se upošteva izrazite vedute na naselje in ohrani dominantno podobo cerkve v silhueti naselja. Objekti za obrt in skladišča naj bodo drobnejšega merila, hkrati pa naj se po oblikovanju čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI17; /v,u/ Šola: Večja prosta površina ob šoli naj se nameni za novogradnjo vrtca, nadomestno (novo) gradnjo športne dvorane šole ter ureditev zunanjih športnih površin (športno igrišče, tekaške steze, skok v daljino in peščeno igrišče za odbojko idr.). Zunanji prostor območja šole se ureja celovito.
– VI18; /g,p/ Zaselek ob šoli: Ni posebnih PIP.
– VI19; /o,p/ Domačija sever: Oblikuje se prostor vstopa v naselje, pri čemer se upošteva izrazite vedute na naselje in ohrani dominantno podobo cerkve v silhueti naselja. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI20; /o,u/ Domačija ob Vidmu: Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI21; /o,t/ Domačija Veliki Videm: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI22; /m,p/ Kračice: Poleg novogradenj so dovoljene rekonstrukcije in dozidave obstoječih objektov, ki naj se oblikovno čimbolj poenotijo. Upošteva se vidna izpostavljenost lokacije.
– VI23; /m,p/ Kračice: Ni posebnih PIP.
– VI24; /m,p/ Domačija Zakrajšek: Ni posebnih PIP.
– VI25; /g,p/ Domačija Kračice: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI26; /g,p/ Domačija Pirc: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI27; /o,t/ Domačija Zabukovec: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI28; /o,t/ Domačija Štent: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– VI29; /g,t/ Domačija na zahodu: Območje se ureja v skladu z usmeritvami za varstvo naravne vrednote.
– VI30; Vodohran Videm: Ni posebnih PIP.
– VI31; Območje protipoplavnih ukrepov z izvedbo protipoplavnega nasipa. Rešitve zavarovanj naselja pred poplavami se podajo s projektno dokumentacijo. Za območje se lahko izdela tudi občinski podrobni prostorski načrt.
(posebni PIP za EUP na območju preostalih naselij in razpršene poselitve)
(1) Bruhanja vas:
– BRV; 1/o,t/ Osrednji del vasi: Upošteva naj se obstoječi red pozidave – stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Kozolce na južnem in vzhodnem robu naselja se ohranja. Vsi posegi na območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Po potrebi se za prenovo naselja izdela občinski podrobni prostorski načrt, katerega del je tudi konservatorski načrt.
Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– BRV2; /o,p/ Severni del vasi: Upošteva naj se obstoječi red pozidave – stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Na območjih zapolnitev obstoječe pozidave naj se gradbene linije ohranjajo oziroma nadaljujejo, kot so nakazane z obstoječo pozidavo. Vsi posegi na območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Po potrebi se za prenovo naselja izdela občinski podrobni prostorski načrt, katerega del je tudi konservatorski načrt. Na območju za kmetijsko proizvodnjo je dovoljena gradnja kmetijskih objektov (širitev kmetije). Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– BRV3; /o,j/ Ob kapelici: uredi se jedro naselja. Območje bruhalnika z manjšo stoječo vodo se ohranja v primarni rabi. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– BRV4; /g,p/ Zahodni zaselek: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Pri novogradnjah in nadzidavah obstoječih objektov se naj upošteva vidna izpostavljenost zaselka.
– BRV5; /g,p/ Vzhodni zaselek: Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. V primeru izdelave podrobnega prostorskega načrta za prenovo naselja (v EUP: BRV1 in BRV2) se zaselek vključi v območje celovitega urejanja oziroma prenove. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– BRV6; Rekreacijski prostor: Uredi se športno rekreacijsko območje: športno igrišče v travnati izvedbi, servisni objekt se legalizira v obstoječih gabaritih in oblikovanju oziroma po pogojih odloka, ki določajo soroden tip objekta.
– BRV7; Čistilna naprava: Ni posebnih PIP.
– BRV8; /g,t/ Počitniški objekt: Dovoli se le gradnja počitniškega objekta.
(2) Cesta:
– CE1; /o,t/ Osrednji del vasi: Jedro naselja se oblikuje ob križišču s kapelico. Kjer je mogoče, naj se upošteva obstoječi red pozidave: stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Ohranja se tradicionalna tipologija gradnje in gabariti. Pri novogradnjah in nadzidavah obstoječih objektov se naj upošteva vidna izpostavljenost naselja. Na zemljiščih parc. št. 2031 in 2030/2 k.o. Cesta je dopustna gradnja stanovanjske stavbe in ostalih spremljajočih objektov (garaža, nadstrešek ipd.). Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– CE2; /o,p/ Stanovanjska gradnja severnega dela naselja: Ob povečani potrebi po gradnji se prosta površina za pozidavo na pobočju nameni stanovanjski gradnji, za kar je potrebno urediti dostopne poti ter z novimi objekti vzpostaviti nov stavbni red ob upoštevanju vidne izpostavljenosti lokacije. Smer pozidave objektov naj sledi plastnicam.
– CE3; /g,t/ Domačija na hribu: Pri rekonstrukciji oziroma prenovi obstoječih objektov in eventualni gradnji novih se naj upošteva vidna izpostavljenost domačije.
– CE4; /g,t/ Pod gozdom: Novi objekti naj oblikujejo smer pozidave, ki bo sledila plastnicam. Objekti naj se oblikovno čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje. Pri umeščanju se naj upošteva tudi vidna izpostavljenost lokacij.
– CE5; /o,p/ Zahodni zaselek: Pri novogradnjah in nadzidavah obstoječih objektov se naj upošteva vidna izpostavljenost zaselka.
– CE6; /g,t/ Mala cesta: V primeru novih gradenj se naj zagotovi večji odmik od železniške proge v skladu s pogoji upravljavca.
– CE7; /o,p/ Pod Lazom: na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Pri tem se upošteva tudi vidna izpostavljenost zaselka.
– CE8; /g,p/ Zaselek ob železniški progi: V primeru nove gradnje se naj zagotovi večji odmik od železniške proge v skladu s pogoji upravljavca. Pri umeščanju se naj upošteva tudi vidna izpostavljenost lokacije.
– CE9; /o,p/ Domačija Mlačnice: Pri posegih na obstoječem objektu ali novogradnji naj se upošteva vidna izpostavljenost lokacije.
– CE10; /g,t/ Preselitev kmetije: Nova kmetija naj se načrtuje po vzoru tradicionalnih. Gradnja se lahko izvaja fazno, pri čemer pa se dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izda šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– CE11; Širitev kmetije: Na območju se dovoli postavitev pomožnega kmetijskega objekta kot dopolnitev za potrebe obstoječe kmetije v naselju (na zemljišču parc. št. 2090/1 k.o. Cesta). Na južnem obrobju parcele se naj izvede zasaditev z visokoraslim avtohtonim drevjem.
(3) Četež pri Strugah:
– ČE1; /g,p/ Osrednji del vasi: Prenove in gradnje objektov ob regionalni cesti naj z ustreznim odmikom omogočijo varnejšo ureditev priključka z regionalne ceste ob vstopu v vas. Vrtače se ohranja nepozidane ali pa se oblikujejo kot javni zeleni prostor naselja.
– ČE2; /o,t/ Severovzhodni del vasi; Ni posebnih PIP.
– ČE3; /g,p/ Območje na vzhodu: Dovoli se tudi gradnja počitniškega objekta.
(4) Hočevje:
– HO1; /o,t/ Osrednji del vasi: Pri prenovah in novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti ter upošteva obstoječi red pozidave: stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Neustrezno dozidani tradicionalni stanovanjski objekti se sanirajo. Vsi posegi v območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Po potrebi se za prenovo naselja izdela občinski podrobni prostorski načrt, katerega del je tudi konservatorski načrt.
Rekonstrukcija ceste v naselju se izvede na podlagi projektne dokumentacije, v okviru katere se s parcelacijskim načrtom določi površina javne ceste in pripadajočih ureditev v naselju (hodnika za pešce, avtobusnega postajališča ipd.). Parcelacijski načrt je osnova za ukinitev delov javnega dobra, kjer ti niso potrebni za varovanje koridorja širitve ceste s spremljajočimi ureditvami.
– HO2; /g,t/ Cerkev Sv. Jožef – kotišče netopirjev, ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst: vsa dela na objektu ali njegovi neposredni bližini naj se izvaja v sodelovanju s pristojno službo za ohranjanje narave. Osvetljevanje objekta je možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji). Pri izvedbi razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin objekta naj se upošteva določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V bližini naj se v največji meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija. Ob Gasilskem domu se uredi javni prostor.
Rekonstrukcija ceste v naselju se izvede na podlagi projektne dokumentacije, v okviru katere se s parcelacijskim načrtom določi površina javne ceste in pripadajočih ureditev v naselju (hodnika za pešce, avtobusnega postajališča ipd.). Parcelacijski načrt je osnova za ukinitev delov javnega dobra, kjer ti niso potrebni za varovanje koridorja širitve ceste s spremljajočimi ureditvami.
– HO3; /o,p/ Zaselek na zahodu: Pri novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti, ob upoštevanju bližine naselbinske dediščine. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– HO4; /o,p/ Zaselek na zahodu: Pri novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti, ob upoštevanju neposredne bližine naselbinske dediščine.
– HO5; /g,p/ Pringle: Ni posebnih PIP.
– HO6; /g,p/ Zaselek Lašče: Ni posebnih PIP.
– HO7; /g,p/: Hrib: Vsa zunanja svetila naj se uredijo na samodejni vklop in izklop.
– HO8; /g,p/ Počitniški objekt na Hribu: Ni posebnih PIP.
– HO9; Gobarski dom: Ob domu gobarskega društva se uredi prostor za manjša družabna srečanja, namesti se informativne in označevalne table (ob evropski pešpoti E7) ipd. Na območju naj se ne odlaga organskih odpadkov.
(5) Kolenča vas:
– KOV1; /g,p/ Vas: Pri gradnji novih objektov je potrebno slediti tradicionalni tipologiji ter ohranjati nižje gabarite. Ohranja in obnavlja se obstoječe tradicionalne objekte (predvsem kozolce). Prostor v križišču se uredi kot javna površina. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KOV2; /g,p/ V območju se dovoli tudi C10.130 – Proizvodnja mesnih izdelkov v skladu s pogoji resorne zakonodaje v okviru objektov, dovoljenih glede na namensko rabo območja. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– KOV3; /g,t/ Domačija ob regionalni cesti: Opuščeni objekt se prenovi, rekonstruira ali nadomestni z novim, ob upoštevanju vseh bistvenih elementov tradicionalne tipologije. Nameni se ga lahko tudi turizmu ali kulturnim dejavnostim.
– KOV4; Vodohran: Ni posebnih PIP.
(6) Kompolje:
– KO1; /o,t/ Osrednji del vasi: pri prenovah in novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti, večja odstopanja niso dovoljena. Upošteva se obstoječi red pozidave: stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Javni prostor pred cerkvijo Sv. Vida se ureja in vzdržuje kot odprt urbani prostor v naselju. Vsi posegi v območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
| – | KO2; /m,j/ Območje šole: Ob šoli naj se ohrani del nepozidanih zelenih površin za potrebe šolskih dejavnosti. |
– KO3; /o,p/ Južni del osrednjega dela naselja: Pri prenovah in novogradnjah se prednostno ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti ob upoštevanju neposredne bližine naselbinske dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO4; /o,p/ Vsi posegi na kapelici sv. Vida se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO5; /o,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO6; /o,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO7; /o,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO8; /g,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO9; /g,t/ Domačija Devci: Območje je namenjeno za preselitev kmetije s parc. št. *90/0 in *92/0 k.o. Kompolje.
– KO10; /o,p/ Rupe: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO11; /o,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO12; /o,p/ Zaselek Oplat: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO13; /o,p/ Zaselek Peščence: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO14; Čistilna naprava Kompolje: Pri načrtovanju čistilne naprave je potrebno upoštevati občutljivost kraškega terena ter iztok iz čistilne naprave urediti na način, ki ne bo ogrozil podzemne vode. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO15; /g,p/ Zaselek Dolgi Devci: Ni posebnih PIP.
– KO16; /g,p/ Zaselek Mance: Ni posebnih PIP.
– KO17; /g,p/ Zaselek Zadnik: Ni posebnih PIP.
– KO18; /g,p/ Ni posebnih PIP.
– KO19; /g,p/ Ni posebnih PIP.
– KO20; /g,p/ Ni posebnih PIP.
– KO21; /g,p/ Širitev kmetije: Gradnja se lahko izvaja fazno, pri čemer pa se dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izda šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte.
– KO22; /m,p/ Brezje: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO23; /g,t/ Zaselek Konculc: Ni posebnih PIP.
– KO24; /g,p/ Zaselek Lazi: Ni posebnih PIP.
– KO25; /g,p/ Objekt v gozdu: Ni posebnih PIP.
– KO26; /g,p/ Naselje – vzhodni del: Ni posebnih PIP.
– KO27; /o,p/ Pri prenovah in novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti, večja odstopanja niso dovoljena. Upošteva se obstoječi red pozidave: stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO28; /o,t/ Pri prenovah in novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti, večja odstopanja niso dovoljena. Upošteva se obstoječi red pozidave: stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Vsi posegi v območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– KO29; /o,t/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
(7) Lipa:
– LI1; /g,p/ Naselje ob regionalni cesti: Pri novogradnjah in nadzidavah obstoječih objektov se upošteva vidna izpostavljenost območja. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– LI2; /g,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– LI3; /m,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– LI4; /g,p/ Domačija Široke njive: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Upošteva se tudi vidna izpostavljenost lokacije.
– LI5; /g,p/ Ni posebnih PIP.
– LI6; Transformatorska postaja: Ni posebnih PIP.
– LI7; /g,t/ Domačija Gozdar: Prenovijo ali nadomestijo se obstoječi objekti, odprti prostor pa uredi kot rekreacijske površine.
– LI8; /g,p/ Ekološko naselje Stare Place: Uredi se turistično-rekreacijsko območje oziroma ekološko naselje. Načrtovani so: obora za divjad v severnem delu območja, območje tipične struške hiše s kozolcem v osrednjem delu ter območje za gradnjo turističnih prenočitvenih kapacitet v obliki manjših apartmajev ali bungalovov sodobne tipologije ali usklajenih s tradicionalno tipologijo. Oboro za divjad naj se uredi tako, da bo onemogočen dostop velikim zverem. Odlaganje odpadkov mora biti urejeno na način, da bo dostop rjavemu medvedu onemogočen. Na območju naj se vzpostavijo zaščitna sredstva za preprečevanje napadov zveri in njihovega približevanja divjadi. V fazo projektiranja naj se vključi strokovnjaka za velike zveri. Hrupnih dejavnosti in dejavnosti v nočnem času naj se na območju ne izvaja. Vsa zunanja svetila naj se uredijo na avtomatski vklop in izklop. Na območju se uredijo informativne table, ki obiskovalce osveščajo in opozarjajo na pomen velikih zveri in ukrepov za njihovo sobivanje s človekom.
– LI9; /g,p/ Preselitev kmetije: Območje je namenjeno za preselitev kmetije s parc. št.*29/0, 77/1 k.o. Potiskavec. Gradnja se lahko izvaja fazno, pri čemer pa se dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izda šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
(8) Mala vas:
– MAV1; /o,t/ Osrednji del naselja: Pri prenovah in novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti ter gradbena linija objektov. Vsi posegi se v območju naselbinske dediščine izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Po potrebi se za prenovo izdela občinski podrobni prostorski načrt, v okviru katerega se izdela tudi konservatorski načrt.
– MAV2; /o,j/ Na območju razširjene ulice (nekdanji vaški luži) se uredi jedro naselja, ki se ohranja kot pretežno zelena površina.
– MAV3; /m,p/ Severni del naselja: Pri novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti. Vsi posegi v območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
– MAV4; /g,p/ Pri novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti, ob upoštevanju neposredne bližine naselbinske dediščine.
– MAV5; /o,t/ Zaselek ob domačiji Pečnik: Na območju za kmetijsko proizvodnjo je dovoljena gradnja kmetijskih objektov (širitev kmetije). V ostalem delu EUP ni posebnih PIP.
– MAV6; /m,p/ Zaselek južno od domačije Pečnik: Pri gradnji se upošteva vidna izpostavljenost območja. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– MAV7; /kraj/ Lokacija prikritih grobišč: Dovoljeni so le posegi, katerih namen je nadaljnja raziskava grobišč, vse le pod strokovnim vodstvom.
(9) Paka:
– PA1; /g,p/ Naselje Paka: Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Začeta gradnja na parceli 795/2 k.o. Podtabor je dopustna le ob pogoju, da ne bo povečanega vpliva poplavnih vod na obstoječo pozidavo.
– PA2; /g,p/ Zaselek Pelinov rupnik: Ohranja se tradicionalna tipologija gradnje in gabariti. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PA3; /g,t/ Domačija južno od naselja: Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
(10) Podgora:
– PO1; /o,p/ Osrednji del naselja: Upošteva se vzorec, organizacija, lega in gabariti obstoječih objektov. Rekonstrukcije naj omogočajo ohranitev prepoznavne silhuete vasi in vedut na dominanto – cerkev. Ob obnovljenem vaškem vodnjaku Bč se prostor ureja in vzdržuje kot javni prostor. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PO2; /g,t/ Ob cerkvi Sv. Miklavža: Območje ob cerkvi se ureja kot javni prostor naselja.
– PO3; /g,p/ južni zaselek: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PO4; /g,p/ Domačija Male njive: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PO5; /g,p/ Domačija Dejla: Ni posebnih PIP.
– PO6; /kraj/ Pri Žouknu: Območje se ureja v skladu z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje naravne vrednote. V območju zelenih površin se lahko izvaja dejavnosti, povezane z rekreacijo, v območju za turizem se načrtuje muzej na prostem, namenjen izobraževalnemu programu in ohranjanju etnološke dediščine občine. Dovoljene so postavitve informativnih tabel in ureditev za obstoječo naravoslovno učno pot, dovoli se legalizacija servisnega objekta v obstoječih gabaritih in oblikovanju s pripadajočimi pomožnimi objekti, ki mu služijo. Na vodovarstvenem območju režima 1 in 2 so dopustni posegi v skladu z določbami 90. člena tega odloka.
– PO7; /o,p/ Ni posebnih PIP.
(11) Podgorica:
– PG1; /g,t/ Osrednji del naselja: Ohranja se strnjena obcestna struktura naselja z vmesnimi visokodebelnimi sadovnjaki, na severu se oblikuje rob vasi s prepoznavno gručo kozolcev. Zaradi slabše ohranjene tradicionalne tipologije se dovoli novejši ruralni tip objektov, ohranjajo naj se nižji gabariti. Obstoječe kvalitetne objekte naj se prednostno ohranja in obnavlja. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PG2; /m,p/ Ni posebnih PIP.
– PG3; /o,t/ Jakličeva vila: Obstoječi objekti, ki so pripadali Jakličevi vili – domu pisatelja Frana Jakliča Podgoričana, se prednostno prenavljajo.
– PG4; /v,u/ Gospodarska cona Ratike: Razvoj cone mora zagotoviti ustrezno oblikovanje robnih območij (zasaditve, ograje ipd.) ter varstvo naravnih vrednot v bližini in varstvo občutljivega kraškega okolja v skladu z usmeritvami pristojnih služb. Na območju registriranega arheološkega najdišča je potrebno za posege pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PG5; /v,u/ Območje na Oplotju: Območje se razvija bodisi v povezavi z gospodarsko cono Ratike bodisi samostojno v smislu razvoja mizarske (proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja) ali drugih dejavnosti (vzdrževanje in popravilo motornih vozil; popravilo karoserij, avtokleparstvo; vulkanizerstvo; vgrajevanje delov in dodatne opreme v motorna vozila; trgovska dejavnost; popravilo poljedelskih strojev; avtopralnica; prodaja rezervnih delov in druge opreme; storitvena dejavnost (frizerski, kozmetični itd. salon). Po tipologiji se dovoli gradnja objektov za proizvodnjo in obrt.
– PG6; Kapelica: Ni posebnih PIP.
– PG7; /g,p/ Domačija ob kapelici: Pri gradnji in rekonstrukciji objektov se upošteva vidna izpostavljenost lokacije.
– PG8; /g,p/ Domačija sever: Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
– PG9; /g,t/ Zaselek s cerkvijo: Cerkev je kotišče netopirjev, ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst: vsa dela na objektu ali njegovi neposredni bližini naj se izvajajo v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave. Osvetljevanje objekta je možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji). Pri izvedbi razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin objekta naj se upoštevajo določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V bližini naj se v največji meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
– PG10; /g,t/ Ekološka kmetija v gozdu: Načrtuje se naj kot vzorčni primer stare dobrepoljske kmetije, brez potrebne infrastrukture (z možnostjo eko nastanitev). Pomožni kmetijski objekti se lahko postavijo za potrebe oskrbe živali na prosti reji (govedo, konji). V okviru kmetije se lahko uredi tudi muzej kmetijskih strojev in orodij. Gradnja se lahko izvaja fazno, pri čemer pa se dovoljenje za bivalni del lahko izda šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za ostale objekte. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– PG11; Transformatorska postaja: Ni posebnih PIP.
– PG12; Območje protipoplavnih ukrepov z izvedbo protipoplavnega nasipa. Rešitve zavarovanj naselja pred poplavami se podajo s projektno dokumentacijo. Za območje se lahko izdela tudi občinski podrobni prostorski načrt.
– PG13; /o,p/ Objekt se namenja kmetijski dejavnosti.
(12) Podpeč:
– PP1; /o,t/ Osrednji del naselja: Ohranja se značilna silhueta naselja in pogledi na dominantno podobo cerkve. Gradbene linije so izrazite na obeh straneh ceste skozi vas (z objekti pravokotno nanjo) in se jih ohranja. Jedro naselja se oblikuje na križišču ob otroškem igrišču in v sklopu vhoda v Podpeško jamo. Območje se sanira v urejeno turistično točko. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. V bližini vstopa v Podpeško jamo se upoštevajo pogoji v sosednjem EUP (PP5), posegi pa morajo biti skladni z usmeritvami za varstvo naravne vrednote.
– PP2; /o,p/ Vzhodni zaselek: Vsi posegi v območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Upošteva se vidna izpostavljenost zaselka, ohranja se značilna silhueta celotnega naselja in poglede na dominantno podobo cerkve. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PP3; /o,t/ Južni del naselja: Opuščena hiša Podpeč 33: zatočišče netopirjev, ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst: vsa dela na objektu ali njegovi neposredni bližini naj se izvaja v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave. Osvetljevanje objekta je možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši. Pri izvedbi razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin naj se upoštevajo določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Na območju za kmetijsko proizvodnjo je dovoljena gradnja kmetijskih objektov (širitev kmetije).
– PP4; Cerkev Sv. Martina: Uredi se dostop do cerkve ter območje ob njej kot javni prostor z urbano opremo iz naravnih materialov. Ohranja se kvalitetne poglede na cerkev ter razgled z nje. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Objekt je zatočišče in kotišče netopirjev, ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst: vsa dela na objektu ali njegovi neposredni bližini naj se izvaja v sodelovanju s pristojno službo za ohranjanje narave. Osvetljevanje objekta je možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji). Pri izvedbi razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin objekta naj se upošteva določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja; za osvetljevanje vseh zunanjih površin naj se namesti le popolnoma zasenčena svetila. V bližini naj se v največji meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija.
– PP5; /kraj/ Podpeška jama: Vsi posegi v vplivnem območju cerkve se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine, vsa dela v jami ali njeni neposredni bližini ter na celotnem območju naravne vrednote pa v sodelovanju s pristojno službo za ohranjanje narave. Osvetljevanje jame je dopustno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji), pri urejanju razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin naj se upoštevajo določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V bližini naj se v največji meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija.
– PP6; Kamni vrh: Prostor ob planinski koči se namenja rekreaciji, pohodništvu ipd. Dovoljene so postavitve informativnih tabel in ureditev javnega prostora z namestitvijo urbane opreme iz naravnih materialov.
– PP7; Območje protipoplavnih ukrepov z izvedbo protipoplavnega nasipa. Rešitve zavarovanj naselja pred poplavami se podajo s projektno dokumentacijo. Za območje se lahko izdela tudi občinski podrobni prostorski načrt.
(13) Podtabor:
– PT1; /g.p/ Osrednje naselje: Pri gradnji novih objektov naj se sledi dimenzijam in tipologiji tradicionalnih objektov. Obstoječe objekte žage je dovoljeno le vzdrževati. Ob morebitni širitvi naj se dejavnost žage preseli na ustreznejšo lokacijo (v EUP PT17 – gospodarska cona Podtabor). Po preselitvi se del tega območja nameni za stanovanjsko gradnjo, del pa ureditvi jedra naselja, skupaj z vzpostavitvijo turistične točke za prezentacijo in trženje naravnih vrednot v okolici vasi. Območje ob naravnih vrednotah (Kavčja jama in Podtaborska jama) se ureja skladno z usmeritvami za varstvo naravne vrednote. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT2; /g.p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT3; /g.p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT4; /g.p/ Domačija nad Rekarco: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT5; /g,p/ Domačija južno od Podtaborske jame: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT6; /g,t/ Domačija vzhod 1: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT7; /g,t/ Domačija vzhod 2: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT8; /g,t/ Domačija Oberstar: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT9; /g,t/ Domačija ob Stevnicah: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT10; /g,t/ Domačija Nace: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT11; /g,p/ Zahodni zaselek Zajčji log: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT12; /g,t/ Domačija pod Rekarjevim žlebom: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT13; /g,p/ Vzhodni zaselek Zajčji log: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi skladno z določbami 95. člena tega odloka.
– PT14; /g,t/ Domačija Na gmajni: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT15; /g,t/ Domačija vzhodno od Zajčjega loga: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PT16; /g,p/ Zaselek ob Rakovniku: Vsi posegi v območju sakralne stavbne dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
(14) Ponikve:
– PON1; /o,t/ Staro jedro: Ohranja se staro jedro naselja. Ohranja in obnavlja naj se obstoječe tradicionalne objekte. Pri rekonstrukcijah in novogradnjah naj se objekti načrtujejo ob upoštevanju tradicionalne tipologije obstoječih objektov. Trg znotraj CU naj se ureja in vzdržuje kot odprt javni prostor naselja. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PON2; /o,t/ Po odstranitvi objekta osnovne šole se območje varuje za posebne namene. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namesti predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– PON3; /o,t/ Predvidi se športno igrišče v asfaltni izvedbi za potrebe šole in širše. Prostor se opremi z urbano opremo. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Območja naj se po 22. uri ne osvetljuje.
– PON4; /o,t/ Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namesti predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– PON5; /g,j/ Ni posebnih PIP.
– PON6; /m,u/ Zgornji konec: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PON7; /m,j/ Območje parcel št. 1067/1, 1067/3, 1067/4, 1067/5, 1067/13, 1067/15, 1067/16, 1067/17, 1067/18, 1067/19, 1063/3 in 1063/11, vse k.o. Cesta je namenjeno dejavnostim socialnega varstva. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PON8; /g,p/ Z novogradnjami se oblikuje vstopni dela naselja ob upoštevanju obstoječe strukture grajenega tkiva.
– PON/9; Domačija Gačnik: Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine in ohranjanja narave v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PON10; /g,t/ Zakrajškov mlin: Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine in ohranjanja narave v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PON11; /g,p/ Objekt južno od Sv. Florjana: Pri rekonstrukciji oziroma prenovi objekta se upošteva bližina naravne vrednote.
– PON12; /g,p/ Domačija Bradač: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Upošteva se tudi vidna izpostavljenost lokacije.
– PON13; /g,p/ Domačija vzhod 1: Območje se ureja skladno z usmeritvami za varstvo naravne vrednote. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PON14; /g,p/ Domačija vzhod 2: Območje se ureja v skladu z usmeritvami za varstvo naravne vrednote.
– PON15; /g,p/ Ni posebnih PIP.
– VL19: Velike Lašče – Pod kolodvorom: Gradnje in ureditve v tej EUP se izvajajo v skladu z občinskim prostorskim načrtom, ki se nanaša na EUP VL19 v Občini Velike Lašče (odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Velike Lašče, Trobla, št. 7/2013).
– PON16; Ni posebnih PIP.
(15) Potiskavec:
– POT1; /o,p/ Osrednji del naselja: Ohranja se obcestna, strnjena zasnova naselja in značilni robovi naselja s prepoznavnimi gručami kozolcev. Na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Območje se ureja v skladu z usmeritvami za varstvo naravne vrednote. V območju križišča z oglasno desko in ekološkim otokom se uredi jedro vasi. Območje vstopa v naselje na južni strani naselja ob kapelici naj se ohranja. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– POT2; Čistilna naprava Rupača: Območje se ureja v skladu z usmeritvami za varstvo naravne vrednote. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– POT3; /g,t/ Domačija Ogrinc: Ni posebnih PIP.
(16) Predstruge:
– PRS1; /o,j/ Osrednji del naselja: Nove gradnje naj upoštevajo značilnosti obstoječe pozidave v smislu postavitve in oblikovanja objektov. Dejavnosti se umeščajo pretežno ob regionalni cesti z zagotavljanjem zadostnih parkirnih površin. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PRS2; /o,p/ Južno od regionalne ceste: Območje na zahodu se ureja v skladu z usmeritvami za varstvo naravne vrednote. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Upošteva se tudi vidna izpostavljenost lokacije ob regionalni cesti.
– PRS3; /m,u/ Zahodni del naselja: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namesti predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– PRS4; /g,p/ Domačija Pod hribom: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PRS5; /m,u/ Na delih parcel št. 1233/8 in 1457/1 k.o. Cesta je dovoljena gradnja ostalih spremljajočih objektov, na preostalih pa stanovanjski in ostali spremljajoči objekti v skladu s pogoji, določenimi v EUP PRS16. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PRS6; Stari kamnolom: Območje se nameni za prireditveni prostor z možnostjo taborjenja. V območju se dovoli tudi: 55.3 Dejavnost avtokampov in taborov, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač ter gradnjo pripadajočih objektov za normalno funkcioniranje dejavnosti, ki naj smiselno upoštevajo določila odloka glede tipologije objektov.
– PRS7; /m,p/ Severozahodni rob naselja nad železniško progo: Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namesti predvsem svetila na samodejni vklop in izklop. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PRS8; /o,p/ Zaselek vzhodno od železniške postaje: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PRS9; /o,j/ Jedro naselja: Rekonstrukcija in prenova imajo prednost pred novogradnjo. Pri rekonstrukcijah in novogradnjah stanovanjskih in ostalih spremljajočih objektov se objekti tipološko uskladijo z obstoječimi tradicionalnimi. V območju centralnih dejavnosti se poleg objektov, določenih glede na podrobno namensko rabo prostora, dovoli še gradnja objektov za proizvodnjo in obrt ter razvoj obstoječih dejavnosti v prostoru v okviru razpoložljivih zemljišč in ob upoštevanju vplivov na okolje. Izjemoma se dovoli višinski gabarit objekta za obrt do P+2+M. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PRS10; /g,p/ Zaselek Trzne: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PRS11; /g,u/ Zahodni zaselek: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Upošteva se tudi vidna izpostavljenost zaselka in lega ob regionalni cesti.
– PRS12; /g,u/ Območje z gostinsko in turistično ponudbo: Območje se oblikuje kot športno-rekreacijsko območje, s funkcijo vstopne točke po izgradnji obvozne ceste.
V objektu z gostinsko in turistično ponudbo se dovoli tudi bivanje za lastnika oziroma upravnika območja. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Območja naj se po 22. uri ne osvetljuje. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PRS13; Območje protipoplavnih ukrepov z izvedbo protipoplavnega nasipa. Rešitve zavarovanja naselja pred poplavami se podajo s projektno dokumentacijo. Za območje se lahko izdela tudi občinski podrobni prostorski načrt.
– PRS14; Območje protipoplavnih ukrepov z izvedbo protipoplavnega nasipa. Rešitve zavarovanja naselja pred poplavami se podajo s projektno dokumentacijo. Za območje se lahko izdela tudi občinski podrobni prostorski načrt.
– PRS17; Območje protipoplavnih ukrepov z izvedbo protipoplavnega nasipa. Rešitve zavarovanja naselja pred poplavami se podajo s projektno dokumentacijo. Za območje se lahko izdela tudi občinski podrobni prostorski načrt. Za določitev protipoplavnih ukrepov se izdelajo variantne rešitve križanja železnice s cestno infrastrukturo.
– PRS22; Območje železniške postaje Predstruge: Jedro naselja se oblikuje ob železniški postaji, še posebej po rekonstrukciji železniške proge ter vzpostavitvi potniškega postajališča. Ob rekonstrukciji železniške proge se uredi križišče in križanje ceste s železnico. Parkirne površine se uredijo za potrebe železniške postaje, delno pa tudi za potrebe drugih dejavnosti v neposredni okolici. Upošteva se tudi pogoje varstva pred poplavno nevarnostjo.
(17) Pri Cerkvi – Struge:
– PCS1; /g,j/ Osrednji del naselja: Javni prostor pred cerkvijo se ureja in vzdržuje kot odprt urbani prostor v naselju. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PCS2; /m,p/ V območju se v okviru sedanje lokacije poleg splošnih dejavnosti izjemoma dovoli dejavnost: C31.010 – Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore in H49.410 – Cestni tovorni promet. Objekte se ohranja in vzdržuje oziroma rekonstruira, ob potrebi po širitvi pa naj se dejavnost preseli na ustreznejšo lokacijo (v EUP PT17 – gospodarska cona Podtabor).
– PCS3; /g,p/ Vzhodni del – Mandrge: Ni posebnih PIP.
– PCS4; Območje poslovilnega objekta: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– PCS5; Lovska koča: V območju CD se dovoli le dejavnost: A01.700 – Lovstvo. V območju zelenih površin se razvija dejavnosti, povezane s športom in rekreacijo.
– PCS6; /g,p/ Preselitev kmetije: Območje je namenjeno za preselitev kmetije s parc. št. 4/0, 49/0, 621/0, 622/1 in 622/2 k.o. Podtabor. Kmetija naj se načrtuje po vzoru tradicionalnih. Gradnja se lahko izvaja fazno, pri čemer pa se dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izda šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. V obstoječ gozdni rob na naj se ne posega.
– PCS7; /m,p/ Vzhodni del naselja: Novi objekti naj oblikujejo smer pozidave, ki bo sledila plastnicam. Objekti naj se oblikovno čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje. Upošteva se vidna izpostavljenost lokacije ter pogoji varstva pred poplavno nevarnostjo.
(18) Rapljevo:
– RA1; /g,t/ Severni del naselja: Območje zelenih površin naj se ureja kot vaško jedro. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namesti predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– RA2; /g,p/ Vsa zunanja svetila naj se uredijo na samodejni vklop in izklop. V obstoječi gozdni rob naj se ne posega.
– RA3; /g,t/ Osrednji del naselja: Upošteva se obstoječi red obcestne pozidave. Ohranja in prenavlja naj se tradicionalne objekte. Nova pozidava naj se po tipologiji zgleduje po tradicionalnih objektih.
– RA4; /g,t/ Južni del naselja: Ohranja in prenavlja naj se tradicionalne objekte. Nova pozidava naj se po tipologiji zgleduje po tradicionalnih objektih.
– RA5; /g,t/ Zaselek Ravni: Ni posebnih PIP.
– RA6; /g,t/ Domačija: Ni posebnih PIP.
– RA7; /g,t/ Gozdarska koča: Ni posebnih PIP.
– RA8; /g,t/ Domačija: Ni posebnih PIP.
(19) Tisovec:
– TI1; /o,t/ Osrednji del vasi: Osrednji del naselja se prednostno prenavlja zaradi izrazito ohranjene stavbne dediščine. Ohranja se kvalitetna obcestna, strnjena zasnova naselja v osrednjem delu, ureja se jedro naselja ob cerkvi in domačiji, ki je opredeljena kot kulturna dediščina. Prostor, ki ga objekti ustvarjajo skupaj s cestnim telesom, naj ostane nepozidan. Upošteva naj se obstoječi red pozidave: stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Cerkev Sv. Peter in Pavel: zatočišče in kotišče netopirjev, ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst: vsa dela na objektu ali njegovi neposredni bližini naj se izvaja v sodelovanju s pristojno službo za ohranjanje narave. Osvetljevanje objekta je možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji), pri urejanju razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin objekta naj se upošteva določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V bližini naj se v največji meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija.
– TI2; /o,t/ Kozolci; Ohranja se rob naselja s prepoznavnimi gručami kozolcev.
– TI3; /o,p/ Vzhodni del vasi: Novi objekti se gabaritno prilagodijo obstoječim tradicionalnim, hkrati pa naj se po oblikovanju čim bolj naslanjajo na njihovo tipologijo gradnje.
– TI4; /g,p/ Severni del vasi: Novi objekti se gabaritno prilagodijo obstoječim tradicionalnim, hkrati pa naj se po oblikovanju čim bolj naslanjajo na njihovo tipologijo gradnje.
– TI5; /m,p/ Južni del vasi: Prostor se ureja čimbolj racionalno z upoštevanjem značilnosti obstoječe pozidave. Osnovna smer pozidave naj sledi značilnostim reliefa in naj oblikuje nov rob naselja.
– TI6; /o,p/ Stara gmajna: V območju se dovoli poleg počitniških objektov tudi postavitev čebelnjakov.
– TI7; Igrišče: Ni posebnih PIP.
(20) Tržič:
– TR1; /g,p/ Osrednji zaselek: Tradicionalne objekte se ohranja in obnavlja, oživi in prenovi naj se opuščene objekte v skladu s tradicionalno tipologijo. Območje se ureja v skladu z usmeritvami za varstvo naravne vrednote. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– TR2; /g,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– TR3; /g,p/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– TR4; /g,p/ Domačija vzhod: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka. Upošteva se tudi bližina naravne vrednote – ponikalnica.
– TR5; /g,p/ Domačija jug: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
– TR6; /g,p/ Domačija ob Lipi: Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi v skladu z določbami 95. člena tega odloka.
(21) Vodice:
– VO1; /m,p/ Naselje, območje počitniških hiš: Novi objekti naj oblikujejo smer pozidave, ki bo sledila plastnicam, s tem se vzpostavi večji red v prostoru in prepreči nadaljnja stihijska razpršena gradnja. Objekti naj se oblikovno čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje. Dom Olga se lahko uredi kot večnamenski objekt. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namesti predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
– VO2; Vodohran z dostopno cesto: Ni posebnih PIP.
– VO3; /g,p/ Počitniški objekt: Ni posebnih PIP.
– VO4; /g,t/ Južni del naselja: Vse posege se izvaja po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
– VO5; /o,p/ Južni del naselja: Vse posege se izvaja po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
– VO6; /g,t/ Lovska koča južno od Vodic: V območju se dovoli dejavnost: A01.700 – Lovstvo.
(22) Zagorica:
– ZA1; /o,t/ Osrednji del naselja: Uredi in vzdržuje se javni prostor ob športnem igrišču, ob njem pa uredi tudi otroško igrišče. Z gradnjo in rekonstrukcijo se ohranja strnjena obcestna struktura naselja. Ohranja in obnavlja naj se obstoječe tradicionalne objekte. Pri prenovah in novogradnjah se objekti tipološko usklajujejo z obstoječimi tradicionalnimi.
– ZA2; /g,p/ Zahodni del naselja: Ni posebnih PIP.
– ZA3; /o,j/ Jedro naselja (prostor vaške luže) ob razširjeni ulici z igriščem se uredi in opremi z urbano opremo. Varuje se znamenje.
– ZA4; /g,t/ Nova kmetija: Načrtuje naj se po vzoru tradicionalnih. Gradnja se lahko izvaja fazno, pri čemer pa se dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izda šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namesti predvsem svetila na samodejni vklop in izklop. Živina mora biti ustrezno ograjena, da se preprečuje dostop volka in rjavega medveda.
(23) Zdenska vas:
– ZD1; /o,t/ Osrednji del naselja: Rekonstrukcija in prenova imata prednost pred gradnjo. Gradbene linije so (z objekti pravokotno na cesto) izrazite na obeh straneh ceste skozi naselje in se jih ohranja. V jedru naselja ob kapelici se izvede rekonstrukcija križišča na način, ki bo zagotovil povečanje prometne varnosti. Dejavnost mizarstva (proizvodnja izdelkov iz lesa, proizvodnja pohištva) na obstoječi lokaciji se lahko ohranja le v sedanjem obsegu, pri čemer se dovoli legalizacija objektov za proizvodno in obrt v obstoječih gabaritih in oblikovanju. V primeru razvoja dejavnosti se ta skupaj z odprtimi površinami za skladiščenje lesa preseli na ustreznejšo lokacijo, v eno od gospodarskih con. Na severni strani naj se v primeru novih gradenj zagotovi večji odmik od železniške proge v skladu s pogoji upravljavca. Ohranja se kozolce v območju. Vse posege v območju naselbinske dediščine se izvaja po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Po potrebi se za prenovo naselja izdela občinski podrobni prostorski načrt, katerega del je tudi konservatorski načrt.
– ZD2; /o,t/ Vsi posegi v območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
– ZD3; /o,j/ Območje vaških luž se ureja kot jedro naselja.
– ZD4; /m,p/ Pobočje pod železnico: Pri umeščanju novih objektov v severnem delu območja je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od železniške proge v skladu s pogoji upravljavca. Novi objekti se gabaritno prilagodijo obstoječim, hkrati pa naj se po oblikovanju čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje. Vsi posegi v območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Po potrebi se za prenovo naselja izdela občinski podrobni prostorski načrt, katerega del je tudi konservatorski načrt.
– ZD5; /g,p/ Južni zaselek: Novi objekti se gabaritno prilagodijo obstoječim, hkrati pa naj se po oblikovanju čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje.
– ZD6; /o,p/ Domačija na zahodu: Ni posebnih PIP.
– ZD7; Lipov gaj s cerkvijo sv. Antona: Območje se ureja v skladu z usmeritvami za ohranjanje naravne vrednote in varstvo kulturne dediščine. Cerkev Sv. Antona je zatočišče netopirjev, ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst: vsa dela na objektu ali njegovi neposredni bližini naj se izvaja v sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo narave. Osvetljevanje objekta je možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji). Pri izvedbi razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin objekta naj se upošteva določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V bližini naj se v največji meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija.
– ZD8; /g,t/ zaselek južno od cerkve: Upošteva se vidna izpostavljenost lokacije. Gospodarski objekt, hlev, ki je gabaritno presegel merilo zaselka, se sanira po določilih tega odloka. Pri gradnji in rekonstrukciji se upošteva bližina zavarovanega območja cerkve Sv. Antona in Lipovega gaja, vse posege se zato izvaja po določilih službe za ohranjanje naravne vrednote in varstvo kulturne dediščine.
– ZD9; /g,t/ Severna domačija: Ni posebnih PIP.
– ZD10; Čistilna naprava Zdenska vas: Pri načrtovanju čistilne naprave je potrebno upoštevati občutljivost kraškega terena ter iztok iz čistilne naprave urediti na način, ki ne bo ogrožal podzemne vode.
3.9 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
(splošna določila pri pripravi OPPN)
(1) Kompleksna gradnja se načrtuje v okviru OPPN, določenih v grafičnem delu tega OPN.
(2) Kompleksna gradnja se načrtuje v okviru OPPN tudi za območja, ki niso opredeljena v tem OPN, pa se zanje izkaže potreba po celovitem urejanju prostora v smislu sanacije oziroma delne ali celovite prenove naselja ali dela naselja, predvsem na območjih naselbinske kulturne dediščine.
(3) V okviru OPPN se načrtuje tudi prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za gradnjo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru, za gradnjo protipoplavnih objektov in naprav ter drugih objektov za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč, tudi če niso opredeljeni v grafičnih prikazih tega OPN.
(4) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en ali več občinskih podrobnih prostorskih načrtov, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen akt vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto, s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo ter da bo zaporedje priprave posameznih delov OPPN zagotavljalo smiselno faznost prostorskih ureditev.
(5) Če se izdela OPPN samo za del območja, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje in sočasno z delom OPPN sprejeti za celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter praviloma izdelati program opremljanja zemljišča.
(6) Meje in podrobnejša namenska raba na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture.
(7) Meje in podrobnejša namenska raba na območju OPPN, ki niso določeni s tem OPN, se določijo glede na strokovne podlage v skladu s potrebami, za katere se pripravljajo, prilagodijo se programskim zahtevam v skladu z namensko rabo, določeno v OPN, in razmeram na terenu, v primeru kulturne dediščine pa predvsem izhodiščem konservatorskega programa.
(8) Na območjih OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti ureditev javnih in poljavnih zelenih površin v obsegu najmanj 15 % celotne površine OPPN.
(9) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so pred njegovim sprejetjem na obstoječih parcelah dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela in odstranitev ter rekonstrukcija, dozidava in nadzidava obstoječih objektov v skladu z določili tega odloka,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov v skladu s podrobno namensko rabo zemljišča,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov ter ograj,
– gradnje, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN.
(10) Na območjih, na katerih je v skladu s tem odlokom predvidena izdelava OPPN in so nezazidana stavbna zemljišča, morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju.
(podrobna merila pri pripravi OPPN)
(1) Hočevje:
HO10; /oppn/ Stanovanjski del Gregorovce – Pekel:
Na območju razpršene gradnje se z novimi objekti za bivanje in urejeno mrežo poti zagotovi racionalnejša raba prostora in boljša komunalna oskrba. Objekti se oblikovno čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje, pozidava se prilagaja vrtačastemu reliefu, obstoječe stanje pa se sanira tudi z ustrezno zasaditvijo. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
HO11; /oppn/ Območje počitniških hiš Gregorovce – Pekel:
Na območju razpršene gradnje se z novimi počitniškimi objekti in urejeno mrežo poti zagotovi racionalnejša raba prostora in boljša komunalna oskrba. Objekti naj se oblikovno čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje, pozidava se prilagaja vrtačastemu reliefu, obstoječe stanje se sanira tudi z ustrezno zasaditvijo. Ob krčitvi gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob v skladu s pogoji pristojne javne gozdarske službe. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namesti predvsem svetila na samodejni vklop in izklop.
(2) Kompolje:
KO30; /oppn/ Novi del naselja: Površine so namenjene za stanovanjsko gradnjo ter za centralne dejavnosti (predvsem storitvene in oskrbne) kot dopolnitev dejavnosti v obstoječem jedru naselja. Mizarski delavnici se omogoči širitev, ob njej se predvidijo površine za nove obrtne dejavnosti manjšega obsega, ki se na to območje bodisi preselijo iz poplavno ogroženih površin ali pa se ustvarijo na novo. Med območjem obrtnih dejavnosti ter stanovanjskim območjem se ustvari zelena cezura. Struktura objektov naj bo čim bolj urejena, obcestna, s stanovanjskimi oziroma glavnimi objekti na gradbenih parcelah ob cesti in pomožnimi oziroma gospodarskimi objekti v ozadju. Oblikovanje objektov naj se prilagaja tradicionalni tipologiji gradnje ali pa se celotno območje koncipira s poenoteno sodobnejšo tipologijo gradnje. Obstoječa morfologija terena naj se v največji možni meri ohranja. Območje se ureja na podlagi OPPN, lahko v dveh ali več fazah.
KO31; /oppn/ Suha struga Rašice:
Površine se namenijo izvedbi omilitvenih ukrepov za varovanje naselja Kompolje pred poplavami. Do sprejetja OPPN so na območju urejanja dovoljeni posegi in ureditve po določilih splošnih PIP za poplavna območja iz 95. člena tega odloka.
(3) Podgora:
PO8; /oppn/ Južni del naselja Podgora:
Na območju razpršene gradnje se z novimi objekti in urejeno mrežo poti zagotovi racionalnejša raba prostora in boljša komunalna oskrba. Objekti naj se oblikovno čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje. Upošteva se pogoje varstva pred poplavno nevarnostjo.
(4) Podtabor:
PT17; /oppn/ Gospodarska cona Podtabor:
Območje se namenja za selitev žage iz osrednjega dela naselja ter, glede na razpoložljiv prostor, za ostale gospodarske dejavnosti. Del zemljišč je na območju poplavne nevarnosti, zato se mora v fazi izdelave strokovnih podlag podati rešitve, ki ne bodo poslabšale odvodnosti zalednih voda ter bodo objektom zagotovile varnost pred poplavami. Vrtače na območju urejanja se izkoristijo za ponikalne komore.
(5) Predstruge:
PRS19; /oppn/ Širitev gospodarske cone 1:
Objekte v območju naj se načrtuje tako, da se bo gostota pozidanosti zmanjševala v smeri zahodnega roba novega dela obrtne cone. Pri umeščanju objektov je potrebno upoštevati tudi varstvene usmeritve s področja ohranjanja narave in v največji možni meri omogočiti prost prehod velikih zveri. Območje industrijskega tira (PŽ) naj ostane neograjeno. Del zemljišč je na območju poplavne nevarnosti, zato se mora v fazi izdelave strokovnih podlag podati rešitve, ki ne bodo poslabšale odvodnosti zalednih voda ter bodo objektom zagotovile varnost pred poplavami. Poškodbe okoliškega terena je treba po končanem posegu sanirati. Pri oblikovanju okolice objektov in samega prostora naj se ohranja vegetacija oziroma se jo nadomesti s čim več avtohtone vegetacije. Na območju suhe struge se ne sme odlagati ali skladiščiti odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom. Smetnjaki naj bodo nameščeni na ustrezna mesta, namesti naj se take smetnjake, da bo živalim (predvsem rjavemu medvedu) preprečen dostop do smeti. Začasne smetnjake oziroma morebitne razpršene odpadke (predvsem organske), nastale v obdobju gradnje, naj se po koncu izvedbe predvidenih del odstrani in deponira na ustrezna mesta. V času gradnje in času obratovanja je treba preprečiti kakršnokoli onesnaženje podzemnih in okoliških voda.
PRS20; /oppn/ Širitev gospodarske cone 2:
Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati usmeritve s področja ohranjanja narave in v največji možni meri omogočiti prost prehod velikih zveri. Poškodbe okoliškega terena je treba po končanem posegu sanirati. Pri oblikovanju okolice objektov in samega prostora naj se ohranja vegetacija oziroma se jo nadomesti s čim več avtohtone vegetacije. Na območju suhe struge se ne sme odlagati ali skladiščiti odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom. Smetnjaki naj bodo nameščeni na ustrezna mesta, namesti naj se take smetnjake, da bo živalim (predvsem rjavemu medvedu) preprečen dostop do smeti. Začasne smetnjake oziroma morebitne razpršene odpadke (predvsem organske), nastale v obdobju gradnje, naj se po koncu izvedbe predvidenih del odstrani in deponira na ustrezna mesta. V času gradnje in času obratovanja je treba preprečiti kakršnokoli onesnaženje podzemnih in okoliških voda.
PRS21; /oppn/ Kamnolom Predstruge:
Ob nadaljnjem obratovanju in delni širitvi kamnoloma na površine, kjer je pridobljena rudarska pravica, se mora z ustreznim pristopom k eksploataciji (pridobivanjem agregata od prve, najvišje etaže navzdol) zagotoviti učinkovito in sprotno sanacijo območja. Izvedejo se tudi ukrepi za zavarovanje naselja pred negativnimi vplivi te dejavnosti (izvede zelena bariera z visokoraslo vegetacijo). Eksploatacija mineralne surovine mora biti zaključena do izteka podeljene rudarske pravice za izkoriščanje v letu 2021. Po končanem izkoriščanju kamnoloma se vsi objekti za obratovanje odstranijo. S površinskim pokrovom se zmanjša vidna prisotnost nekdanjega kopa in vzpostavi ekološko stabilno stanje. Tako urejeno območje se nameni za turistično ali športno-rekreativno rabo za potrebe širšega prostora.
(6) Rapljevo:
RA9; /oppn/ Revitalizacija kočevarskega naselja Kukovo:
Območje opuščenega kočevarskega naselja, ki je razmeroma dobro dostopno, se nameni za razvoj dejavnosti, ki potrebuje mirno, čisto okolje, stik z naravo (npr. center šolskih in obšolskih dejavnosti, dom za starejše, klimatsko zdravilišče ipd.), razvoj bivanja v smislu ekološke vasi (samooskrba z energijo, vodo) ali v smislu prezentacije kulturne dediščine (kot rekonstrukcija kočevarskega naselja ali muzej na prostem).
(7) Videm:
VI32; /oppn/ Območje protipoplavnih ukrepov z izvedbo protipoplavnih nasipov
Površine se namenijo izvedbi omilitvenih ukrepov za varovanje naselja Videm pred poplavami. Lokacije protipoplavnih ukrepov v grafičnih prikazih OPN so informativne. Do sprejetja OPPN so na območju urejanja dovoljeni posegi in ureditve po določilih splošnih PIP za poplavna območja iz 95. člena tega odloka.
VI34; /oppn/ Stanovanjsko naselje Kračice:
Na območju razpršene gradnje naj novi objekti oblikujejo smer pozidave, ki bo sledila plastnicam, s čimer se oblikuje red v prostoru in prepreči nadaljnja stihijska razpršena gradnja. Upošteva se vidna izpostavljenost lokacije, objekti pa naj se oblikovno čim bolj naslanjajo na tradicionalno tipologijo gradnje.
(veljavnost izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi oziroma se delno razveljavijo naslednji izvedbeni akti:
EUP | Ime dokumenta | Objava odloka | Območje razveljavitve in/ali druga določila |
PON17 /DPN/ | Uredba o državnem prostorskem načrtu za regionalno cesto III. reda R3-647/1368 Mlačevo–Rašica mimo naselja Ponikve | Uradni list RS, št. 38/09 | – |
VI33 /OPPN/ | Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo Doma starejših občanov v naselju Videm | Uradni list RS, št. 20/05 | 392/5 del in 392/7 del, k.o. Videm Dobrepolje; njegovo izvajanje je dovoljeno ob upoštevanju določb glede varstva pred poplavno nevarnostjo |
PRS15 /OPPN/ in PRS 16 /OPPN/ | Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in za del ureditvenega načrta Predstruge | Uradni list RS, št. 54/00, 16/04, 11/07 – obv. razl. in 43/08 – popr. | – njegovo izvajanje je dovoljeno ob upoštevanju določb glede varstva pred poplavno nevarnostjo |
PRS1 | Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in za del ureditvenega načrta Predstruge | Uradni list RS, št. 54/00, 16/04, 11/07 – obv. razl. in 43/08 – popr. | 1470, 1223/1, 1223/10, 1223/11, 1223/17, 1223/18, 1223/19, 1223/20, 1223/21, 1223/22, 1223/23, 1223/24, 1223/26, 1223/27, 1223/3, 1223/25, 1223/5, 1223/6, 1223/7, 1223/9, 1226/1, 1226/104, 1226/105 del, 1226/107, 1226/109, 1226/111, 1226/114 del, 1226/115, 1226/116, 1226/117, 1226/118, 1226/119, 1226/120, 1226/121, 1226/139, 1226/140, 1226/185 del, 1226/23 del, 1226/24 del, 1226/25, 1226/27, 1226/30, 1226/31, 1226/38, 1226/39, 1226/186, 1226/187, 1226/44, 1226/46, 1226/47, 1226/48, 1226/49, 1226/53, 1226/54, 1226/55, 1226/56, 1226/57, 1226/58, 1226/59, 1226/60, 1226/61, 1226/62, 1226/63, 1226/64, 1226/65, 1226/66 del, 1226/67, 1226/68, 1226/7, 1226/70, 1226/71, 1226/72, 1226/73, 1226/74 del, 1226/75 del, 1226/76, 1226/77, 1226/78, 1226/189, 1226/81, 1226/84 del, 1226/85 del, 1226/86, 1226/87, 1226/89, 1226/90, 1226/93, 1226/94, 1226/95, 1226/96, 1226/98 del, 1229/14, 1229/15, 1229/16 del, 1229/22, 1229/4, 1229/188, 1229/189, 1229/7, 1229/8, 1464/2, 1464/3, 1464/4, 1466/2, 1467/1, 1467/2, 1468/1, 1468/2, 1468/3, 1468/4, 2336/4 del, 2353/4, 2379/2, 2379/3, 2379/4, 2379/5, 2379/6, vse k.o. Cesta njegovo izvajanje je dovoljeno ob upoštevanju določb glede varstva pred poplavno nevarnostjo |
PRS18 /OPPN/ | Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge v Občini Dobrep. | Uradni list RS, št. 110/09 | – |
(prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji planski in izvedbeni akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2001 (Uradni list RS, št. 11/98, 40/98 – popr., 79/04 in 11/07 – obv. razl.),
– Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Občino Dobrepolje (Uradni list RS, št. 39/98, 79/99 – popr., 51/02 in 103/05 – popr.),
– Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih načrtov in drugih prostorskih aktov s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje od leta 1986–2000, dopolnjen 2001 (Uradni list RS, št. 81/04).
Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost, če:
– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka,
– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30 %,
– bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.
(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN)
V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se uporabljajo določila OPPN.
(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih veljavnih OPPN)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN, navedenih v 126. členu tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN in je skladna s splošnimi PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih ter začasnih objektov iz 66. člena tega odloka.
(dokončanje začetih postopkov)
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(2) Postopki lastninsko pravne ureditve grajenega javnega dobra (prometne, komunalne in druge infrastrukture), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskega akta občine, veljavnega v času vložitve vloge oziroma podpisa pogodbe.
(1) OPN Občine Dobrepolje je izdelan v digitalni obliki in tiskan v treh (3) izvodih v analogni obliki.
(2) OPN Občine Dobrepolje v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Dobrepolje.
Nadzor nad OPN Občine Dobrepolje opravljajo pristojna ministrstva.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35001-0001/2011-98
Videm, dne 14. marca 2017
Janez Pavlin l.r.
Priloga 2: Dovoljene vrste objektov po posameznih vrstah namenske rabe prostora
