Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), osmega odstavka 29. člena in 216. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in 3., 4. in 7. člena Odloka o javnih gospodarskih službah v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 16/94) ter 18. člena statuta je Občinski svet Občine Grosuplje na 15. redni seji dne 5. 4. 2017 sprejel
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina v Občini Grosuplje
(1) Ta odlok določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina na območju Občine Grosuplje (v nadaljevanju: Občina).
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje javne službe iz prvega odstavka tega člena.
(pojmi in izrazi v odloku)
V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– distribucija: pomeni transport zemeljskega plina po lokalnih ali regionalnih plinovodnih omrežjih z namenom oskrbe odjemalcev, razen dobave;
– prenos: pomeni transport zemeljskega plina po omrežju, ki v pretežni meri zajema visokotlačne plinovode, z namenom dostave odjemalcem, ki ne vključuje dobave. Prenos ne pomeni transporta po pridobivalnem plinovodnem omrežju in po delu visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo zemeljskega plina;
– operater distribucijskega sistema: je pravna oseba, ki je na podlagi tega odloka določena za izvajanje javne službe dejavnosti posameznem omrežju in je odgovorna za obratovanje distribucijskega omrežja, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in za njegov razvoj na danem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi ter za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji zemeljskega plina;
– omrežnina pomeni znesek, ki ga je za uporabo sistema zemeljskega plina dolžan plačati uporabnik sistema in se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema;
– končni odjemalec: pomeni odjemalca, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kupuje zemeljski plin za svojo lastno rabo; je oseba, ki je lastnik nepremičnine, na katero ali za katero je nameščeno odjemno mesto (lastnik odjemnega mesta) oziroma imetnik soglasja za priključitev; končni odjemalec je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– uporabnik omrežja: pomeni pravno ali fizično osebo, ki dobavlja v distribucijski sistem ali ki se ji dobavlja iz distribucijskega sistema;
– javna služba: je dejavnost operaterja distribucijskega sistema;
– koncedent: je Občina;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema;
– koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema po tem odloku na podlagi koncesije;
– distribucijski plinovod pomeni plinovod, po katerem poteka distribucija od prevzemnega mesta do priključnega mesta na distribucijskem plinovodu;
– priključek pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega plinovoda in odjemnega mesta ter se začne na priključnem mestu na omrežju in končna s priključnim mestom uporabnika;
– priključno mesto na omrežju: pomeni točko na distribucijskemu sistemu, kjer je oziroma bo priključen priključek uporabnika;
– priključno mesti uporabnika: pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika;
– agencija za energijo: Agencija za energijo.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(opredelitev javne službe)
(1) Gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema obsega:
– izvajanje distribucije zemeljskega plina;
– varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;
– razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema;
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do njega;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
– zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo;
– izgradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Občine Grosuplje v skladu z občinskimi prostorskimi načrti in drugimi ustreznimi akti in dokumentacijo;
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje.
(2) Dejavnost operaterja distribucijskega sistema obsega tudi dejavnosti in naloge, določene v drugih predpisih, ki na podlagi Energetskega zakona določajo vsebino gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku.
(območje izvajanja javne službe)
(1) Za izvajanje javne službe po tem odloku se podeli koncesija za celotno območje Občine.
(2) Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja te javne službe na celotnem območju Občine.
(3) Koncesionar izvaja javno službo po tem odloku v svojem imenu in za svoj račun.
(oskrba z zemeljskim plinom)
Pri izdelavi občinskega prostorskega načrta in občinskih podrobnih prostorskih načrtov mora izdelovalec, kjer je to mogoče, prednostno predvideti oskrbo objektov iz sistema oskrbe z zemeljskim plinom, v skladu s predhodnimi pogoji in soglasji izvajalca javne službe.
III. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnosti operaterja distribucijskega sistema, se financirajo iz omrežnine za distribucijo plina, ki jo plačujejo uporabniki omrežja operaterju distribucijskega sistema.
(2) Regulativni okvir in višino tarifnih postavk omrežnine določi izvajalec v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo tarifnih postavk, vsebovanih v omrežnini in tarifnih postavk za ostale storitve v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
(3) Koncesionar zaračunava uporabnikom omrežnino v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira, aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
(drugi prihodki koncesionarja)
Koncesionar pridobiva dohodke tudi od priključitev in od ostalih storitev, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema.
IV. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA
Koncesionar ima pri izvajanju gospodarske javne službe poleg javnih pooblastil na podlagi zakona tudi naslednja javna pooblastila:
– izdaja sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina;
– v zvezi z izvajanjem dejavnosti daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno z zakonom o urejanju prostora in Energetskim zakonom, kolikor ni z zakonom predpisano drugače;
– določa projektne pogoje in pogoje za priključitev objektov na distribucijsko omrežje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, skladno s predpisi o graditvi objektov, kolikor ni z zakonom predpisano drugače;
– odloča za vsako posamezno priključitev odjemalca na distribucijsko omrežje;
– izdaja strokovna mnenja in soglasja k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območjih varovalnih pasov;
– vodi kataster distribucijskega plinovodnega omrežja in naprav v skladu z veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov, in druge evidence.
(obveznosti koncesionarja)
Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– obstoječo in zgrajeno infrastrukturo je dolžan tekoče in investicijsko vzdrževati;
– dolžan je izpolnjevati druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Koncesionar izda sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila) v skladu s splošnim aktom Agencije za energijo, s katerim je predpisana obvezna vsebina sistemskih obratovalnih navodil. Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo, kolikor je tako predpisano z zakonom.
(2) Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Sistemska obratovalna navodila urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema, zlasti pa:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje sistema z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom;
– način izvajanja dostopa do sistema;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– postopke za obratovanje sistemov v kriznih stanjih;
– pogoje za priključitev na sistem in način priključitve na sistem;
– splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina;
– tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje različnih sistemov;
– pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009.
(kataster omrežja in infrastrukture)
(1) Koncesionar za plinovodno omrežje vodi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih uporablja, vključno z zbirko podatkov o končnih odjemalcih. Podatke o katastru koncesionar posreduje Občini, ki zagotavlja vključitev teh podatkov v geografski informacijski sistem Občine.
(2) V katastrih in zbirkah podatkov se vodijo le tisti osebni podatki, ki so navedeni v soglasjih k priključitvi na omrežje oziroma v pogodbah o priključitvi na omrežje ter pogodbah o dostopu do distribucijskega omrežja. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in pa dejanskemu uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
V. DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
(definicija distribucijskega sistema)
(1) Distribucijski sistem obsega distribucijski sistem od prevzemnega mesta do priključnega mesta uporabnika ter vse objekte in naprave, s katerimi se opravljajo sistemske storitve.
(2) Distribucijski sistem sestavljajo:
– distribucijski plinovodi in priključki, vključno s fitingi (reducirni kosi, T-kosi idr.), armaturami (zaporni elementi, sifoni idr.), raznimi konstrukcijami (razdelilni kosi, lovilniki delcev idr.),
– elementi katodne zaščite (anodno ležišče, merilna mesta, kabelski razvod in naprave idr.),
– odorirne naprave,
– regulacijske, merilne in merilno regulacijske postaje,
– objekti in naprave (merilne naprave, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji idr.) potrebne za delovanje distribucijskega sistema.
(3) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.
(4) Meja med distribucijskim sistemom in notranjo plinsko napeljavo pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika. Meja med prenosnim sistemom in distribucijskim sistemom se določi v dogovoru z operaterjem prenosnega sistema zemeljskega plina in je skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili za prenosni sistem zemeljskega plina praviloma izolacijska prirobnica, ki se nahaja približno 1 m izven merilne oziroma merilno-regulacijske postaje v smeri distribucijskega sistema.
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega sistema)
(1) Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijski sistem, s katerim izvaja javno službo, tako da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja.
(2) Koncesionar bo gradil distribucijski sistem na tistem območju Občine, kjer je predvidena plinifikacija v skladu z veljavnim lokalnim energetskim konceptom in mu bo hkrati Agencija za energijo zagotovila povrnitev upravičenih stroškov obratovanja v skladu z aktom o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina in uporabniki sistema krili nesorazmerne del stroškov gradnje distribucijskega sistema v skladu z Energetskim zakonom in sistemskimi obratovalnimi navodili.
(3) Priključke ob izpolnitvi pogoja iz 22. člena tega odloka gradi in vzdržuje koncesionar, razen v kolikor se imetnik soglasja ne odloči drugače in jih gradi in vzdržuje sam. V primeru izvajanja del na priključkih, distribucijskem sistemu, objektih in napravah, ki niso v lasti ODS, se medsebojne pravice in obveznosti, vključno z obveznostjo povračila stroškov ODS, dogovorijo s pogodbo, sklenjeno z lastnikom teh naprav (na primer pogodba o priključitvi ali pogodba o najemu distribucijskega sistema).
VI. PRIKLJUČITEV UPORABNIKA NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM
(priključitev na distribucijsko omrežje)
(1) Priključitev uporabnikov na distribucijski sistem, urejanje pogodbenih razmerij v zvezi s priključitvijo in dostop uporabnika do distribucijskega sistema, odklop in začasni odklop ter ponovna priključitev se izvajajo pod pogoji in na način, kot to določajo Energetski zakon in sistemska obratovalna navodila.
(2) Priključitev uporabnika na distribucijski sistem lahko izvede le koncesionar.
(3) Uporabnika omrežja zemeljskega plina, ki se nahaja na območju posebne ali izključne pravice izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina lahko priključi operater prenosnega sistema le v primeru, če operater distribucijskega sistema zemeljskega plina zavrne priključitev tega uporabnika zaradi premajhne zmogljivosti distribucijskega sistema.
(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati soglasje za priključitev končnega uporabnika na distribucijski sistem v roku, določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za soglasje za priključitev so določeni v sistemskih obratovalnih navodilih.
(2) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja odloča Agencija za energijo.
(3) Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev skleneta koncesionar in vlagatelj vloge pisno pogodbo o priključitvi, koncesionar pa priključi končnega uporabnika na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in soglasjem za priključitev.
Koncesionar ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj dejanskega uporabnika sistema, zaradi katerih je izvedel odklop.
(1) Samovoljna priključitev objekta ali dela objekta na distribucijsko omrežje ter kasnejši odjem plina brez soglasja koncesionarja ali na način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim soglasjem se šteje za neupravičen odjem. Pogoji, ko se odjem šteje za neupravičenega, so podrobno določeni v sistemskih obratovalnih navodilih.
(2) Za vse obveznosti iz tega člena tega akta (neupravičen odjem) sta solidarno in neomejeno odgovorna dejanski uporabnik priključka in lastnik nepremičnine, za katero se izvaja distribucija, če to ni ena pravna ali fizična oseba. Dejanski uporabnik priključka oziroma lastnik nepremičnine mora koncesionarju plačati vse stroške in povrniti vso škodo, ki je nastala zaradi neupravičene priključitve in neupravičenega odjema, skladno z določili sistemskih obratovalnih navodil.
(3) Koncesionar dejanskemu uporabniku priključka oziroma lastniku zaračuna neupravičeno uporabo distribucijske zmogljivosti po cenah veljavnih na dan obračuna, in sicer cene za distribucijo zemeljskega plina za odjemno skupino C(DK1) iz akta o določitvi omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja zemeljskega plina pomnoženo s faktorjem 3.
(obveznost priključitve na distribucijski sistem in uporaba zemeljskega plina)
(1) Na območju Občine, ob upoštevanju devetega odstavka tega člena, velja obveznost priključitve na distribucijski sistem zemeljskega plina in uporabe zemeljskega plina, ki ima prednost pred vsemi drugimi načini oskrbe z energijo za potrebe ogrevanja stavb, priprave tople vode in proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije.
(2) Zavezanec za upoštevanje tega člena je investitor novogradnje, uporabnik oziroma lastnik obstoječe stavbe.
(3) Zavezanec mora upoštevati določbe tega člena pri gradnji nove stavbe kot tudi pri obnovi ali rekonstrukciji stavbe, ki vključuje spremembo ogrevalnega sistema (vpeljava centralne kurjave, zamenjava kotlov, zamenjava gorilnikov na kotlih in podobno), in prilagoditi ogrevalne naprave pred začetkom uporabe nove ali prenovljene stavbe oziroma pred začetkom uporabe novega načina ogrevanja.
(4) Obvezno se na distribucijski sistem priključujejo objekti iz prejšnjega odstavka, ki so ali bodo zgrajeni na območju Občine, kjer je omrežje že zgrajeno oziroma bo zgrajeno. Območje plinifikacije je določeno v Lokalnem energetskem konceptu občine, veljavnem na dan uveljavitve tega odloka, območje obvezne priključitve pa je znotraj tega območja določeno z načrtom koncesionarja. Ta načrt določa območje obstoječega plinovodnega omrežja in območje širitve plinovodnega sistema v naslednjih 5 letih, koncesionar pa je dolžan tak načrt izdelati enkrat na dve leti in ga javno objaviti na svoji spletni strani.
(5) V primeru novogradenj in v primeru obnove ali rekonstrukciji stavbe, ki vključuje spremembo ogrevalnega sistema (vpeljava centralne kurjave, zamenjava kotlov, zamenjava gorilnikov na kotlih in podobno) je zavezanec dolžan na območju načrta koncesionarja iz prejšnjega odstavka začasno uporabiti kot vir energije utekočinjen naftni plin (UNP) do izgradnje plinovodnega omrežja. Uporabniki UNP iz tega odstavka so se po pridobitvi uporabnega dovoljenja za plinovodno omrežje, na katerega se bodo priključili, dolžni priključiti na plinovodni sistem skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili v roku enega leta.
(6) Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja in notranje plinske napeljave za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir oziroma neusklajenosti in nikakršnih finančnih ali drugih obveznosti investitorja ali Občine do koncesionarja ali lastnikov objektov. Konkretna določila poda koncesionar kot operater distribucijskega sistema ob izdaji soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP.
(7) Določbe tega člena se uporabljajo pri pripravi sprememb in dopolnitev obstoječih ali pri pripravi novih prostorskih načrtov za območje Občine Grosuplje in Lokalnega energetskega koncepta Občine Grosuplje.
(8) Pri določitvi smernic in mnenj, projektnih pogojev in soglasij, ki jih izdaja koncesionar, mora izvajalec izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina upoštevati tehnično ekonomske možnosti priključitve na sistem oskrbe z zemeljskim plinom na posameznih lokacijah, upoštevajoč predvideno širitev sistemov skladno z načrtom koncesionarja iz četrtega odstavka tega odloka in Lokalnim energetskim konceptom, veljavnim v času uveljavitve tega odloka.
(9) Določbe tega člena se ne uporabljajo v primeru, če se za potrebe ogrevanja stavb, priprave tople vode ali proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije v celoti zadovolji:
– z energijo sončnega obsevanja,
– odpadne toplote z rekuperacijo toplote,
– iz geotermalne in hidrotermalne energije s toplotnimi črpalkami, če je umestitev in obratovanje toplotnih črpalk v skladu s predpisi, ki urejajo rabo voda in vodovarstvena območja na območju Občine Grosuplje.
(10) V kolikor stavba zadovolji samo del energije za potrebe ogrevanja stavb, priprave tople vode ali proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije s pomočjo energije, navedenih v predhodnem odstavku, še vedno za oskrbo s preostalim delom energije velja obvezna uporaba zemeljskega plina.
(11) Določbe tega člena se ne uporabljajo za stavbe, za katere je v skladu s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe Q(NH), izračunana po standardu SIST EN ISO 13790, nižja od 7.000 kWh in je v skladu s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisom, ki ureja metodologijo izdelave in izdajo energetskih izkaznic stavb, letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe Q(NH)/Ak manjša od 25 kWh/m2a.
(12) V stavbah, ki uporabljajo energente za ogrevanje, priprave tople vode in proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije iz sistema oskrbe z zemeljskim plinom, se uporaba energenta za ogrevanje lahko spremeni le v primeru prehoda na uporabo ogrevanj, ki so določene v devetem odstavku tega člena.
(neodplačno obremenjevanje nepremičnin v lasti Občine s stvarnimi pravicami)
(1) Gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za distribucijo zemeljskega plina, sta v javno korist. Za postopke v zvezi z gradnjo in prevzemom objektov za distribucijo zemeljskega plina se uporabljajo določbe EZ-1, kot veljajo za razlastitev in ustanovitev služnosti v javno korist.
(2) Obremenjevanje nepremičnin v lasti Občine s stvarnimi pravicami in obligacijskimi pravicami za namen gradnje, obratovanja, dostopa, vzdrževanja ter nadzora plinovodnega omrežja, objektov in naprav, je neodplačno. Pogodbe se sklepajo v javno korist za čas obratovanja infrastrukture v korist lastnika oziroma upravljalca posamezne infrastrukture.
VII. RAZMERJA OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA DO UPORABNIKOV
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev operaterja distribucijskega sistema,
– do priključitve na distribucijski sistem pod pogoji in na način, določen v Energetskem zakonu, v drugih predpisih, v sistemskih obratovalnih navodilih in v tem odloku,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– da se v okviru območja izvajanja javne službe operaterja distribucijskega sistema priključijo na distribucijski sistem v skladu z 18. členom tega odloka,
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– omogočiti dostop do vseh objektov in naprav, ki so del distribucijskega sistema oziroma so nanjo priključene vključno z dostopom do priključkov, regulatorjev tlaka, plinomerov, korektorjev, plinskih filtrov,
– omogočiti dostop do plinskih trošil za potrebe evidentiranja,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti operaterju distribucijskega sistema vsako spremembo,
– posredovati operaterju distribucijskega sistema potrebne podatke za vodenje katastra – zbirk podatkov,
– spoštovati sistemska obratovalna navodila.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, koncesionar o tem obvesti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
(obveznost lastnika nepremičnine)
(1) Za zagotovitev gradnje, nemotenega obratovanja in vzdrževanja mora lastnik nepremičnine, preko katere je nujno potreben dostop do infrastrukture ali omrežja, ta dostop dovoliti.
(2) Pogoj za to, da koncesionar izgradi in vzdržuje priključek za posamezno nepremičnino je, da mu lastnik nepremičnine podeli brezplačno služnost dostopa do priključka zaradi gradnje in vzdrževanja ter obratovanja priključka. Če ta pogoj ni izpolnjen, si lastnik nepremičnine izgradi in priključek vzdržuje na svoje stroške.
(3) Za razlastitev in omejitve lastninske pravice na nepremičninah za gradnjo, rekonstrukcijo in izvajanje del ter prevzem objektov oziroma zemljišč, ki so potrebni za distribucijo zemeljskega plina, se uporabljajo določila Energetskega zakona in določila zakona, ki določa urejanje prostora.
(4) Če ni mogoče določiti uporabnika storitev koncesionirane gospodarske javne službe, je uporabnik lastnik nepremičnine ali pri večlastniški stavbi lastnik posameznega dela nepremičnine, na katero se nanaša izvedba storitve. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelne pravice in obveznosti uporabnika storitev.
VIII. OBLIKA IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(način podelitve koncesije)
(1) Za izvajanje izbirne gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema se podeli koncesija.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli brez javnega razpisa neposredno družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 62, Ljubljana, v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O vlogi operaterja distribucijskega sistema za podelitev koncesije odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni organ Občine.
(3) Na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka Občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo, skladno z določili tega odloka. Za podpis koncesijske pogodbe je pooblaščen župan.
(4) Organ koncedenta, pristojen za izdajo upravnih odločb in drugih upravnih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.
IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Koncesionar mora ves čas trajanja koncesijskega razmerja izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti mora veljavno odločbo Agencije za energijo o imenovanju za operaterja distribucijskega sistema, če je tako določeno v zakonu;
– biti mora lastnik obstoječe infrastrukture za opravljanje gospodarske javne službe oziroma mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo o njeni uporabi za čas trajanja koncesije, pri čemer to določilo ne velja na priključke.
X. RAZMERJA KONCESIONARJA DO KONCEDENTA
(začetek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnost koncesionarja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost koncesionarja je 35 let od sklenitve koncesijske pogodbe oziroma od dne, določenega v pogodbi.
(način izvajanja javne službe)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da zagotavlja takšne pogoje izvajanja, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev, pri čemer se viri financiranja in druga finančna vprašanja izvajanja koncesije uredijo v koncesijski pogodbi,
– da sankcionira morebitne druge nepooblaščene izvajalce, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na območju Občine,
– da so upravičeni na zemljiščih iz območja izvajanja javne službe, ki jih koncedent zagotovi koncesionarju in na podlagi katerih pridobi koncesionar pravico gradnje infrastrukture in izvajanje javne službe, neodplačna,
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah končnih uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pri čemer se način izvajanja nadzora določi v koncesijski pogodbi,
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(pristojnosti občinske uprave)
Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku občinska uprava.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 30 dni po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije pošlje koncedent izbranemu operaterju distribucijskega sistema v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 15 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijska pogodba z novim ali obstoječim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. V omenjeni pogodbi je zlasti potrebno urediti vprašanja glede začetka gradnje distribucijskega sistema ter glede uporabe distribucijskega sistema in infrastrukture za učinkovito opravljanje nalog koncesionarja po Energetskem zakonu in podzakonskih aktih.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, ki je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 35 let od dneva učinkovanja koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem učinkovanja koncesijske pogodbe. Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo z dnem, določenim v koncesijski pogodbi, ki je načeloma takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe oziroma v primeru, da se sklene nova koncesijska pogodba, takoj po učinkovanju te nove pogodbe, skladno z določili tega odloka.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
(1) Opravljanje koncesionirane javne službe lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo, če je prenos predviden v koncesijski pogodbi in v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je prenos možen samo z dovoljenjem koncedenta.
(2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese opravljanje koncesionirane javne službe na drugo osebo samo v primerih, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja ter v primerih in na način, določen z zakonom.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje eno leto od prenehanja koncesijskega razmerja.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se, če ni s tem odlokom določeno drugače, uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega in sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje oziroma koncesijska pogodba preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja (pripojitev, spojitev ipd.).
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju z odločbo v upravnem postopku koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju v teh primerih:
– če koncesionar nima veljavne odločbe Agencije za energijo o imenovanju za operaterja distribucijskega sistema, če je to pogoj, ki ga predpisuje zakon;
– če koncesionar brez utemeljenega razloga ne podpiše koncesijske pogodbe v roku, ki je določen s tem odlokom.
(2) Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Poleg obveze po izplačilu tržne vrednosti vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev tistih pri koncesionarju zaposlenih delavcev, ki so pri koncesionarju zaposleni zaradi izvajanja javne službe, ki je predmet koncesijske pogodbe ter obvezo po povrnitvi tako nastale škode kot tudi izgubljenega dobička za obdobje do prenehanja koncesijske pogodbe.
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
(1) S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
(2) Vrednost odkupa infrastrukturnih objektov in naprav gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme.
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potres, poplave in druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga določa koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov in programov izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito v sodelovanju s koncesionarjem nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bila kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaljena pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostranski odstop od koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(odločba o izbiri koncesionarja)
Občinska uprava izda v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka upravno odločbo o izbiri koncesionarja v skladu s tem odlokom.
(akti in pooblastila koncesionarja)
Akte iz 10. člena tega odloka pripravi koncesionar v 6 mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe oziroma najkasneje do priključitve distribucijskega sistema Občine na distribucijski sistem Občine Škofljica in jih posreduje Agenciji za energijo v soglasje.
Koncesionar pridobi javna pooblastila iz 8. člena tega odloka ter začne izdajati soglasja in pogoje z dnem začetka veljavnosti koncesijske pogodbe in jih tudi za namen izvajanja gospodarske javne službe pod pogoji iz tega odloka izdaja že v času izvajanja tržne distribucije.
(dejavnost distribucije drugih energetskih plinov kot tržna distribucija)
Začasno, do izgradnje distribucijskega sistema in priključitve distribucijskega sistema Občine na distribucijski sistem Občine Škofljica bo Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 62, Ljubljana na območju Občine izvajalo dejavnost distribucije drugih energetskih plinov (UZP), in sicer kot tržno distribucijo, in sicer pod pogoji in na način, kot je to določeno s tem odlokom in kot bo to določeno s Splošnimi pogodbenimi pogoji, ki jih izvajalec izda na način in v vsebini kot to določa Energetski zakon in javno objavi na svoji spletni strani.
Obveznost priključitve iz 18. člena tega odloka smiselno velja tudi za priključitev na sistem distribucije drugih energetskih plinov iz prejšnjega odstavka, vendar le do konca izvajanja dejavnosti distribucije drugih energetskih plinov (UZP).
Koncedent je dolžan izvesti priključitev distribucijskega sistema Občine Grosuplje na distribucijski sistem Občine Škofljica najkasneje v roku 4 let od uveljavitve tega odloka.
Z dnem izvedbe priključitve sistemov iz prejšnjega odstavka začne koncesionar v celoti izvajati koncesionirano javno službo v celoti v skladu s tem odlokom.
(rok za začetek izvajanja tržne distribucije)
Koncesionar je ob izpolnitvi pogojev iz tega odloka dolžan začeti z izvajanjem tržne distribucije najkasneje v roku enega leta po podpisu koncesijske pogodbe.
(pogoj za začetek izvajanja tržne distribucije)
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na dejavnost distribucije drugih energetskih plinov (UZP) kot tržne distribucije, se začnejo uporabljati z dnem, ko koncesionar pridobi soglasje koncedenta za izvajanje tržne distribucije v skladu z Energetskim zakonom.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati prvi odstavek 8. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. (Uradni list RS, št. 85/13), in sicer v 2. točki v delu, ki se nanaša na izdajanje soglasij oziroma dovoljenj za priključitev na javno omrežje zemeljskega plina.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-04/2017
Grosuplje, dne 6. aprila 2017
dr. Peter Verlič l.r.
