Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
(1) Ta uredba ureja izvajanje ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2016) 8717 z dne 13. decembra 2016 o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja za Slovenijo za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in spremembi Izvedbenega sklepa C(2015) 849 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020), in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelje.si).
(2) S to uredbo se glede ukrepa iz prejšnjega odstavka določajo vrsta podukrepov, namen podpore, upravičenci, upravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, finančne določbe ter skupne določbe za izvajanje:
1. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2135 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L št. 338 z dne 13. 12. 2016, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
2. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/142 z dne 2. decembra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 28 z dne 4. 2. 2016, str. 8), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
3. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
4. Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU);
5. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 41);
6. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);
7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
8. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 50), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013/EU;
2. proizvod je kmetijski in nekmetijski proizvod:
– kmetijski proizvod je proizvod iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Pogodba), razen ribiškega proizvoda in proizvoda iz ribogojstva iz priloge I Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/ 2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1),
– nekmetijski proizvod je proizvod, ki nastane s predelavo kmetijskega proizvoda iz prejšnje alineje, ni proizvod iz priloge I Pogodbe in je namenjen prehrani ljudi.
(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja) iz točke a) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je MKGP. Naloge organa upravljanja opravljata MKGP in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(2) Akreditirana plačilna agencija iz točke b) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ARSKTRP.
(3) Certifikacijski organ iz točke c) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.
(4) Odbor za spremljanje iz drugega odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
S to uredbo se v okviru ukrepa Sodelovanje iz točk d), e) in k) drugega odstavka 35. člena Uredbe 1305/2013/EU ureja izvajanje naslednjih podukrepov:
– Podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov (v nadaljnjem besedilu: podukrep Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov) in
– Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani (v nadaljnjem besedilu: podukrep Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji).
II. PODUKREP VZPOSTAVITEV IN RAZVOJ KRATKIH DOBAVNIH VERIG IN LOKALNIH TRGOV
(1) Podpora iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov je namenjena spodbujanju projektov sodelovanja kmetijskih gospodarstev in posrednikov, ki izvajajo odkup in prodajo proizvodov na lokalnem trgu, ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti.
(2) Če se na lokalnem trgu iz prejšnjega odstavka prodaja nekmetijski proizvod, se podpora iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.
(1) Za namen izvedbe projekta iz 10. člena te uredbe se vzpostavi partnerstvo, ki ga sestavljajo:
– najmanj 10 kmetijskih gospodarstev in
– en posrednik, ki je zadruga, ki ima vsaj tri člane vpisane v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), ali gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: posrednik).
(2) Če je kmetijsko gospodarstvo iz prve alineje prejšnjega odstavka kmetija ali kmetija z dopolnilno dejavnostjo, je član partnerstva nosilec kmetije oziroma nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(3) Če je posrednik kmetijsko gospodarstvo, ki na lokalnem trgu prodaja proizvode iz lastne pridelave oziroma lastne predelave proizvodov iz lastne pridelave, se šteje v zahtevano število kmetijskih gospodarstev iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
(4) Partnerstvo se ustanovi za namen vzpostavitve lokalnega trga.
(5) Lokalni trg iz prejšnjega odstavka temelji na kratki dobavni verigi, ki ima v skladu s prvim odstavkom 11. člena Uredbe 807/2014/EU enega posrednika med kmetijskim gospodarstvom iz prve alineje prvega odstavka tega člena in končnim potrošnikom, ki je zadnji porabnik proizvoda. Posrednik od kmetijskega gospodarstva kupi proizvod z namenom prodaje tega proizvoda oziroma predelave in prodaje predelanega proizvoda končnemu potrošniku.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je lokalni trg vzpostavljen, če posrednik kupi od kmetijskega gospodarstva proizvod z namenom prodaje tega proizvoda oziroma predelave in prodaje predelanega proizvoda:
– pravni ali fizični osebi, ki ta proizvod prodaja v prodajnem objektu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja trgovino (v nadaljnjem besedilu: prodajalna), oziroma
– obratu javne prehrane iz točke d) drugega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1).
(7) Lokacija prodajalne iz prve alineje prejšnjega odstavka oziroma lokacija obrata javne prehrane iz druge alineje prejšnjega odstavka oziroma lokacija predelovalnega obrata posrednika iz prejšnjega odstavka je lahko oddaljena od vseh članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, največ 75 km zračne razdalje. Za izračun zračne razdalje se upoštevata naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva oziroma lokacija prodajalne iz prve alineje prejšnjega odstavka oziroma lokacija obrata javne prehrane iz druge alineje prejšnjega odstavka oziroma lokacija predelovalnega obrata posrednika.
(8) Če je posrednik iz petega oziroma šestega odstavka tega člena kmetijsko gospodarstvo iz tretjega odstavka tega člena, mora poleg proizvodov iz petega oziroma šestega odstavka tega člena prodajati tudi proizvode iz lastne pridelave oziroma lastne predelave proizvodov iz lastne pridelave.
(9) Partnerstvo se vzpostavi na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju, ki vsebuje obvezne sestavine iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(10) Pogodba o medsebojnem sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja projekta iz 10. člena te uredbe.
(11) Posrednik je vodilni partner in ima obveznosti iz 25. člena te uredbe in iz 6. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe.
(12) Člani partnerstva ne smejo biti povezani na način iz tretjega odstavka 3. člena priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU).
(upravičenec in prejemnik pomoči de minimis)
(1) Do podpore iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov je upravičen vodilni partner iz enajstega odstavka prejšnjega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je upravičenec do podpore iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov vodilni partner skupaj z drugimi člani partnerstva, če izvajajo upravičene aktivnosti iz četrte, pete in sedme alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe in jim v zvezi s temi aktivnostmi nastanejo stroški iz prve, druge, tretje in pete alineje tretjega odstavka 8. člena te uredbe. V tem primeru vloži vlogo na javni razpis vodilni partner.
(3) Če se podpora dodeli v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe, je upravičenec do podpore prejemnik pomoči de minimis.
(4) Podrobnejša opredelitev upravičenca se določi z javnim razpisom.
(upravičene aktivnosti in upravičeni stroški)
(1) Upravičene aktivnosti v okviru podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov so:
– vodenje in koordinacija projekta;
– priprava analize trga;
– priprava načrta trženja proizvodov;
– priprava in izvedba usposabljanja o zagotavljanju kakovosti pri proizvodnji, predelavi ali trženju proizvodov;
– zagotavljanje kakovosti pri proizvodnji, predelavi ali trženju proizvodov;
– organizacija odkupa in prodaje proizvodov v skladu s petim, šestim oziroma osmim odstavkom 6. člena te uredbe;
– promocija lokalnega trga in razširjanje rezultatov projekta.
(2) Če gre za upravičenca iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko aktivnosti iz prve, druge, tretje in šeste alineje prejšnjega odstavka izvaja le vodilni partner iz enajstega odstavka 6. člena te uredbe.
(3) Upravičeni stroški, ki nastanejo v okviru aktivnosti iz prvega odstavka tega člena, so:
– stroški dela na projektu, pri čemer se najvišja priznana vrednost urne postavke določi z javnim razpisom, in potni stroški;
– stroški usposabljanj in udeležbe na dogodkih, ki niso stroški dela na projektu iz prejšnje alineje, če so povezani z izvajanjem projekta, kot so stroški prevoza, nastanitve, kotizacije;
– stroški nakupa nove opreme, pri čemer se za izračun višine upravičenih stroškov uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Višina upravičenega stroška se izračuna za obdobje uporabe opreme v projektu. Ti stroški lahko znašajo največ 10 odstotkov upravičenih stroškov projekta;
– stroški zunanjih storitev, ki jih ne opravijo člani partnerstva, kot so stroški raziskav, stroški uvedbe novega tehničnega znanja, stroški svetovalnih in drugih storitev, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta, stroški za zagotavljanje kakovosti na področju proizvodnje, predelave ali trženja proizvodov ter stroški promocije lokalnega trga in razširjanja rezultatov projekta iz sedme alineje prvega odstavka tega člena. Ti stroški lahko znašajo največ 30 odstotkov upravičenih stroškov projekta;
– posredni stroški, ki se določijo v obliki pavšalnega zneska iz točke b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 1303/2013/EU. Posredni stroški lahko znašajo največ 15 odstotkov upravičenih stroškov dela na projektu.
(4) Poleg stroškov iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi stroški za upravičene aktivnosti iz četrte in sedme alineje prvega odstavka tega člena, ki jih izvede kmetija kot član partnerstva v okviru svoje dopolnilne dejavnosti. Te stroške poravna in uveljavlja vodilni partner in lahko znašajo največ 20 odstotkov upravičenih stroškov projekta, pri čemer se najvišja priznana vrednost urne postavke določi z javnim razpisom.
(5) Podrobnejša opredelitev upravičenih aktivnosti in upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom.
(pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis)
(1) Poleg pogojev iz 33. člena te uredbe mora upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1. partnerstvo mora izpolnjevati pogoje iz prvega, drugega, tretjega in dvanajstega odstavka 6. člena te uredbe;
2. član partnerstva iz prve alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe je vložil zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri čemer se upošteva zbirna vloga, vložena v letu, ki se določi z javnim razpisom. Če je član partnerstva nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, zbirno vlogo vloži nosilec kmetije;
3. ne glede na prejšnjo točko vložitev zbirne vloge ni obvezna za nosilce kmetijskih gospodarstev brez kmetijskih površin, ki vzrejajo samo čebele, vendar mora imeti kmetijsko gospodarstvo urejene podatke v RKG in registru čebelnjakov;
4. vodilni partner mora predložiti izjavo, da bo za transakcije v povezavi z odkupom in prodajo iz šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena vodil ustrezno ločeno računovodstvo ali ločeno računovodsko kodo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in predpisanim kontnim okvirjem;
5. če je predmet projekta prodaja nekmetijskega proizvoda, morajo člani partnerstva iz prvega in drugega odstavka 7. člena te uredbe izpolnjevati pogoj, da se z dodeljeno podporo ne preseže zgornje meje pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU;
6. izdelati mora projekt v skladu z 10. členom te uredbe.
(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v javnem razpisu.
(1) Projekt traja 24 ali 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(2) Projekt se izvaja na ozemlju Republike Slovenije.
(3) Projekt vsebuje obvezne sestavine, določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Iz projekta mora biti razvidno, da:
– višina upravičenih stroškov iz tretjega in četrtega odstavka 8. člena te uredbe ne presega zneska, ki se določi v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 14. člena te uredbe,
– bo vodilni partner dosegel najmanj 100.000 eurov prihodkov od prodaje proizvodov na lokalnem trgu v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta in
– bo vrednost odkupa proizvodov od posameznega kmetijskega gospodarstva v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta znašala najmanj 5.000 eurov. Če gre za kmetijsko gospodarstvo iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe se kot vrednost odkupa upošteva vrednost proizvodov iz lastne pridelave, ki se določi v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(5) Projekt mora vsebovati aktivnosti iz prve, šeste in sedme alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe.
(obvezni prilogi k vlogi na javni razpis)
Obvezni prilogi, ki ju mora vlagatelj priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, sta:
– pogodba o medsebojnem sodelovanju iz devetega odstavka 6. člena te uredbe in
– projekt iz prejšnjega člena.
(merila za ocenjevanje vlog na javni razpis)
(1) Med vlogami na javni razpis za podporo iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki presežejo vstopni prag 30 odstotkov točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.
(2) Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis iz prejšnjega odstavka so naslednja:
1. partnerstvo:
– sestava partnerstva: število članov partnerstva,
– vključenost članov partnerstva v sheme kakovosti,
– reference vodilnega partnerja;
2. izboljšanje ekonomske uspešnosti kmetij ter povečanje njihove udeležbe na trgu:
– povečanje oskrbe javnih zavodov s proizvodi z lokalnega trga: vodilni partner prodaja proizvode javnim zavodom,
– povečanje proizvodnje in prodaje ekoloških proizvodov: delež prihodkov od prodaje ekoloških proizvodov glede na prihodke od skupne prodaje,
– ohranitev kmetijske proizvodnje na območjih Natura 2000 in širših zavarovanih območjih iz predpisa, ki ureja ohranjanje narave,
– povečanje obsega prodaje proizvodov, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem: delež prihodkov od prodaje proizvodov, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem, glede na prihodke od skupne prodaje;
3. prispevek projekta k napredku in dvigu inovativnosti:
– prodaja inovativni proizvodov: delež prihodkov od prodaje inovativnih proizvodov glede na prihodke od skupne prodaje. Kot inovativni proizvod se šteje proizvod, za katerega je član partnerstva prejel priznanje ali nagrado za kakovost ali inovativnost, ali proizvod, ki ga je partnerstvo razvilo v času trajanja projekta, kar se dokazuje s pogodbo o sodelovanju s pravnimi ali fizičnimi osebami pri razvoju novega proizvoda,
– uporaba različnih prodajnih poti;
4. okoljsko-naravovarstveni vidik:
– prispevek k varovanju voda z zmanjševanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil: število članov partnerstva, ki so vključeni v operacije ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: KOPOP),
– prispevek k blaženju podnebnih sprememb: preko kratkih transportnih poti,
– skrb za dobro počutje živali: število članov partnerstva, ki so vključeni v ukrep Dobrobit živali iz PRP 2014–2020;
5. dodana vrednost projekta:
– skupno pakiranje oziroma skupna predelava: delež prihodkov od prodaje skupno pakiranih oziroma skupno predelanih proizvodov glede na prihodke od skupne prodaje,
– nova zaposlitev za namen izvedbe projekta: kot nova zaposlitev se šteje zaposlitev osebe pri vodilnemu partnerju za najmanj polovični delovni čas v skupnem trajanju najmanj polovice časa trajanja projekta;
6. razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov projekta:
– uporabnost in trajnost rezultatov projekta: izvedba promocije lokalnega trga na javnih dogodkih,
– način in obseg razširjanja rezultatov: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev;
7. finančna konstrukcija projekta:
– partnerstvo sofinancira projekt: lastna udeležba partnerstva pri financiranju projekta,
– razmerje med vrednostjo odkupa proizvodov od posameznega člana partnerstva in vrednostjo odkupa vseh proizvodov s strani vodilnega partnerja,
– racionalnost finančne konstrukcije: delež stroškov vodenja in koordinacije projekta glede na vse upravičene stroške projekta.
(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se opredelijo v javnem razpisu.
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)
(1) Upravičenec do podpore mora poleg zahtev iz 34. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1. član partnerstva iz prve alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe mora vsako leto trajanja projekta vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Če je član partnerstva nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, zbirno vlogo vloži nosilec kmetije;
2. ne glede na prejšnjo točko vložitev zbirne vloge ni obvezna za kmetijsko gospodarstvo brez kmetijskih površin, ki vzreja samo čebele, vendar mora imeti kmetijsko gospodarstvo urejene podatke v RKG in registru čebelnjakov;
3. ohraniti število članov partnerstva, ki imajo certifikat za shemo kakovosti, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
4. najmanj polovica kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva, je vključenih v operacije ukrepa KOPOP, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
5. najmanj polovica kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva, je vključenih v ukrep Dobrobit živali iz PRP 2014–2020, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
6. vodilni partner mora za transakcije v povezavi z odkupom in prodajo iz šeste alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe voditi ustrezno ločeno računovodstvo ali ločeno računovodsko kodo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ter predpisanim kontnim okvirjem.
(2) Poleg pogojev iz 6. točke prejšnjega odstavka mora vodilni partner v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1. če gre za lokalni trg v skladu s šestim odstavkom 6. člena te uredbe, mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti:
– pogodbo o dobavi proizvodov prodajalni oziroma obratu javne prehrane, katerih lokacija je od vseh članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, oddaljena največ 75 km zračne razdalje in
– ustrezne knjigovodske listine, iz katerih so razvidne količina, vrednost in vrsta dobavljenih proizvodov, lokacija prodajalne oziroma obrata javne prehrane itd.;
2. ustvariti najmanj 80 odstotkov prihodkov od prodaje in najmanj 80 odstotkov vrednosti odkupa proizvodov od posameznega kmetijskega gospodarstva, ki jih je upravičenec načrtoval v projektu v skladu z drugo in tretjo alinejo četrtega odstavka 10. člena te uredbe, pri čemer prihodki od prodaje ne smejo biti nižji od 100.000 eurov;
3. ustvariti prihodek od prodaje proizvodov javnim zavodom, če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
4. ustvariti prihodek od prodaje ekoloških proizvodov v deležu, kot ga je načrtoval v projektu, če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
5. ohraniti delež, ki jih imajo v uporabi člani partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva in se nahajajo na območju Natura 2000 oziroma na širših zavarovanih območjih, glede na celotno kmetijsko površino partnerstva, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
6. ustvariti prihodek od prodaje proizvodov, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem v deležu, kot ga je načrtoval v projektu, če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz četrte alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
7. ustvariti prihodek od prodaje inovativnih proizvodov v deležu, kot ga je načrtoval v projektu, če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
8. uporabljati različne prodajne poti, ki jih je načrtoval v projektu, če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
9. predstaviti rezultate projekta z uporabo različnih vrst komunikacijskih sredstev, ki jih je načrtoval v projektu, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis upravičenec pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
| 10. | zagotoviti v projektu načrtovano razmerje med vrednostjo odkupa proizvodov od posameznega člana partnerstva in vrednostjo odkupa vseh proizvodov s strani vodilnega partnerja, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis upravičenec pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena; |
| 11. | ustvariti prihodek od prodaje skupno pakiranih oziroma skupno predelanih proizvodov v deležu, kot ga je načrtoval v projektu, če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena; |
| 12. | izvesti promocijo lokalnega trga na javnih dogodkih, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis upravičenec pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena; |
| 13. | ima za namen izvedbe projekta zaposleno osebo za najmanj polovični delovni čas v skupnem trajanju najmanj polovice časa trajanja projekta, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis upravičenec pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena; |
| 14. | proizvodi z lokalnega trga morajo izvirati iz lastne pridelave oziroma lastne predelave proizvodov iz lastne pridelave članov partnerstva oziroma predelave proizvodov iz lastne pridelave članov partnerstva s strani vodilnega partnerja. |
(3) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje določijo z javnim razpisom.
(1) Podpora znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta iz tretjega in četrtega odstavka 8. člena te uredbe, pri čemer se pri določitvi zneska podpore upoštevajo določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vlagatelj uveljavlja nižjo stopnjo podpore.
(3) Najnižji znesek podpore na posamezno vlogo na javni razpis znaša 45.000 eurov.
(4) Znesek podpore iz prejšnjega odstavka se poveča, če je iz projekta iz 10. člena te uredbe razvidno, da bo prodaja iz druge alineje četrtega odstavka 10. člena te uredbe višja od 100.000 eurov oziroma če ima partnerstvo več kot 10 kmetijskih gospodarstev. Dodatni znesek podpore iz tega odstavka se izračuna po naslednji formuli:
Dodatna podpora = 0,1 * (A – 100.000 eurov) + (B – 10) * 500 eurov, pri čemer sta:
A: načrtovani prihodek od prodaje v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta,
B: skupno število članov partnerstva, ki so kmetijsko gospodarstvo.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena znesek javne podpore na posamezno vlogo na javni razpis znaša največ 100.000 eurov.
(6) Če se podpora dodeli v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe, se pomoč de minimis dodeli članu partnerstva iz prvega in drugega odstavka 7. člena te uredbe v sorazmernem deležu glede na dodeljeno podporo, pri čemer znesek pomoči, ki se dodeli posameznemu članu partnerstva, ne sme presegati skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.
(7) Razpoložljiva sredstva, namenjena podpori za podukrep Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v programskem obdobju 2014–2020, so podrobneje opredeljena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(8) Sredstva, namenjena podpori za podukrep Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) v višini 80 odstotkov.
(9) Sredstva v okviru podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.
III. PODUKREP DIVERZIFIKACIJA DEJAVNOSTI NA KMETIJI
(1) Podpora iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji je namenjena spodbujanju projektov sodelovanja med kmetijami in pravnimi osebami iz druge alineje prvega odstavka in drugega odstavka 16. člena te uredbe, v okviru katerih se na kmetiji poskusno izvedejo aktivnosti, ki se nanašajo na področja izobraževanja o okolju in hrani, zdravstvenega varstva, socialnega varstva oziroma invalidskega varstva z namenom preučitve možnosti za izvajanje teh aktivnosti na kmetiji.
(2) Podpora iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji se dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.
(1) Za namen izvedbe projekta iz 20. člena te uredbe se vzpostavi partnerstvo, ki ga sestavljajo najmanj:
– en nosilec kmetije ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in
– ena pravna oseba, ki opravlja dejavnost na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, invalidskega varstva ali humanitarne dejavnosti ali eno socialno podjetje v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo, ali en zaposlitveni center v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, pri čemer morata socialno podjetje in zaposlitveni center opravljati dejavnost na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, invalidskega varstva.
(2) Poleg članov iz prejšnjega odstavka lahko partnerstvo sestavljajo tudi druge pravne osebe, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in delujejo na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva ali invalidskega varstva, kar je razvidno iz akta o ustanovitvi teh pravnih oseb, ali invalidsko podjetje v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(3) Partnerstvo se vzpostavi na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju, ki vsebuje obvezne sestavine iz priloge 1 te uredbe.
(4) Pogodba o medsebojnem sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja projekta iz 20. člena te uredbe.
(5) Člani partnerstva določijo vodilnega partnerja, ki je pravna oseba iz druge alineje prvega odstavka tega člena. Vodilni partner ima obveznosti iz 25. člena te uredbe in 3., 7. in 8. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe.
(6) Člani partnerstva ne smejo biti povezani na način iz 3. člena priloge I Uredbe 702/2014/EU.
(upravičenec in prejemnik pomoči de minimis)
(1) Do podpore iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji je upravičen vodilni partner.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je upravičenec do podpore iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji vodilni partner skupaj z drugimi člani partnerstva, če izvajajo upravičene aktivnosti iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 18. člena te uredbe in jim v zvezi s temi aktivnostmi nastanejo stroški iz prve, druge, tretje in pete alineje tretjega odstavka 18. člena te uredbe. V tem primeru vloži vlogo na javni razpis vodilni partner.
(3) Prejemniki pomoči de minimis so člani partnerstva iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Podrobnejša opredelitev upravičenca se določi z javnim razpisom.
(upravičene aktivnosti in upravičeni stroški)
(1) Upravičene aktivnosti v okviru podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, ki jih mora vsebovati projekt iz 20. člena te uredbe, so:
– vodenje in koordinacija izvedbe projekta;
– priprava in izvedba usposabljanja;
– aktivnosti, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta iz 20. člena te uredbe;
– promocija in razširjanje rezultatov projekta.
(2) Če gre za upravičenca iz drugega odstavka 17. člena te uredbe, lahko aktivnosti iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka izvaja le vodilni partner iz petega odstavka 16. člena te uredbe.
(3) Upravičeni stroški, ki nastanejo v okviru aktivnosti iz prvega odstavka tega člena, so:
– stroški dela na projektu, pri čemer se najvišja priznana vrednost urne postavke določi z javnim razpisom, in potni stroški;
– stroški usposabljanj in udeležbe na dogodkih, ki niso stroški dela na projektu iz prejšnje alineje, če so povezani z izvajanjem projekta, kot so stroški prevoza, nastanitve, kotizacije;
– stroški nakupa nove opreme, pri čemer se za izračun višine upravičenih stroškov uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Višina upravičenega stroška se izračuna za obdobje uporabe opreme v projektu. Ti stroški lahko znašajo največ 10 odstotkov upravičenih stroškov projekta;
– stroški zunanjih storitev, ki jih ne opravijo člani partnerstva, kot so stroški raziskav, stroški uvedbe novega tehničnega znanja, stroški svetovalnih in drugih storitev, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta, ter stroški promocije diverzifikacije dejavnosti na kmetiji in razširjanja rezultatov projekta iz četrte alineje prvega odstavka tega člena. Ti stroški lahko znašajo največ 30 odstotkov upravičenih stroškov projekta;
– posredni stroški, ki se določijo v obliki pavšalnega zneska iz točke b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 1303/2013/EU. Posredni stroški lahko znašajo največ 15 odstotkov upravičenih stroškov dela.
(4) Poleg stroškov iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi stroški za upravičene aktivnosti iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena, ki jih izvede kmetija kot član partnerstva v okviru svoje dopolnilne dejavnosti. Te stroške poravna in uveljavlja vodilni partner in lahko znašajo največ 20 odstotkov upravičenih stroškov projekta, pri čemer se najvišja priznana vrednost urne postavke določi z javnim razpisom.
(5) Podrobnejša opredelitev upravičenih aktivnosti in upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom.
(pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis)
(1) Poleg pogojev iz 33. člena te uredbe mora upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1. partnerstvo mora izpolnjevati pogoje iz prvega, drugega in šestega odstavka 16. člena te uredbe;
2. član partnerstva iz prve alineje prvega odstavka 16. člena te uredbe je vložil zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri čemer se upošteva zbirna vloga, vložena v letu, ki se določi z javnim razpisom. Če je član partnerstva nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, zbirno vlogo vloži nosilec kmetije;
3. ne glede na prejšnjo točko vložitev zbirne vloge ni obvezna za nosilca kmetije brez kmetijskih površin, ki vzreja samo čebele, vendar mora imeti kmetija urejene podatke v RKG in registru čebelnjakov;
4. član partnerstva iz druge alineje prvega odstavka 16. člena te uredbe mora opravljati dejavnosti s področja iz druge alineje prvega odstavka 16. člena te uredbe;
5. pravna oseba iz drugega odstavka 16. člena te uredbe mora predložiti akt o ustanovitvi, iz katerega je razvidno, da opravlja nepridobitno dejavnost in deluje na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva ali invalidskega varstva;
6. invalidsko podjetje ali zaposlitveni center iz prvega oziroma drugega odstavka 16. člena te uredbe ima status v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
7. morajo člani partnerstva iz prvega in drugega odstavka 17. člena te uredbe izpolnjevati pogoj, da se z dodeljeno podporo ne preseže zgornje meje pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU;
8. izdelati mora projekt v skladu z 20. členom te uredbe.
(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v javnem razpisu.
(1) Projekt traja 24 ali 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(2) Projekt se izvaja na ozemlju Republike Slovenije.
(3) Projekt vsebuje obvezne sestavine, določene v prilogi 2 te uredbe.
(4) Iz projekta mora biti razvidno, da višina upravičenih stroškov iz tretjega in četrtega odstavka 18. člena te uredbe ne presega zneska, določenega v drugem odstavku 24. člena te uredbe.
(obvezni prilogi k vlogi na javni razpis)
Obvezni prilogi, ki ju mora vlagatelj priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, sta:
– pogodba o medsebojnem sodelovanju iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe in
– projekt iz prejšnjega člena.
(merila za ocenjevanje vlog na javni razpis)
(1) Med vlogami na javni razpis za podporo iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, ki presežejo vstopni prag 30 odstotkov točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.
(2) Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis iz prejšnjega odstavka so naslednja:
1. partnerstvo:
– sestava partnerstva: število članov partnerstva,
– reference vodilnega partnerja;
2. prispevek projekta h krepitvi diverzifikacije dejavnosti na kmetijah:
– spodbujanje diverzifikacije dejavnosti na kmetiji: član partnerstva, ki je kmetija z dopolnilno dejavnostjo, mora v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta ustvariti prihodke iz te dopolnilne dejavnosti. Vrste dopolnilnih dejavnosti, iz katerih mora biti ustvarjen prihodek, ter višina prihodka se določijo z javnim razpisom,
– povečanje usposobljenosti članov kmetije: član partnerstva, ki je kmetija, se v času trajanja projekta udeleži usposabljanja s področja predmeta projekta, ki ga izvede vodilni partner ali druga pravna oseba;
3. prispevek projekta k napredku in dvigu inovativnosti:
– vključenost različnih ranljivih družbenih skupin,
– vključenost medgeneracijskega sodelovanja;
4. dodana vrednost projekta:
– nova zaposlitev za namen izvedbe projekta: kot nova zaposlitev se šteje zaposlitev osebe za najmanj polovični delovni čas v skupnem trajanju najmanj polovice časa trajanja projekta,
– član partnerstva se kot član kmetije vključi v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tej kmetiji v skupnem trajanju najmanj 12 mesecev,
– član partnerstva, ki je kmetija, v času trajanja projekta pridobi dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Seznam dopolnilnih dejavnosti se določi z javnim razpisom;
5. razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov projekta:
– prenos znanj in informacij o projektu: član partnerstva, ki je kmetija z dopolnilno dejavnostjo, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta izvede prenos znanja o projektu za kmetije, ki niso člani partnerstva,
– način in obseg razširjanja rezultatov: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev,
– evalvacija projekta s strani zunanjega izvajalca.
(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se opredelijo v javnem razpisu.
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)
(1) Upravičenec do podpore mora poleg zahtev iz 34. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1. član partnerstva iz prve alineje prvega odstavka 16. člena te uredbe mora vsako leto trajanja projekta vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Če je član partnerstva nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, zbirno vlogo vloži nosilec kmetije;
2. ne glede na prejšnjo točko vložitev zbirne vloge ni obvezna za nosilca kmetije brez kmetijskih površin, ki vzreja samo čebele, vendar mora imeti kmetija urejene podatke v RKG in registru čebelnjakov;
3. član partnerstva iz druge alineje prvega odstavka 16. člena te uredbe mora opravljati dejavnosti iz druge alineje prvega odstavka 16. člena te uredbe;
4. pravna oseba iz drugega odstavka 16. člena te uredbe mora predložiti akt o ustanovitvi, iz katerega je razvidno, da opravlja nepridobitno dejavnost in deluje na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva ali invalidskega varstva;
5. invalidsko podjetje ali zaposlitveni center iz prvega oziroma drugega odstavka 16. člena te uredbe ima status v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(2) Ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora upravičenec do podpore poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1. član partnerstva, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta ustvariti prihodke iz dopolnilne dejavnosti, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
2. član partnerstva, ki je nosilec kmetije ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali drugi član te kmetije, se v času trajanja projekta udeleži usposabljanja s področja predmeta projekta, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila druge alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
3. vodilni partner ima za namen izvedbe projekta zaposleno osebo za najmanj polovični delovni čas v skupnem trajanju najmanj polovice časa trajanja projekta, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis upravičenec pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
4. član kmetije, katere nosilec je član partnerstva, mora biti v času trajanja projekta vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skupnem trajanju najmanj 12 mesecev, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
5. član kmetije, katere nosilec je član partnerstva, mora najpozneje do zaključka projekta pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
6. član partnerstva, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta izvedel prenos znanja o projektu za kmetije, ki niso člani partnerstva, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
7. vodilni partner predstavi rezultate projekta z uporabo več kot ene vrste različnih komunikacijskih sredstev, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis upravičenec pridobil točke na podlagi merila druge alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
8. vodilni partner mora predložiti evalvacijo projekta s strani zunanjega izvajalca, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis upravičenec pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje določijo z javnim razpisom.
(1) Podpora znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta iz tretjega in četrtega odstavka 18. člena te uredbe.
(2) Najvišji znesek podpore na posamezno vlogo na javni razpis znaša 45.000 eurov.
(3) Pomoč de minimis se dodeli članu partnerstva iz prvega in drugega odstavka 17. člena te uredbe v sorazmernem deležu glede na dodeljeno podporo, pri čemer znesek pomoči, ki se dodeli posameznemu članu partnerstva, ne sme presegati skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.
(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena podpori za podukrep Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji v programskem obdobju 2014–2020, so podrobneje opredeljena v prilogi 3 te uredbe.
(5) Sredstva, namenjena podpori za podukrep Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 20 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 80 odstotkov.
(6) Sredstva v okviru podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.
1. Vodilni partner
(obveznosti vodilnega partnerja)
(1) Na posameznem javnem razpisu lahko vodilni partner vloži eno vlogo.
(2) Vodilni partner ima naslednje obveznosti:
1. zastopa upravičenca v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP,
2. koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. projekt, pogodba o medsebojnem sodelovanju),
3. predloži poročilo o izvajanju projekta v skladu s 1. točko prvega odstavka 34. člena te uredbe,
4. sporoča na ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o medsebojnem sodelovanju iz devetega odstavka 6. člena ali tretjega odstavka 16. člena te uredbe,
5. hrani dokumentacijo, ki je podlaga za odobritev podpore po tej uredbi, še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev,
6. ne glede na prejšnjo točko hrani dokumentacijo, ki je podlaga za odobritev pomoči de minimis po tej uredbi, še najmanj deset let od dneva zadnjega izplačila sredstev,
7. omogoči dostop do dokumentacije, ki je podlaga za dodelitev in izplačilo sredstev ter kontrolo na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenem s strani MKGP, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije in
8. izvaja promocijo lokalnega trga oziroma diverzifikacije na kmetiji in razširja rezultate projekta.
2. Pridobitev podpore
(1) Podpora se dodeli z zaprtim javnim razpisom.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok, do katerega se vlagajo vloge na javni razpis, se določi v javnem razpisu. Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) MKGP na svojih spletnih straneh objavi razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev in vnosa vloge se objavijo na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.
(4) Če gre za podukrep Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, je lahko javni razpis strukturiran po posameznih sklopih glede na dejavnost, ki jo opravlja vodilni partner. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva lahko proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.
(vložitev vloge na javni razpis)
(1) Vlogo na javni razpis sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
(2) Za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnjega odstavka ARSKTRP vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu http://e-kmetija.gov.si, preko katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem ARSKTRP. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem ARSKTRP.
(3) Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjen prijavni obrazec iz prejšnjega odstavka z oznako javnega razpisa, skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določata javni razpis in razpisna dokumentacija.
(4) Vlagatelj vloži vlogo na ARSKTRP. Na ovojnici vloge na javni razpis morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče ARSKTRP, ter naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.
(obravnava vloge na javni razpis)
(1) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje pogoje, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in podrobneje opredeljenih v javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag iz prvega odstavka 12. člena ali prvega odstavka 22. člena te uredbe, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, ki se določi v javnem razpisu.
(2) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.
(odločba o pravici do sredstev)
(1) Z odločbo o pravici do sredstev se članu partnerstva iz prvega oziroma drugega odstavka 7. člena te uredbe ali prvega oziroma drugega odstavka 17. člena te uredbe za posamezno dvanajstmesečno obdobje prizna pravica do povračila upravičenih stroškov glede na njegove stroške pri izvedbi upravičenih aktivnosti projekta, kar je razvidno iz projekta iz 10. ali 20. člena te uredbe.
(2) Če se podpora dodeli po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se v izreku odločbe o pravici do sredstev navede znesek pomoči, ki je posameznemu članu partnerstva dodeljen po pravilu de minimis, pri čemer se izrecno sklicuje na Uredbo 1407/2013/EU.
(3) Datum dodelitve podpore oziroma prejema pomoči de minimis je v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Uredbe 1407/2013/EU datum izdaje odločbe o pravici do sredstev po tej uredbi.
(4) Če se upravičencu podpora dodeli na podlagi Uredbe 1407/2013/EU in je ta podpora plačljiva na podlagi več zahtevkov za izplačilo sredstev, se pri odobritvi podpore izvede diskontiranje pomoči v skladu s šestim odstavkom 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.
(1) Sredstva se ne odobrijo in izplačajo upravičencu, če je član partnerstva za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se podpora po tej uredbi za iste upravičene stroške lahko združuje z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določeni z Uredbo 1305/2013/EU in predpisi, ki urejajo državne pomoči, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(3) Podpora iz drugega odstavka 5. člena ali drugega odstavka 15. člena te uredbe se lahko združuje z drugimi pomočmi de minimis pod pogoji iz 5. člena Uredbe 1407/2013/EU.
(1) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 69. člena Uredbe 1303/2013/EU, tretjega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU in 13. člena Uredbe 807/2014/EU se podpora ne dodeli za:
1. aktivnosti zunaj območja Republike Slovenije;
2. stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;
3. stroške nakupa strojev, pohištva, prevoznih sredstev;
4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
5. davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen kadar ni povračljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV;
6. obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;
7. upravne takse;
8. stroške leasinga in najema naprav in opreme, pridobitve patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic ter blagovnih in storitvenih znamk;
9. druge stroške, povezane s pogodbami o najemu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti in stroški zavarovanja;
10. strošek blaga oziroma storitev, za katere je izdan račun v skupni višini največ 25 eurov;
11. jubilejne nagrade in odpravnine, razen če so predpisane z zakonom, ki ureja delovna razmerja;
12. letne stimulacije in druge nagrade ter različne bonitete in solidarnostne pomoči;
13. zavarovalne premije, ki niso predpisane z zakonom;
14. strošek vinjet.
(2) Podrobnejša opredelitev neupravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka se določi z javnim razpisom.
(časovni vidik upravičenosti stroškov)
Za upravičene stroške se štejejo stroški, ki so nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev in do zaključka projekta iz prvega odstavka 10. ali prvega odstavka 20. člena te uredbe.
(splošni pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis)
(1) Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec do podpore ob vložitvi vloge na javni razpis, so:
1. ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
2. vsak član partnerstva, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, mora biti vpisan v RKG;
3. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;
4. imeti mora poravnane vse obveznosti do države;
5. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz sodnega registra;
6. če je fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v osebnem stečaju;
7. pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ne sme biti v težavah v skladu s Smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249 z dne 31. 7. 2014, str. 1);
8. v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, mora imeti odprt transakcijski račun;
| 9. | predložiti mora tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov za upravičene stroške, razen za: |
– stroške dela na projektu in potne stroške iz prve alineje tretjega odstavka 8. člena in prve alineje tretjega odstavka 18. člena te uredbe,
– stroške storitev, ki so predpisani s strani države ali lokalne skupnosti, kot na primer pristojbina za ceste, parkirnina,
– stroške storitev, za katere je na trgu samo en ponudnik,
– posredne stroške iz pete alineje tretjega odstavka 8. člena in pete alineje tretjega odstavka 18. člena te uredbe,
– stroške iz četrtega odstavka 8. člena in iz četrtega odstavka 18. člena te uredbe;
| 10. | če gre za nakup blaga oziroma storitev v vrednosti do 420 eurov, lahko upravičenec ne glede na prejšnjo točko namesto ponudbe predloži tudi vabilo k dajanju ponudb ali katalog ali oglas iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja; |
| 11. | pravna oseba iz drugega odstavka 16. člena te uredbe predloži izjavo o nepridobitnem delovanju in delovanju na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva ali invalidskega varstva. |
(2) Pri določitvi višine upravičenih stroškov iz 9. točke prejšnjega odstavka se upošteva vrednost predložene ponudbe z najnižjo ceno.
(3) Upravičenec do podpore mora glede izpolnjevanja pogojev iz 1., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena ter 30. člena te uredbe predložiti izjavo.
(4) Član partnerstva, ki je prejemnik pomoči de minimis, mora izpolnjevati pogoj, da se z dodeljeno podporo ne preseže zgornje meje pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.
(5) Če je član partnerstva prejemnik pomoči de minimis, mora vlagatelj vlogi na javni razpis priložiti:
– pisno izjavo o vseh pomočeh de minimis, ki jih je član partnerstva oziroma enotno podjetje prejelo v dveh letih pred vložitvijo vloge na javni razpis in v tekočem koledarskem letu;
– pisno izjavo o drugih prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in pisno izjavo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis v okviru podukrepa ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih;
– pisno izjavo, ali gre za enotno podjetje z navedbo podjetij, ki so z njim povezana, z namenom preveritve skupnega zneska že prejetih pomoči de minimis za vsa z njim povezana podjetja.
(6) Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vložitvi vloge na javni razpis, se podrobneje opredelijo v javnem razpisu.
(zahtevek za izplačilo sredstev)
(1) Sredstva se upravičencu do podpore izplačajo na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev, kateremu se priloži:
1. poročilo o izvajanju projekta, ki vsebuje obvezne sestavine iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe;
2. originale ali kopije izvodov računov, elektronske in e-račune;
3. izjavo o nepovračljivosti DDV, če upravičenec do podpore uveljavlja DDV kot upravičeni strošek;
4. originale ali kopije dokazil o plačilu računov, dokazila o izplačilu plač oziroma dokazila o plačilu prispevkov za socialno varnost (npr. položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba);
5. če gre za upravičenca do podpore, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja v skladu s predpisom, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu;
6. v primeru nakupa opreme račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka in tip stroja ali opreme;
7. izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške;
8. tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov za upravičene stroške, razen za:
– stroške dela na projektu in potne stroške iz prve alineje tretjega odstavka 8. člena in prve alineje tretjega odstavka 18. člena te uredbe,
– stroške storitev, ki so predpisani s strani države ali lokalne skupnosti, kot na primer pristojbina za ceste, parkirnina,
– stroške storitev, za katere je na trgu samo en ponudnik,
– posredne stroške iz pete alineje tretjega odstavka 8. člena in pete alineje tretjega odstavka 18. člena te uredbe,
– stroške iz četrtega odstavka 8. člena in četrtega odstavka 18. člena te uredbe;
9. če gre za nakup blaga oziroma storitev v vrednosti do 420 eurov, lahko upravičenec ne glede na prejšnjo točko namesto ponudbe predloži tudi vabilo k dajanju ponudb ali katalog ali oglas iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(2) Pri določitvi višine upravičenih stroškov iz 8. točke prejšnjega odstavka se upošteva vrednost predložene ponudbe z najnižjo ceno.
(3) Računi in druga dokazila iz prvega odstavka tega člena se morajo glasiti na člana partnerstva, ki je upravičenec iz prvega in drugega odstavka 7. člena ali iz prvega in drugega odstavka 17. člena te uredbe.
(4) Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 37. člena te uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun člana partnerstva, ki je upravičenec iz prvega oziroma drugega odstavka 7. člena ali prvega in drugega odstavka 17. člena te uredbe.
(5) Upravičenec do podpore mora izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja iz 13. člena Uredbe 808/2014/EU ter iz Navodil za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenih na spletni strani programa razvoja podeželja.
(6) Podrobnejše zahteve glede prilog in dokazil iz prvega odstavka tega člena se opredelijo v javnem razpisu.
(časovna dinamika vlaganja zahtevkov za izplačilo)
(1) Upravičenec do podpore vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, določeno v odločbi o pravici do sredstev.
(2) Zahtevek za izplačilo sredstev se vloži v 30 dneh po vsakem zaključenem obdobju 12 mesecev trajanja projekta.
(objava podatkov o prejemnikih sredstev)
Podatki o upravičencih, ki so prejeli sredstva na podlagi te uredbe, se objavijo na spletni strani ARSKTRP v skladu s 111. in 113. členom Uredbe 1306/2013/EU.
(izvedba kontrole ter sistem kršitev in sankcij)
(1) Kontrola ukrepa se izvaja v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrole je pristojna ARSKTRP.
(2) Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in zakonom, ki ureja kmetijstvo, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 38. člena te uredbe. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(višja sila in izjemne okoliščine)
(1) O višji sili ali izjemnih okoliščinah iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1306/2013/EU mora vodilni partner ARSKTRP pisno obvestiti in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je vodilni partner to zmožen storiti.
(2) O obstoju višje sile ali izjemnih okoliščinah iz prejšnjega odstavka odloči ARSKTRP.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-14/2017
Ljubljana, dne 13. aprila 2017
EVA 2015-2330-0090
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
