Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 18. redni seji dne 20. marca 2017 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PG-12
1. člen
(sprejem odloka in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13, 56/14, 37/15) in v skladu s Sklepom o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za enoto urejanja prostora (EUP) PG-12 (Uradni list RS, št. 56/14), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora PG-12 (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Grafični del podrobnega načrta je, kot priloga, sestavni del tega odloka.
(3) Podrobni načrt je izdelalo podjetje Arrea d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 05/2015, februarja 2017.
2. člen
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, načrt parcelacije, rešitve prostorskih ureditev, pogoje glede prilagoditve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve ter dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(2) Sestavine iz prvega odstavka tega člena so pojasnjene in grafično prikazane v podrobnem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na Občini Dobrova - Polhov Gradec.
(3) Postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bil izveden. Pridobljena je bila Odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-41/2016/7 z dne 14. 3. 2016, iz katere izhaja, da v postopku priprave in sprejemanja plana ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
II. OPIS IN OBMOČJE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) S podrobnim načrtom je določena celovita oblikovna in funkcionalna podoba dela središča Polhovega Gradca. Širše območje obstoječe avtobusne postaje se programsko in oblikovno razvija kot enega od osrednjih prostorov kraja – prepoznavno vstopno točko naselja oblikovano kot javni trg, novo avtobusno postajo z info točko in krajinsko arhitekturno ureditvijo.
(2) Izhodišče predvidene prostorske ureditve je poseči v območje v čim manjši meri in obenem poudariti obstoječe prostorske kakovosti. Zasnova območja temelji na oblikovanju vedute na staro vaško jedro ob vstopu v naselje. Obstoječi objekt z gostinskim lokalom se odstrani. Oblikuje se novo avtobusno postajališče z objektom info točke. Uredita se klančini do spomenika in grobnice borcem in žrtvam fašizma. Ohranjata se travnato pobočje s sadnimi drevesi ter obstoječa pešpot proti Stari gasi.
(3) Določena je posodobitev prometne ureditve, katere cilj je zagotoviti večjo prometno varnost na lokalni cesti LC 067091 Polhov Gradec–Kosmačar (v nadaljevanju: lokalna cesta), izvedba njene ustreznejše navezave na regionalno cesto R3 641/1369 Ljubljanica–Ljubljana (Dolgi most) (v nadaljevanju: regionalna cesta) ter ureditev mirujočega prometa. Lokalna cesta se prometno varno uredi in v zgornjem delu razširi s pločnikom.
4. člen
(1) Območje podrobnega načrta obsega površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno izvedbo in rabo.
(2) Območje podrobnega načrta vključno z ureditvami pripadajoče in prilagoditvami obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij obsega območje v katastrski občini Polhov Gradec (1986) na naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč: *166, 172/1, 177/1, 177/2, 177/3, 177/4, 177/5, 177/6, 179/2, 179/3, 179/6, 180/10, 180/12, *196/2, *196/3, 1238/1, 1239/2, 1240/3, 1257/1.
(3) Obseg območja podrobnega načrta je razviden iz grafičnega dela podrobnega načrta:
– kot umestitev v prostor na grafičnem načrtu 3: Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji;
– s tehničnimi elementi za prenos novih mej parcel v naravo na grafičnem načrtu 7: Načrt parcelacije.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
5. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Prostorske ureditve so del celovite ureditve območja, za katerega je bil leta 2012 izveden javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za urbanistično – arhitekturno ureditev centrov naselij Dobrova in Polhov Gradec.
(2) Območje podrobnega načrta zajema in se navezuje na robni del enot urejanja prostora z oznakama PG-01 in PG-02. Preko klančin se nova ploščad poveže s spomenikom in grobnico borcem in žrtvam fašizma ter skupaj z vhodom v Kulturni dom Jakoba Trobca in pošto nakazuje tvorbo novega enovitega prostorskega ambienta – trga.
(3) Območje podrobnega načrta zajema in se navezuje na robni del enot urejanja prostora z oznakama PG-10, PG-31 in PG-32. Z zasaditvijo se celovito ureja obcestni prostor regionalne ceste.
2. Rešitve načrtovanih objektov in površin s pogoji in usmeritvami za projektiranje in gradnjo
6. člen
(krajinsko arhitekturna ureditev)
(1) Ohranja se travnato pobočje nad lokalno cesto. Ohrani in uredi se obstoječa pešpot (stopnice) in navezavo na pločnik. Vzdolž pešpoti se uredi varnostna ograja. Sadna drevesa se ohrani.
(2) Med avtobusnim postajališčem in cestama se uredi zeleni ločilni otok, zasajen s sadnimi drevesi. Otok se nameni postavitvi novoletne jelke.
(3) Večnamenska ploščad ob objektu info točke se uredi kot raztegnjena trikotna ploskev, ki se na vzhodni strani podaljša v odprto avtobusno postajališče s klopjo, na zahodni strani pa se nadaljuje kot stopničasta klančina, ki se po brežini vzpenja do podesta spomenika in grobnice borcem in žrtvam fašizma. Zeleni rob ploščadi se oblikuje kot travnata površina s sadnimi drevesi, z dodatno, položnejšo klančino. Uredijo se pitnik in stojala za kolesa. Ploščad se uporablja tudi kot občasna odprta tržnica.
(4) Uredi se dostop do stopnišča in klančine vhoda v Kulturni dom Jakoba Trobca ter predprostor pošte. Podest spomenika in grobnice borcem in žrtvam fašizma se uredi v skladu prvotnim projektom avtorjev Jožeta Plečnika, Ivana Kocmuta in Antona Bitenca iz leta 1955.
(5) Na celotnem območju podrobnega načrta se izbirno odstrani drevesa in grmovnice, ki niso skladna z novo krajinsko arhitekturno ureditvijo.
(6) Zasaditev dreves v trasah gospodarske javne infrastrukture ni dopustna.
7. člen
(1) Zgradi se novo avtobusno postajališče z objektom info točke na parcelah št. 177/2 in 180/12, k.o. Polhov Gradec.Obstoječa avtobusna postaja se odstrani.
(2) Vrsta dopustnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo področje enotne klasifikacije vrst objektov, je 12112 Gostilne, restavracije in točilnice.
(3) Objekt je pritličen. Tlorisni gabarit objekta je pravokoten, znotraj gradbenih mej v skladu z grafičnim načrtom 3: Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(4) Objekt je zasnovan kot prehodna nadstrešnica, ki ima v jedru gostinski lokal s pasažami. Zasnovan je kot lesena ali zidana konstrukcija, ki ima v prečni smeri prehoden parter. Gostinski lokal je oblikovan kot jedro v objektu, ki se proti trgu zapira z zložljivo stekleno steno. Pri oblikovanju objekta in parternih površin se uporablja naravne materiale, kot so beton, teraco, les in kovina. Streha je simetrična dvokapnica, krita s sivo kritino. Barvna kompozicija temelji na uporabi naravnih barv materialov, kot so les in beton, kovinski elementi so prašno barvani s strukturno barvo.
8. člen
(objekt Polhov Gradec 15)
(1) Stanovanjska hiša Polhov Gradec 15 s spremljajočimi objekti, na parcelah št. *166 in 179/3, k.o. Polhov Gradec, se ohrani v obstoječi podobi. Dopustna je gradnja novega objekta in spremljajočega objekta na mestu prej odstranjenih objektov.
(2) Vrsta dopustnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo področje enotne klasifikacije vrst objektov, je 11100 Enostanovanjske stavbe.
(3) V primeru ohranjanja objektov so dopustna vzdrževalna dela v okviru obstoječih gabaritov in obstoječih stavbnih gradbenih materialov. Povečanje objektov ni dopustno, razen v okviru tehničnih zahtev posameznih konstrukcijskih elementov.
(4) V primeru gradnje novega objekta je dopustno povečanje tlorisnega gabarita do 3 %, znotraj gradbenih mej v skladu z grafičnim načrtom 3: Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji. Ohrani se višinski gabarit obstoječega objekta. Nov objekt sledi členitvi obstoječega objekta ali se prilagodi strukturi historičnega naselja ob Usrani gasi. Objekt ne sme izstopati niti volumsko niti z oblikovanjem ali barvo fasade. Streha je dvokapnica z asimetrično frčado ali dvokapnica vzporedna s terenom. Pri oblikovanju objekta in parternih površin se uporablja naravne materiale, kot so beton, teraco, les in kovina. Barva objekta je v naravnih pastelnih zemeljskih tonih, skladna z barvno skalo celotnega naselja. V primeru gradnje novega spremljajočega objekta se ta zgradi znotraj gradbenih mej v skladu z grafičnim načrtom 3: Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, ohrani se višinski gabarit obstoječega objekta in objekt oblikuje na način, da bo skladen s stanovanjsko hišo.
9. člen
(1) Uredita se nov manipulativni prostor (obračališče) za avtobuse ob novem avtobusnem postajališču ter parkirišče za kratkotrajno parkiranje južno od objekta info točke, ki služi tudi kot nočno parkirišče za avtobuse.
(2) Preoblikuje se obstoječi priključek lokalne ceste LC 067091 Polhov Gradec–Kosmačar na regionalno cesto R3 641/1369 Ljubljanica–Ljubljana (Dolgi most).
(3) Lokalna cesta se rekonstruira, vključno s prilagoditvijo priključkov na obstoječe objekte in razširitvijo vozišča v krivini. Zaradi zagotavljanja varnosti pešcev se med pošto in vstopom v Staro gaso uredi pločnik vzdolž severnega roba ceste. Vozišče se zamakne proti jugu in izvede podporni zid vzdolž južnega roba ceste. V izteku Stare gase se kot ukrep umirjanja prometa uredi dvignjen prehod za pešce.
(4) Postavijo se prometni znaki za omejitev hitrosti, kratkotrajno parkiranje in dovoz otrok v vrtec ter usmerjanje voznikov na druga parkirišča.
10. člen
(drugi dopustni posegi in dopustne dejavnosti)
(1) Na območju podrobnega načrta so, pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega podrobnega načrta, dopustni tudi naslednji posegi:
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture in povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo področje razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje in Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec.
(2) Za vse posege se pridobi soglasje investitorja oziroma, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo, njenega upravljavca.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRILAGODITVE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
11. člen
(1) Potek omrežij okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture je razviden iz grafičnega načrta 5: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(2) Projektiranje, gradnja in vzdrževanje okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture poteka v skladu s smernicami in projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav v prilogi tega podrobnega načrta, če niso v nasprotju s tem odlokom, ter v skladu z veljavnimi tipizacijami upravljavcev, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(3) Projektiranje, gradnja in vzdrževanje okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture potekajo sočasno in usklajeno s projektiranjem, gradnjo, in vzdrževanjem ostalih prostorskih ureditev po tem odloku. Morebitne vnaprejšnje ureditve infrastrukture se izvedejo na način, da se omogoči kasnejšo nemoteno izvedbo vseh posegov po tem odloku.
(4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture ne sme posegati v cestno telo regionalne ceste R3 641/1369 Ljubljanica–Ljubljana (Dolgi most), razen v primeru križanj ter kanala za odvajanje zalednih in padavinskih voda v primeru, da se izkaže, da je takšna rešitev smiselna in je pridobljeno posebno soglasje upravljavca regionalne ceste.
(5) Pred izvedbo posameznih posegov na območju podrobnega načrta se določi natančno lego vseh okoljskih, energetskih in elektronsko komunikacijskih objektov in naprav ter izvede zakoličbo.
(6) Pred vsakim posegom v območje gospodarske javne infrastrukture se pridobi soglasje posameznega upravljavca.
(7) Okoljska, energetska in elektronsko komunikacijska infrastruktura se ob gradnji prostorskih ureditev po tem odloku ustrezno zaščiti in/ali preuredi.
(8) V času gradnje in po njej se zagotovi nemoteno okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo okoliških objektov.
12. člen
(1) Ukine se priključek odstranjenega objekta avtobusne postaje, prilagodi potek glavne vodovodne cevi in izvede priključek objekta infotočke. Zaradi razširitve lokalne ceste LC 067091 Polhov Gradec–Kosmačar se prilagodi vodovodni priključek objekta Polhov Gradec 15. Ostalo obstoječe vodovodno omrežje s priključki na to omrežje se ohrani.
(2) Izvede se nov nadzemni hidrant na območju zelenega ločilnega otoka.
13. člen
(kanalizacijsko omrežje, odvajanje zalednih in padavinskih voda)
(1) Ukine se priključek odstranjenega objekta avtobusne postaje. Komunalne odpadne vode iz objekta infotočke se priključijo na obstoječi kanal DN 250 mm vzhodno od objekta. Ostalo obstoječe kanalizacijsko omrežje s priključki na to omrežje se ohrani.
(2) Padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se odvedejo v obstoječi razbremenilni kanal v vzhodnem robu lokalne ceste, ki se ga po potrebi poglobi. Dopustna je tudi prestavitev kanala. V primeru poglobljenega ali prestavljenega kanala se s hidravličnim izračunom določi ustrezno dimenzijo kanala. Pred iztokom v Božno ter po potrebi pred priključitvijo padavinskih odpadnih vod iz obravnavanega območja na javni kanal se predvidi zadrževanje vode. Vode s prometnih površin in ostalih utrjenih površin se odvajajo preko lovilca olj, katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje so skladni s standardom SIST EN 858-2.
(3) Upošteva se ustrezne odmike posameznih objektov od javne kanalizacije. Nadkritje javnih kanalov znaša minimalno 1,2 m. Kote pokrovov jaškov obstoječe javne kanalizacije se uskladi z novo višinsko ureditvijo utrjenih površin tako, da bodo vsi pokrovi jaškov vidni in na nivoju terena.
(4) Odvajanje zalednih in padavinskih voda mora biti urejeno na način, da vode ne bodo negativno vplivale na okoliška zemljišča. Voda ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državnih cest in njihovega cestnega sveta, izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja državnih cest.
(5) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje se zaprosi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objekta in priloži izvedbena dokumentacija.
14. člen
(1) Ukine se prostozračni električni vod do odstranjenega objekta avtobusne postaje. Postavi se nov končni drog ustreznih gabaritov in mehanske trdnosti ter izvede prehod z zemeljskim kablom v novo tipsko omarico, v katero se prestavi obstoječi odjemni mesti. Ostalo obstoječe električno omrežje s priključki na to omrežje se ohrani.
(2) Na zelenem ločilnem otoku se uredi priključek za novoletno jelko.
15. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
Ukine se priključek odstranjenega objekta avtobusne postaje in izvede priključek objekta info točke. Ostalo obstoječe omrežje elektronskih komunikacij s priključki na to omrežje se ohrani.
16. člen
(1) Prenovi se omrežje javne razsvetljave upoštevajoč novo prostorsko ureditev. Osvetli se ploščad in pot do spomenika in grobnice borcem in žrtvam fašizma ter obstoječo pešpot nad lokalno cesto.
(2) Javno razsvetljavo se uredi v skladu s predpisi, ki urejajo področje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja in določili 29. člena tega odloka.
17. člen
(1) Zagotovi se zbiranje komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec.
(2) Za čas gradnje se z izvajalcem javne službe dogovori o načinu zbiranja in odvozu vseh vrst komunalnih odpadkov iz območja gradnje.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
(splošna določila v zvezi z ohranjanjem kulturne dediščine)
(1) Sestavni del podrobnega načrta so objekti in območja kulturne dediščine, varovani v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine. To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.
(2) Za kulturna spomenika in njuni vplivni območji veljajo določila, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika in določila tega odloka. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturna spomenika in njuni vplivni območji, veljajo določila, določena z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(3) Za varstvena območja dediščine veljajo določila, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine in določila tega odloka. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo določila, določena z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(4) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja osnovni režim varstva določen v 20. členu tega odloka in dodatni varstveni režimi za posamezne zvrsti dediščine določeni v 21. in 22. členu tega odloka.
(5) Za vsak poseg na območju podrobnega načrta se pridobi kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje za posege po predpisih, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine.
(6) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
(7) Objekti in območja kulturne dediščine, ki se varujejo, so prikazani v Prikazu stanja prostora ter grafičnem načrtu 5: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje kulturne dediščine.
19. člen
(kulturna spomenika in njuni vplivni območji)
Na območjih kulturnih spomenikov in njunih vplivnih območij se za:
– spomenik Polhov Gradec – Vaško jedro z oznako EŠD 9915 in njegovo vplivno območje upošteva določila Odloka o razglasitvi vaškega jedra, cerkve Marijinega rojstva, Oštetarjeve hiše ter hiše Polhov Gradec 17 za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 52/04);
– vplivno območje spomenika Polhov Gradec – Grad Polhov Gradec z oznako EŠD 1594 upošteva določila Odloka o razglasitvi gradu, vodnjaka in parka Polhov Gradec za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99).
20. člen
(osnovni pravni režim varstva za območje registrirane kulturne dediščine)
(1) Na območjih registrirane kulturne dediščine veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:
– spodbujanje trajnostne uporabe dediščine, to je uporabe dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja dediščine, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev dediščine za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene dediščine,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena dediščine ter njene materialne substance,
– dovoljeni so posegi v dediščino, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njene varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena.
(2) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne. Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, dediščino odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje,
– če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in
– če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.
21. člen
(dodatni pravni režim varstva za območje memorialne dediščine)
Za objekt kulturne dediščine Polhov Gradec – Spomenik in grobnica borcem in žrtvam fašizma z oznako EŠD 17247 velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njegovih varovanih vrednot, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta in
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
22. člen
(varstveni režim za arheološke ostaline)
(1) Na območju arheološkega najdišča Polhov Gradec – Arheološko najdišče z oznako EŠD 16269 se upošteva osnovni pravni režim varstva. Za arheološko najdišče veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:
– spodbujanje trajnostne uporabe arheoloških najdišč, to je uporabe arheoloških najdišč na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja arheoloških najdišč, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev arheoloških najdišč za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene arheoloških najdišč,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena arheoloških najdišč ter njihove materialne substance,
– dovoljeni so posegi v arheološka najdišča, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njihove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev arheoloških najdišč ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena.
(2) Na območju arheološkega najdišča se upošteva dodatni pravni režim varstva. Arheološko najdišče se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren,
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(3) Odstranitev arheološkega najdišča je prepovedana. Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, arheološko najdišče po predhodni arheološki raziskavi odstraniti.
(4) Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološko najdišče ohranja. Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološko najdišče, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(5) Pred začetkom izvedbe prostorskih ureditev in v času njihovega izvajanja se pristojni službi za varstvo kulturne dediščine omogoči dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor o začetku del vsaj 10 dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(6) Najditelj, lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja del je dolžan ob odkritju dediščine najdbo zavarovati na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
23. člen
Posebne rešitve in ukrepi ohranjanja narave niso potrebni.
24. člen
(1) Varstvo voda v času gradnje se zagotovi z organizacijo gradbišča v skladu s 34. členom tega odloka.
(2) Varstvo voda v času obratovanja se zagotovi z odvodnjo komunalnih in padavinskih odpadnih vod v skladu s 13. členom tega odloka.
25. člen
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri odrivih zemlje se rodovitni del zemlje skladišči ločeno in uporabi za humuziranje površin na območju podrobnega načrta. Ne sme priti do mešanja rodovitne zemlje in drugih materialov. Rodovitna zemlja se skladišči v kupih nižjih od 1,20 m ter zaščiti pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.
(3) Morebitni višek rodovitne zemlje se uporabi zunaj območja podrobnega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z rodovitnim delom prsti v Občini Dobrova - Polhov Gradec.
(4) Morebitni višek materiala iz zemeljskih izkopov se preda pooblaščenemu prevzemniku odpadkov.
(5) V kolikor se v času gradnje odkrijejo stara bremena, se ugotovi, ali gre za nevarne snovi ali prekomerno onesnažena tla ter v tem primeru material preda pooblaščenemu prevzemniku odpadkov.
(6) Za utrjevanje in gradnjo prometnih in drugih utrjenih površin se uporablja inerten in neoporečen material.
26. člen
(1) V času gradnje se na celotnem območju podrobnega načrta, na transportnih poteh, gradbiščih in območjih skladiščenja materiala, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in območij skladiščenja s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov;
– preprečevanje prašenja z odkritih delov tal, prometnih in manipulativnih površin, območij skladiščenja materiala in gradbišč; ukrep zahteva ureditev gradbišč in skladiščenje sipkih materialov proč od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij odkritih delov tal;
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;
– če je treba vozila, transportna sredstva in delovne naprave za daljši čas ustaviti, se izključi motor.
(2) V času obratovanja se izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo zahtevani ukrepi preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi v zrak.
27. člen
(varstvo pred čezmernim hrupom)
(1) V času gradnje se:
– uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– upoštevajo časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas med 6.00 in 18.00 uro in na delavnike,
– transportne poti na gradbišče določijo na način, da v največji možni meri potekajo zunaj stanovanjskih območij.
(2) V času obratovanja se na območju podrobnega načrta uporabljajo predpisi in določila nadrejenih aktov, ki urejajo področje urejanja prostora in področje varstva pred hrupom na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec.
28. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Na območju podrobnega načrta se uporabljajo predpisi in določila aktov, ki urejajo področje urejanja prostora in področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec.
29. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Javna razsvetljava se uredi v skladu z določili 16. člena tega odloka.
(2) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje ali le za potrebe varovanja, pri čemer se uporabi svetila, opremljena s senzorji.
(3) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja z okolju prijaznim režimom osvetljevanja (nočnim varčevalnim režimom, ob upoštevanju osnovnih prometno varnostnih dejavnikov, reklamna in okrasna osvetlitev se ugasne), zmanjševanjem emisij svetlobe v okolje pri osvetljevanju objektov, z daljinskim nadzorom in upravljanjem ter z zamenjavo in uporabo varčnih ter okolju prijaznih svetilk in sijalk (uporabijo se popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe), v skladu s predpisi, ki urejajo področje svetlobnega onesnaženja okolja. Postavitev naprav, ki z laserskim žarkom osvetljujejo nebo ali pobočja, ni dopustna.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
30. člen
(rešitve in ukrepi za izvajanje dejavnosti obrambe, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti)
(1) Ogroženo območje: Območje podrobnega načrta glede na opozorilno karto erozije iz Atlasa okolja leži na območju zahtevnih zaščitnih ukrepov, vendar posebni ukrepi niso potrebni. Pri dimenzioniranju objektov in odvajanju voda se upošteva navodila geološkega in geomehanskega poročila v prilogi tega podrobnega načrta.
(2) Potresna varnost: Vsi načrtovani objekti se dimenzionirajo na projektni pospešek tal 0.225 [g].
(3) Zaklanjanje: V vseh novih objektih je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo.
(4) Razlitje nevarnih snovi: Glede na dopustne dejavnosti možnost razlitja nevarnih snovi ni verjetna, posebni ukrepi niso potrebni.
(5) Varstvo pred požarom: Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe podrobnega načrta ne sme poslabšati. V času gradnje in obratovanja se izvajajo ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zagotovijo:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Izvede se nov nadzemni hidrant v skladu z 12. členom tega odloka.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti za objekte se dokazuje v skladu s predpisi, ki urejajo področje zasnove in študije požarne varnosti.
(6) Rešitve in ukrepi so prikazani v grafičnem načrtu 6: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
31. člen
(1) Ureditve, ki jih določa podrobni načrt, se lahko izvedejo v več etapah, pri čemer se posebna pozornost nameni racionalnemu in prostorsko skladnemu urejanju zaključenih območij.
(2) Prometne ureditve – manipulativni prostor (obračališče) za avtobuse z avtobusnim postajališčem, parkirišče za kratkotrajno parkiranje južno od objekta info točke in preoblikovanje obstoječega priključka lokalne ceste LC 067091 Polhov Gradec–Kosmačar na regionalno cesto R3 641/1369 Ljubljanica–Ljubljana (Dolgi most) iz 9. člena tega odloka morajo biti izvedene pred gradnjo objekta info točke iz 7. člena tega odloka.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
32. člen
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od krajinsko arhitekturnih rešitev, rešitev objektov, prometnih rešitev, rešitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, varnostnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega, oblikovalskega in okoljevarstvenega vidika, sledijo napredku tehnike ter omogočajo racionalnejšo rabo prostora, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in/ali spremeniti koncept prostorske ureditve.
(2) Za dopustna odstopanja po tem odloku se šteje tudi gradnja nove gospodarske javne infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, če se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.
(3) Odstopanja od rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja sodijo, ter Občina Dobrova - Polhov Gradec.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
33. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
Prostorsko izvedbene pogoje se določi na način, da se omogoči nemoteno obratovanje in vzdrževanje načrtovanih prostorskih ureditev ter ohranjanje varovanih značilnosti prostora.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
34. člen
(1) Gradbišče se uredi na območju podrobnega načrta.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča. Trase transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Če se med gradnjo izvedejo dodatne začasne transportne poti do gradbišča, se pridobi soglasje lastnikov zemljišča, upoštevajo značilnosti zemljišča ter po uporabi sanirajo morebitne poškodbe in/ali denarno nadomesti nastala škoda.
(4) Investitor pred začetkom gradnje evidentira stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci. Ceste in poti, ki služijo transportu ali obvozu med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredijo, po končanih delih pa sanirajo morebitne poškodbe. Obnovijo in/ali sanirajo se tudi v času gradnje morebiti poškodovani infrastrukturni objekti in naprave ter drugi objekti.
(5) Med gradnjo se pred poškodovanjem ali uničenjem varujejo območja kulturne dediščine in območja ohranjanja narave. Gradbiščne poti in obvozi potekajo po obstoječih utrjenih površinah.
(6) Začasna skladišča viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in ostale ureditve v sklopu gradbišča se uredijo znotraj območja podrobnega načrta, praviloma na obstoječih utrjenih površinah.
(7) Med gradnjo se zagotovi ustrezno odvijanje motornega in peš prometa.
(8) Zagotovi se čim večja izravnava zemeljskega in gradbenega materiala znotraj območja podrobnega načrta.
(9) V fazi gradnje se izvaja ukrepe za preprečevanje razširjanja in naselitve invazivnih rastlinskih vrst. Za zaščito pred vnosom in širitvijo tujerodnih invazivnih rastlin se pred gradbenimi deli ugotovi okuženost materiala za odkop ter se prepreči razvoz tega materiala na druge površine. Okužen material in dele rastlin se odloži in uniči na za to določeni lokaciji. Očiščeno zemljino se uporabi na mestu odvzema, viške te zemljine se pred nadaljnjo uporabo odloži in obdela. Material za zemeljska in ostala gradbena dela ne sme biti okužen s tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami.
(10) Ravnanje z odpadki se uredi v skladu s 17. členom tega odloka.
(11) Zagotovi se zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(12) Pred začetkom gradnje ter v času gradnje se neposredno prizadete stanovalce in uporabnike objektov obvešča o poteku gradnje.
35. člen
(1) V skladu s predpisi, ki urejajo področje evidentiranja nepremičnin, se uredijo parcelne meje na območju podrobnega načrta.
(2) Pri določitvi parcel se upošteva:
– za zemljišča, na katerih je predvidena širitev lokalne ceste, se predlaga odkup in prenos lastnine na Občino Dobrova - Polhov Gradec ali v javno dobro;
– ostala zemljišča v lasti Občine Dobrova - Polhov Gradec, fizičnih in pravnih oseb ter javnega dobra ostanejo v obstoječem parcelnem stanju.
(3) Območja iz drugega odstavka tega člena so razvidna iz grafičnega načrta 7: Načrt parcelacije, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja podrobnega načrta.
(4) Parcele iz drugega odstavka tega člena se lahko v skladu z izvedenim stanjem, na podlagi lastništva in/ali upravljanja ter po namembnosti sosednjih območij združijo, razdelijo na več parcel in/ali smiselno pripojijo parcelam na obodu podrobnega načrta.
36. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Občina Dobrova - Polhov Gradec pripravi ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo parkirišč, peš povezav, ureditev namenjenih urejanju voda, javne razsvetljave, okoljskih, energetskih in elektronsko komunikacijskih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi ne bo prevzela v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci infrastrukture le-to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
37. člen
(1) Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo projektni pogoji, ki so sestavni del smernic v prilogi tega podrobnega načrta.
(2) Pri gradnji in obratovanju se uporabi najboljšo dostopno tehnologijo. Uporablja se le materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
38. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
39. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0018/2016-2
Dobrova, dne 29. marca 2017
Občine Dobrova - Polhov Gradec
Franc Setnikar l.r.
