Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13), 3., 17., 26., 192. in 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in 12. člena Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 79/15) je Občinski svet Občine Loški Potok na 12. redni seji dne 6. 4. 2017 sprejel
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine Loški Potok
Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Loški Potok (v nadaljevanju: občine). Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda, v nadaljevanju: Tehnični pravilnik.
Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3. izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
4. javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
5. javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
6. kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
7. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
8. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
9. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
10. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
11. mešano kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje za zbiranje in odvajanje mešanice odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
12. minimalna komunalna oskrba je minimalna komunalna oskrba v skladu s zakonom, ki ureja graditev in se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
13. naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki odvaja industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda iz tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
14. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
15. neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
16. občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki je v skladu z merili iz 5. člena uredbe uvrščeno med občutljiva območja;
17. obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
18. obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe, in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
19. obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava, za katero velja da je:
– bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
20. obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja da je:
– bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici,
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
21. obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
22. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
23. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
24. posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
25. posredno odvajanje je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
26. primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim ali kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugim postopkom, s katerim se biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK5) v komunalni odpadni vodi pred iztokom v vode zmanjša za najmanj 20 % in količina neraztopljenih snovi za najmanj 50 %;
27. primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena uredbe niso presežene;
28. prispevno območje občutljivega območja je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v občutljivo območje in ki se določi na podlagi hidrografskih razvodnic;
29. prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijo. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
30. sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena uredbe niso presežene;
31. terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena uredbe niso presežene;
32. tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
33. upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
34. vodovarstveno območje je vodovarstveno območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
35. vplivno območje kopalnih voda je vplivno območje v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
36. zmogljivost komunalne čistilne naprave je projektirana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi komunalne čistilne naprave in se izraža v PE.
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Občina je lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Loški Potok je Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec).
(program odvajanja in čiščenja)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o odvajanju, izvajalec pa v skladu s predpisi izvaja javno službo na navedenem območju Občine Loški Potok v skladu s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in objavi na spletni strani izvajalca.
(čiščenje komunalne odpadne vode)
Čiščenje komunalne odpadne vode na območju občin se prostorsko zagotavlja:
– v malih komunalnih čistilnih napravah zmogljivosti do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v obstoječih nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN)
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalnih odpadnih voda iz nepretočnih greznic do izgradnje čistilne naprave, ki bo omogočala sprejem grezničnega blata, in blata iz MKČN, zagotavlja izvajalec javne službe.
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– redno vzdrževanje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvajajo v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali odvajanje v vodotok ni možno,
– deratizacijo, ki se obvezno opravi, kadar se pojavi ali obstaja nevarnost, da se pojavi nalezljiva bolezen, katere vir okužbe ali prenašalci so glodavci,
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah v komunalno čistilno napravo in njeno čiščenje,
– prevzem in odvoz ter obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN do 50 PE na čistilni napravi,
– pregledovanje MKČN do 50 PE,
– obveščanje uporabnikov javne službe,
– izdelava programa izvajanja javne službe,
– vodenje evidenc o izvajanju javne službe,
– poročanje o izvajanju javne službe,
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Posebne storitve javne službe so:
1. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
2. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz površine iz 4. točke prvega odstavka.
(3) Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena Izvajalec izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in čistilne naprave, v soglasju z lastnikom infrastrukture ter po ceniku posebnih storitev.
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(upravni postopki – javna pooblastila)
Izvajalec javne službe izdaja smernice za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za priklop), ter potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
2. za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
3. za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– načrt interne kanalizacije,
– dokumentacijo vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
4. za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– načrt interne kanalizacije,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
5. za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne instalacije,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi, v primeru industrijskih odpadnih vod,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
6. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
7. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega člena, gradbenega dovoljenja ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967 in to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno listino.
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– dokazila o vgrajenih materialih in opremi,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije,
– prve meritve za MKČN,
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN za katere je OVD potrebno.
Izvajalec lahko ob soglasju občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
(objekti in naprave javne kanalizacije)
Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču lastnika objekta,
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije,
– objekti in naprave tlačne kanalizacije,
– male komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki prevzeti v najem in upravljanje upravljavca).
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja upravljavec.
Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije. Upravljavec je praviloma dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu v letnem času vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14 dni po izvedenih delih. V primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi v stanje, ki je primerno za ta čas, zaključna dela pa se opravi takoj ko dopuščajo vremenski pogoji.
Šteje se, da je javna kanalizacija izgrajena in se objekt nanjo mora priključiti, če je razdalja priključka na javno kanalizacijo manjša od 50 m, merjeno od mesta priključitve na objektu do mesta priključitve na javno kanalizacijo, pod pogojem, da je odvajanje komunalne odpadne vode možno brez naprav za prečrpavanje.
(objekti in naprave uporabnikov)
Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih;
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške.
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je razdalja, v kateri je izgrajena javna kanalizacija, manjša od 100 m, in pri tem ne nastajajo nesorazmerno visoki stroški glede na vpliv na okolje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju. Izvajalec mora lastnika objekta obvestiti v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z ZGO pod nadzorom izvajalca javne službe na stroške lastnika objekta. Priključitev na javno kanalizacijo mora biti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisi v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se izjemoma dovoli v skladu s soglasjem izvajalca tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
– to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektom pod nadzorom izvajalca javne službe.
Podrobnejša pravila o izvedbi in financiranju hišnih priključkov se določi s Tehničnim pravilnikom.
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
(padavinske in drenažne vode)
V mešan sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
Na območjih, kjer odvajanje in čiščenje odpadne vode ni urejeno z javno kanalizacijo, mora lastnik novih objektov zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v tipski MKČN ali v MKČN, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (troprekatna greznica) iz katere se odpadna voda odvaja preko enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, ali v nepretočni greznici, v skladu z veljavno zakonodajo.
Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice predelati ali odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti s tipsko MKČN ali z MKČN, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (troprekatna greznica) iz katere se odpadna voda odvaja preko enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo ali z nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z veljavno zakonodajo
Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi skupni ustanoviteljski organ izvajalca na predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih GJS varstva okolja.
(prevzem blata iz čistilnih naprav)
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 8. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program) vsako leto do 25. decembra pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje leto.
Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta).
(način obveščanja in praznjenja greznic)
Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti, telefonsko ali elektronsko. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8 dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno uredbo obvesti pisno (dopis, elektronsko) s povratnico (priporočen dopis ali elektronsko potrdilo o prejemu obvestila) najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
Občina opredeli za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
Praznjenje greznic in MKČN izvaja smo izvajalec javne službe oziroma od izvajalca pooblaščen izvajalec.
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem v čistilno napravo, ki je opremljena za obdelavo blata.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
(pravice in obveznosti izvajalca)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje naloge:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, v skladu z veljavno Uredbo o odvajanju;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo
– Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture:
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno Uredbo o odvajanju,
– na poziv občine, sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture,
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence,
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez urejene javne infrastrukture,
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN,
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku,
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja. Vse stroške, ki nastanejo zaradi opravljanja del krije uporabnik,
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov,
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe. Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina, ki pa lahko izvajalca javne službe s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene investicije v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo, v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun).
Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije. Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec investicijskih del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora. V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije, so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta, strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pred vzdrževalnimi deli pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
(pravice in obveznosti uporabnikov)
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Loški Potok, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;
– odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– po priključitvi na javno kanalizacijo mora opustiti obstoječo greznico v skladu z navodili upravljavca,
– v primeru okvar na interni kanalizaciji ali izlivov škodljivih snovi mora izvesti ukrepe za preprečitev škode na javnem kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi ter o tem obvestiti upravljavca,
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– odvajati industrijske odpadne vode v skladu s panožno zakonodajo vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
(posegi v območju kanalizacije)
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije v skladu s Tehničnim pravilnikom se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane.
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
(proračunska sredstva občine)
Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, pošlje izvajalec na Občino Loški Potok predlog za subvencioniranje, ki mora vsebovati za javno službo:
– kalkulacijo z opredelitvijo in obrazložitvijo stroškov,
– možne rešitve zmanjšanja stroškov ali povečanja prihodkov,
– predlog višine mesečne subvencije,
– predlog obdobja subvencioniranja,
– in morebitne ostale obrazložitve, ki lahko vplivajo na višino subvencije.
Občinska uprava gradivo preuči in pripravi predlog višine in obdobja subvencioniranja javne službe za obravnavo in sprejem na prvi seji Občinskega sveta Občine Loški Potok.
Po sklepu občinskega sveta in zagotovitvi sredstev v proračunu občine za namen subvencije, občina tekoče mesečno izplačuje subvencijo izvajalcu. Po poteku obdobja subvencioniranja ali najpozneje do 31. 3. za preteklo poslovno leto, izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata javne službe. Če je bila subvencija preplačana, izvajalec v 30 dneh vrne ugotovljeno preplačilo v občinski proračun.
V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode za objekte, ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem,
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode vezane na nepretočne greznice,
– storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN.
Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v naslednji skupini:
– uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.
Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo ločeno na podlagi veljavnih predpisov.
Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, je izražena v kos/mesec ali v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno zakonodajo ali se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom.
Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode se količina odpadnih voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba po DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan).
Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se na območju občine šteje kot javna služba.
Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški okoljskih dajatev v skladu s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
(način obračuna stroškov storitve)
Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom zaračuna v kom/mesec in so lahko preračunani na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno zakonodajo na datum sprejema odloka ali na osnovi dejanske porabe pitne vode izražene v m3/mesec v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.
Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 8 dneh od datuma izstavitve računa, razen, če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.
(oblikovanje cen storitev)
Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih občinski svet.
Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
(obveznost plačila storitev)
Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
(plačilo računov in ugovor)
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se sedem dni po prejemu opomina začne postopek izterjave po sodni poti.
Upravljavec, si v primeru zamude plačila pridružuje pravico zaračunati zakonske zamudne obresti in stroške opomina.
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
– uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,
– uporabnik ravna v nasprotju z določili Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda,
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka,
– če uporabnik ne plača računa za v skladu s pogoji predhodnega člena,
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika izdelan pri pooblaščeni organizaciji izkazuje neustrezno sestavo. Odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku upravljavca.
Upravljavec lahko prekine odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih vod za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ.
Pravno osebo se kot uporabnika javne kanalizacije kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa z globo 2.500,00 EUR:
1. če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca (tretji odstavek, 27. člen),
2. če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 14. člen),
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, tretje, pete, šeste, sedme, osme, enajste, dvanajste, trinajste, štirinajste, šestnajste, osemnajste, dvajsete in enaindvajsete alineje drugega odstavka 27. člena odloka,
Samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se kot uporabnika javne kanalizacije za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 1.000,00 EUR.
Odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR.
Pravne osebe, ki imajo MKČN ali greznico, se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa z globo 2.500,00 EUR:
1. če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, šeste, devete, desete, enajste, trinajste, petnajste, osemnajste in enaindvajsete alineje drugega odstavka 27. člena odloka,
2. če pravočasno oziroma po zahtevah tega odloka ne naroči praznjenje greznice, ali ne dovoli izvajalcu praznjenje greznice, oziroma ji greznico prazni za to nepooblaščen izvajalec, v skladu s 23. členom,
3. če pravočasno oziroma po zahtevah tega odloka ne naroči odvoza blata iz MKČN, ali ne dovoli izvajalcu odvoza blata iz MKČN, oziroma ji MKČN prazni za to nepooblaščen izvajalec, v skladu s 23. členom.
Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00 EUR.
Fizično osebo kot uporabnika javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se za prekršek iz prvega in četrtega odstavka tega člena kaznuje z globo 300,00 EUR.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 27/09) ter vsi na njegovi podlagi sprejeti občinski akti.
Občinski akti, ki so bili sprejeti na podlagi odloka, se uporabljajo do uveljavitve novih podzakonskih aktov, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po dosedanjem odloku.
Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjem odloku, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
Občina Loški Potok je dolžna v roku dvanajst mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0003/2017
Hrib - Loški Potok, dne 7. aprila 2017
Ivan Benčina l.r.
