Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11, 21/13, 111/13, 74/14, 92/14, 32/16), 3. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 8. in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) in 6. in 19. člena Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinska inšpekcija in redarstvo« (Uradni list RS, št. 61/07) je Občinski svet Občine Tišina na 22. seji dne 11. 4. 2017 sprejel
o javnem redu in miru na območju Občine Tišina
1. člen
Ta odlok določa ukrepe v Občini Tišina (v nadaljevanju: občina) za varovanje javnega reda in miru ter ukrepe za zagotavljanje varnosti ljudi, premoženja, okolja in zunanje podobe kraja. Ta odlok tudi določa ravnanja, ki jih morajo opravljati posamezniki oziroma se jih morajo vzdržati zaradi varovanja javnega reda in miru, ljudi in premoženja ter vzdrževanja čistega okolja in zunanje podobe občine.
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(skrb za javni red in mir)
Vsakdo, ki prebiva ali se začasno nahaja na območju občine, je dolžan ravnati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih oseb pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku. Prav tako se je vsakdo, ki se nahaja na območju občine, dolžan vzdržati ravnanj, ki bi ostalim lahko povzročala škodo na zdravju, osebni varnosti ali premoženju.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– javni red in mir – je stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi, zakonih in odlokih ter drugih aktih občine;
– javne površine – so nepremičnine, ki so v lasti občine, države ali imajo status javnega dobrega in so brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopne vsakomur (ceste, parki, ulice, igrišča in podobno);
– zasebne površine – so nepremičnine, ki so v zasebni lasti in do katerih je dostop dovoljen zgolj s soglasjem lastnika, posestnika ali druge upravičene osebe.
(1) Za prekrške iz tega odloka so lahko odgovorne tudi pravne osebe, samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov.
(2) Za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe, se za ugotavljanje odgovornosti uporabljajo določila Zakona o prekrških.
II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU
6. člen
(varovanje javnega reda in miru)
Z namenom varovanja javnega reda in miru je prepovedano:
– točiti in uživati alkoholne pijače na javnih površinah – v parkih, na zelenicah, na otroških ali športnih igriščih, pred prodajalnami, na območju javnih zavodov, na ulici in na drugih javnih površinah ter izven prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, razen v primeru dovoljenih javnih prireditev;
– po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati ali nadlegovati ljudi z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen, ko je to izrecno dovoljeno ali določeno;
– zadrževanje na območju pokopališča z namenom druženja, zabave, kajenja, počitka, uživanja hrane in pijače ali drugo ravnanje v nasprotju s pieteto prostora;
– vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na javne površine, kjer je vstop omejen ali prepovedan in je omejitev ali prepoved vidno označena;
– prestaviti, odstraniti, prevračati, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, žive meje, zidove, škarpe, poštne nabiralnike, zaščitne ograje, klopi, ograje, posode za odpadke, cvetlične posode, stojala za kolesa, igrala na otroških igriščih in druge naprave ali predmete za splošno rabo na javnih mestih;
– uriniranje ali opravljanje velike potrebe na ulicah, cestah, pločnikih, parkiriščih, igriščih, rekreacijskih poteh in drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi ter rekreaciji občanov ali igri otrok;
– zalivati vrtove, prati avtomobile ali na druge podobne načine uporabljati vodo iz javnega vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje v te namene omejeno;
– spuščati deževnico v javno kanalizacijsko omrežje.
(javni shodi in javne prireditve)
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu ali javni prireditvi, ki se organizira na javnih površinah, je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator.
Organizator oziroma vodja iz prejšnjega odstavka imata naslednje obveznosti:
– poskrbeti, da je prireditveni prostor v času trajanja shoda oziroma prireditve opremljen z ustreznimi posodami za odpadke ter z ustreznimi stranišči;
– v roku 24 ur po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti, kot je bilo pred prireditvijo, razen če je v soglasju za prireditev postavljen drugačen rok;
– zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz dovoljenja o dovolitvi prireditve, katerega izda pristojni upravni organ.
III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
8. člen
(varovanje ljudi in premoženja)
(1) Z namenom varovanja ljudi in premoženja je prepovedano:
– odstranjevati, poškodovati ali uničevati stvari, ki so v lasti občine;
– imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino na javnih površinah, kjer obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi;
– z brezobzirno vožnjo škropiti ljudi ali pročelja stavb ter drugih objektov;
– na ograje in zidove ob javnih poteh postavljati nevarne predmete, ki lahko povzročijo ogrožanje zdravja mimoidočih;
– nepravilno uporabljati igrala na igriščih ali naprave v parkih in rekreacijskih poteh, tako da ima lahko to za posledico poškodbe ali uničenje igral in naprav oziroma ogrožanje drugih ljudi;
– dovoliti domačim živalim, da povzročajo škodo na javnih površinah;
– parkirati motorna vozila ali kolesa na zelenih površinah, ki niso namenjena prometu tovrstnih vozil;
– v neposredni bližini stanovanjskih stavb sežigati oziroma kuriti na prostem travo, listje ali druge odpadke, če se s tem moti okolico ali povzroča nevarnost požarov;
– uničevati cvetje, drevje ali grmovje, žive meje, klopi, cvetlične posode, igrala, zaščitne ograje in druge naprave;
– metati kamenje ali druge predmete, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi ali premoženja;
– na pokopališčih in ob mrliških vežicah in kapelicah nedovoljeno odnašati ali uničevati cvetje ali sveče;
– kampirati na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika;
– brez dovoljenja pisati ali risati po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih.
(2) Z namenom varovanja ljudi in premoženja morajo lastniki ali upravniki stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov:
– odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi na javnih površinah;
– odstraniti drevesa, oziroma suhe veje dreves, plodov in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo na javne površine in s tem ogrožajo varnost mimoidočih.
IV. VARSTVO OKOLJA IN ZUNANJE PODOBE KRAJA
9. člen
(varovanje okolja in zunanje podobe kraja)
(1) Z namenom varovanja okolja, čistoče in zunanje podobe kraja je prepovedano:
– odlagati kakršenkoli material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drugi objekt za splošno rabo;
– postavljati montažne in druge objekte na javnih površinah brez ustreznega soglasja;
– postavljati – graditi objekte (garaže, lope, nadstreške …) na javnih in zasebnih površinah brez ustreznih upravnih dovoljenj, v primerih, ko ni predpisano upravno dovoljenje pa brez soglasja lastnika zemljišča;
– metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke in injekcijske igle ter brizgalke na pločnike, ceste ali druge javne površine;
– prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč, avtodomov in avtomobilskih prikolic na javne površine ali v naravno okolje;
– metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročajo njihovo zamašitev;
– prati in popravljati vozila na javnih površinah, razen nujnih popravil;
– zlivati odpadna olja in organske odpadke v kanalizacijo (cestne jaške in stranišča);
– iztepati, izlivati ali metati z večstanovanjskih objektov in objektov, ki mejijo na javno površino karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje ljudi;
– v naseljih nameščati razne piskače in druge naprave, ki povzročajo hrup z namenom odganjanja živali; omejitev ne velja za nameščanje in uporabo klopotcev v času dozorevanja grozdja;
– trgati in uničevati cvetje na zelenicah, cvetličnih koritih in gredah, uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih, javnih nasadih ali hoditi po zelenih površinah;
– v naseljih škropljenje rastlin z motornimi škropilnicami ali ročnimi škropilnicami tako, da škropivo odnaša na sosedovo zemljišče;
– saditi ali gojiti rastline v koridorju komunalnih vodov ali v taki bližini javne površine ali zgradbe, da rastline škodujejo komunalnim vodom ali povzročajo škodo na javni površini ali zgradbi, brez ustreznega soglasja;
– pri čiščenju snega s pločnikov ali z dvorišč, metati sneg na vozišča ali metati sneg iz vozišč in dvorišč na pločnike in kolesarske steze ter na sosedovo ograjo ali čez ograjo;
– spuščanje vode od pranja vozil in kmetijske mehanizacije iz zasebnih površin na javne površine;
– onesnaževanje javnih poti.
(2) Z namenom varovanja okolja, čistoče in zunanje podobe kraja so lastniki, najemniki ali uporabniki ter upravljavci stanovanjskih, poslovnih ali drugih zgradb ter lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč dolžni:
– na pripadajočem zemljišču stavb in na nezazidanih stavbnih zemljiščih poskrbeti, da so ta zemljišča očiščena, vzdrževana in urejena tako, da so v sezoni rasti trave pokošena, in sicer najmanj dvakrat, prvič najkasneje do 1. 7., drugič pa do 30. 9. v tekočem letu;
– poskrbeti za obrezovanje grmovnic, dreves in živih mej tako, da ne segajo čez mejo parcele na javno površino ali na drug način ogrožajo varnost občanov;
– redno vzdrževati okolje zaradi zatiranja agresivnih plevelov ter zatiranja rastlinskih bolezni, škodljivcev in parazitov.
V. OBVEZNOSTI LASTNIKOV ŽIVALI
10. člen
(obveznosti lastnikov živali)
(1) Živali ni dovoljeno voditi na otroška in športna igrišča, v bližino šol in vrtcev, zelenih površin v bližini vzgojno-varstvenih ustanov, pokopališč in drugih javnih prostorov, ki jim niso namenjeni. Ta prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo pooblaščene osebe ali živali, ki se uporabljajo kot vodiči ali pomočniki oziroma službeni psi (npr. psi-vodiči slepim, reševalni psi …).
(2) Lastniki morajo svoje živali na ulicah in trgih, parkih, rekreacijskih in vseh drugih javnih površinah, kjer so živali dovoljene, ves čas imeti na povodcih. Agresivne oziroma popadljive živali morajo na teh površinah nositi tudi nagobčnik.
(3) Lastniki živali so dolžni za svojimi živalmi počistiti iztrebke. V ta namen so dolžni imeti s seboj ustrezen čistilni pribor – za pobiranje iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu.
(4) Skrbnik ali lastnik živali mora iztrebke počistiti tako, da jih zavije v ustrezno vrečko in odloži v smetnjak za mešane komunalne odpadke.
11. člen
(območja dovoljenega kampiranja)
V občini na javnih površinah ni dovoljeno kampiranje, na zasebnih površinah pa le s soglasjem lastnika zemljišča.
(1) Kampiranje na krajih iz prejšnjega odstavka je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča, če se s tem ne moti lastnikov oziroma uporabnikov sosednjih zemljišč.
(2) Osebe, ki so kampirale, so dolžne za seboj počistiti in vzpostaviti stanje kot je bilo pred kampiranjem.
13. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja Medobčinska inšpekcija in redarstvo.
14. člen
(1) Z globo 80 evrov se kaznuje posameznik, ki:
– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo in osmo alinejo prvega odstavka 6. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena in prvim odstavkom 10. člena,
– ne ravna v skladu z 7. členom, drugim odstavkom 9. člena in drugim odstavkom 10. člena,
– ravna v nasprotju z 11., 12. in 13. členom.
(2) Z globo 200 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo in osmo alinejo prvega odstavka 6. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena in prvim odstavkom 10. člena,
– ne ravna v skladu s 7. členom, drugim odstavkom 9. člena in drugim odstavkom 10. člena,
– ravna v nasprotju z 11., 12. in 13. členom.
(3) Z globo 100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
15. člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0014/2017-1
Tišina, dne 12. aprila 2017
Franc Horvat l.r.
