Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Občinski svet Občine Metlika na 17. redni seji dne 30. marca 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje »Podzemelj – sever«
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje »Podzemelj – sever« (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan na podlagi tretje alineje 1. točke 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07).
(3) V postopku priprave OPPN, na osnovi odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-291/2016/5, z dne 27. 10. 2016, ni bilo treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
(4) OPPN je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. 4/2016 – OPPN, v marcu 2017.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij:
– opis prostorske ureditve,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– splošna določila,
– podrobna določila,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– faznost izvedbe prostorske ureditve,
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
– končne določbe.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Metlika
2. Pregledna situacija
2.1 Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF)
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Ureditvena situacija OPPN, M 1:1000
4.1 Ureditvene enote OPPN, M 1:1000
4.2 Ureditvena situacija in prerezi terena s prikazom pozidave, M 1:1000
5. Prometna situacija, M 1:1000
5.1 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:500
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:1000
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1000
8. Načrt parcelacije, M 1:1000
9. Zakoličbena situacija, M 1:1000.
Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Metlika
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EO: enostavni objekt,
– FI: faktor izrabe gradbene parcele,
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,
– GJI: gospodarska javna infrastruktura,
– NO: nezahtevni objekt,
– OPN: občinski prostorski načrt,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt.
(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika (Uradni list RS, št. 31/13).
(2) V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer:
je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dovoljenih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev,
območje za razvoj objekta(ov):
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo, gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev,
pravokotna frčada:
je funkcionalna strešna odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja kapne lege objekta; oblikovana je kot pravokoten kubus z ravno oziroma enokapno streho; frčada(e) se postavljajo skladno s kompozicijo fasade, praviloma so osno prilagojene okenskim odprtinam,
osnovni objekt/kubus:
osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor; objekt je enotnega kubusa, če stranice niso zalomljene ipd.,
je prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti, kot so nadstrešek in pergola, kot pomožni kubus se šteje garaža, zgrajena kot prizidek oziroma kot del objekta in podobno,
gradbena linija osnovnega objekta:
je gradbena linija, ki jo določa stranica osnovnega objekta, v primeru, da je postavljena ob javni prostor naselja, ki ga opredeljuje turistična ali regionalna cesta. Gradbena linija je opredeljena v grafičnem delu tega OPPN.
je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Gradbena meja je opredeljena v grafičnem delu tega OPPN.
1. Opis prostorske ureditve
6. člen
(prostorske ureditve)
S tem OPPN se na območju dela naselja Podzemelj načrtuje ureditev:
– območja za enostanovanjsko gradnjo,
– območja zelenih površin,
– pripadajočih zunanjih površin in
– gospodarske javne infrastrukture.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
7. člen
(1) Območje OPPN je locirano na SZ delu naselja Podzemelj, ob regionalni cesti Metlika–Črnomelj. Območje predstavlja vstopno točko v naselje Podzemelj s severne strani.
(2) Območje urejanja OPPN obsega naslednje zemljiške parcele in dele zemljiških parcel, na katerih se izvedejo načrtovane prostorske ureditve:
– ožje območje pozidave obsega parcele: 528/1-del, 2569/1-del, 527/2, 527/1-del, 2491/1-del, vse k.o. Podzemelj (skupaj površine 1,3 ha),
– za zagotavljanje dostopa v območje OPPN vključuje tudi obstoječe poti oziroma parcele, po katerih potekajo, in sicer:
– za izvedbo dostopne poti na UE C: parcele 2483, del 2563, del 530/1, 530/2, del 535/1 in 535/2, vse k.o. Podzemelj,
– za ureditev dostopne poti v območje UE B: del parcel 2470, 531 in *43, vse k.o. Podzemelj.
Območje OPPN skupaj z območjem za dostopne poti meri 14.756 m² in je prikazano v grafičnem delu OPPN.
(3) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s priključitvami lahko segajo tudi izven območja.
Območje urejanja je razdeljeno na šest ureditvenih enot (UE), in sicer:
– UE A – območje za bivanje na zahodu, s površino cca 4.666 m²,
– UE B – območje za razvoj obstoječega naselja, s površino cca 1.866 m²,
– UE C – območje za bivanje na vzhodu, s površino cca 3.767 m²,
– UE D – območje prometne infrastrukture – državne ceste, s površino 2.654 m²,
– UE E1 – območje dela dostopne poti B (površina cca 401 m²) in
– UE E2 – območje dela dostopne poti C (površina cca 1.390 m²).
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter zemljišča, potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji predvidenih ureditev bo novo območje pozidave sicer predstavljalo manjše dodatne obremenitve glede prometa v območju, vendar pa bodo nove ureditve pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja.
(2) Del obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste R1-218/1212 Podzemelj–Črnomelj, na odseku od km 0.000,00 do km 0.070,00, na levi strani, gledano v smeri naraščanja stacionaže. Posegi v varovalni pas državne ceste se izvajajo v soglasju z upravljavcem.
(3) Del obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem pasu turistične ceste RT-919/1341 Podzemelj–Adlešiči, na odseku od km 0.000,00 do km 0.108,00, gledano v smeri naraščanja stacionaže, in sicer na obeh straneh. Posegi v varovalni pas turistične ceste se izvajajo v soglasju z upravljavcem.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Predvidi se ureditev javne poti na parc. št. 2483 k.o. Podzemelj v dolžini 286 m in poti na parceli 2470 k.o. Podzemelj, v dolžini 60 m oziroma v obsegu, kolikor je potrebno za zagotavljanje dostopnosti v območje OPPN.
(koncept prostorske ureditve)
(1) Območje OPPN se ureja kot mirno stanovanjsko območje, namenjeno bivanju in v manjšem obsegu spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območju OPPN se načrtuje enostanovanjska, po potrebi tudi nestanovanjska pozidava kot dopolnitev bivanju. Na severnem robu območja se v okviru OPPN načrtuje zeleni pas, ki novo sosesko loči od državne ceste, prav tako se načrtuje zeleni pas na južnem robu ureditvene enote B, ki loči razvojno območje obstoječe domačije od nove soseske.
(3) OPPN določa izvedbo pozidave v ureditvenih enotah v smislu oblikovanja urejenega novega dela naselja, ki predstavlja možnost razvoja poselitve na severnem delu Podzemlja.
3. Splošna določila
11. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so dopustne dejavnosti, ki ne motijo bivanja in ne generirajo tovornega prometa ter z njim povezanih potreb po parkirnih mestih (površina prostorov za dejavnost do 60 m²), in sicer:
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI;
– K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI;
– L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI;
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI, in sicer le M69 Pravne in računovodske dejavnosti, M70 Dejavnosti uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, M73 Oglaševanje in raziskovanje trga, M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti, M77.33 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup, M77.4 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del;
– N DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI, in sicer le N77.2 Dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup, N78 Zaposlovalne dejavnosti, N79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, N82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti;
– S DRUGE DEJAVNOSTI, razen S96.03 Pogrebne dejavnosti;
– T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO;
– U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES.
(2) V UE A in UE B je poleg dejavnosti iz prvega odstavka, v omejenih gabaritih dovoljena sprememba namembnosti in gradnja objektov izključno za potrebe dejavnosti, povezanih s turizmom, gostinstvom in trgovino (zazidana površina objekta za dejavnost do 120 m²), in sicer:
– G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, in sicer le dejavnost: G45.32 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila in G47.1 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, G47.1 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, G47.3 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi, G47.4 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z računalniškimi, komunikacijskimi, avdio in video napravami, G47.5 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z drugo gospodinjsko opremo, G47.6 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z izdelki za kulturo, šport in zabavo, G47.7 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z drugimi izdelki, G47.9 Trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic;
– I GOSTINSTVO, in sicer le dejavnosti: I55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač.
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:
– stanovanjske stavbe, kjer se vsaj polovica uporabne površine uporablja za stanovanjske namene, in sicer so dovoljene enostanovanjske stavbe,
– nestanovanjske stavbe, ki so pomožni objekti in podobni objekti za dopolnitev obstoječe pozidave ter funkcije osnovnega objekta in so glede na zahtevnost gradnje manj zahtevni objekti,
– nestanovanjske stavbe, kot dopolnitev obstoječe pozidave, in sicer le za potrebe dejavnosti turizma ali gostinstva.
(2) Na območju OPPN so dopustni gradbeni inženirski objekti gospodarske javne infrastrukture, zelene površine, podporni zidovi, ograje, stabilizacijski objekti za zadržanje plazov ipd.
(3) Na območju OPPN so dopustne gradnje nestanovanjskih stavb (gostinskih, poslovnih, poslovno stanovanjskih), pod pogojem, da ne generirajo tovornega niti večjega osebnega prometa.
(4) Na območju OPPN je skladno z veljavno uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje, dovoljena gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarska pot in pešpot, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(vrste dopustnih gradenj in del)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del:
– gradnje novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,
– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
– odstranitve objektov oziroma njihovih delov,
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
(dopustna izraba prostora)
Na območju OPPN je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,4 in faktor izrabe največ 0,5.
(odmiki od mej sosednjih zemljišč)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma znotraj območja OPPN so:
– najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte,
– najmanj 1,5 m – za majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice, skladno z veljavno uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje,
– 0,5 m – za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, in podobno, vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte namenjene varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika lahko postavljeni do parcelne meje.
4. Podrobna določila
16. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A)
(1) Dovoljena je gradnja enostanovanjskih in nestanovanjskih objektov ter pomožnih objektov. Objekti se gradijo pravokotno ali vzporedno z dostopno cesto v območje UE A, na območju površine za razvoj objektov, prikazane v grafičnem delu akta.
(2) Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit osnovnih objektov, z razmerjem stranic najmanj 1:1,3 širino največ 9 m in dolžino največ 16 m. Višinski gabarit je največ (K) + P + M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 38° in 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Na strehe in fasade objektov se dovoli postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada objekta se oblikuje sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih objektov, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Na fasadah je dovoljena uporaba kamna, betona, lesa, kovine in stekla. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena. Barve fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter florescentne barve se ne dovolijo. Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho, skupno površino do 25 m², njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta. Na območju ob turistični cesti se lahko pomožni kubusi dodajajo le za gradbeno linijo osnovnega objekta, oziroma največ do gradbene meje opredeljene v grafičnem delu akta (4 Ureditvena situacija).
(3) Dovoljena je gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO) skladno z določili tega odloka. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega oziroma nestanovanjskega objekta, fasada se oblikuje sodobno, prednostno se uporablja les. Pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho, oziroma blago enokapnico, skrito za vencem.
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE B)
(1) Dovoljena je gradnja enostanovanjskih in nestanovanjskih objektov ter pomožnih objektov. Objekti se gradijo vzporedno, oziroma v gruči z obstoječim objektom na vzhodnem robu območja, ob turistični cesti, na območju površine za razvoj objektov, prikazane v grafičnem delu akta.
(2) Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit osnovnih objektov, z razmerjem stranic najmanj 1:1,3 širino največ 9 m in dolžino največ 16 m. Višinski gabarit je največ (K) + P + M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 38° in 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Na strehe in fasade objektov se dovoli postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada objekta se oblikuje sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih objektov, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Na fasadah je dovoljena uporaba kamna, betona, lesa, kovine in stekla. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena. Barve fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter florescentne barve se ne dovolijo. Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho, skupno površino do 25 m², njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta.
(3) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega oziroma nestanovanjskega objekta, pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho, oziroma blago enokapnico, skrito za vencem.
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE C)
(1) Dovoljena je gradnja enostanovanjskih objektov ter pomožnih objektov na območju površine za razvoj objektov, prikazane v grafičnem delu akta. Objekti se gradijo vzporedno z dostopno potjo v območje. Pomožni objekti se lahko gradijo vzporedno ali pravokotno na stanovanjski objekt, ki mu pripadajo, v primeru, da se gradijo pravokotno, se dovoli le ravna streha nad pomožnim objektom.
(2) Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit osnovnih objektov, z razmerjem stranic najmanj 1:1,3 širino največ 9 m in dolžino največ 16 m. Višinski gabarit je največ (K) + P + M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 38° in 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Na strehe in fasade objektov se dovoli postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada objekta se oblikuje sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih objektov, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Na fasadah je dovoljena uporaba kamna, betona, lesa, kovine in stekla. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena. Barve fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter florescentne barve se ne dovolijo. Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho,skupno površino do 25 m², njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta.
(3) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega objekta. Fasada se oblikuje sodobno, prednostno se uporablja les. Pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho, oziroma blago enokapnico, skrito za vencem.
(1) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo sosesko. Dovoljena je zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, kot so lipa, javor in druge. Na morebitnih javnih površinah se ne dovoli uporaba strupenih in alergenih rastlin. Vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo. Žive meje ob regionalni in turistični cesti ne smejo ovirati preglednosti na državni cesti in priključkih nanjo, dovolijo se do višine 0,75 m, pri največji razraščenosti. Na območjih ob dostopnih cestah se dovolijo žive meje do višine 1 m, drugod so lahko tudi višje. Odmik žive meje od cestišča je najmanj 2 m, od pločnika 0,5 m, zasajena je lahko le tako, da ne ovira preglednosti. Površine se lahko delno tlakujejo, uredijo z urbano opremo in podobnimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dovoljena.
(2) Zelenica ob regionalni cesti se ureja kot javna zelena površina ali pa kot zasebni prostor sosednjih objektov ob dostopni cesti v UE A. Ob turistični cesti se zasadi drevored z avtohtonimi drevesnimi vrstami kot je javor in druge, možna je tudi zasaditev žive meje z avtohtonim grmičevjem, ciprese se ne dovolijo.
(3) Urbana oprema javnega prostora mora biti poenotena (svetilke, ograje, klopi, koši za smeti in podobno).
(4) Medsoseske ograje se lahko postavljajo do višine 1,5 m. Oblikujejo se lahko kot lesen plot ali sodobna lesena oziroma kovinska ograja/bariera ter v kombinaciji teh materialov. Oporni zidovi se dovolijo do max. višine 0,5 m, in sicer le v primeru, da brežine ni mogoče zavarovati drugače. Na ravnem terenu oporni zidovi niso dovoljeni niti kot podstavek medsoseski ograji.
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
20. člen
(1) Predvideno pozidavo se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo.
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.
(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
(6) Upravljavec državne ceste ne zagotavlja zaščite pred vplivi obratovanja in vzdrževanja regionalne ceste na objekte znotraj območja OPPN, kot npr. dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih gradenj v območju, je obveznost investitorjev novih posegov.
(7) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorsko izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.
21. člen
(podrobne določbe glede prometnih ureditev)
(1) Območje OPPN sega v varovalni pas regionalne ceste II. reda št. R1-218/1212 Podzemelj–Črnomelj in regionalne turistične ceste št. RT-919 na odseku 1341 Podzemelj–Dolenjci.
(2) Pri načrtovanju se zagotovi:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– opremljenost s cestno razsvetljavo,
– da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza oziroma ne bo moteno vzdrževanje državne ceste,
– upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.
(3) Pri načrtovanju v območju regionalne ceste se poleg določil iz prejšnjega odstavka upošteva še naslednja določila:
– osvetlitve objektov v varovalnem pasu regionalne ceste ne smejo negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu,
– vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo,
– trase vodov GJI v območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni izvedbi,
– za postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
(1) Koncept prometne ureditve temelji na ureditvi notranjih povezovalnih cest, ki omogočajo dostopnost do novih gradbenih parcel. Cestno omrežje sestavljajo:
– cesta A, ki predstavlja glavno dostopno cesto v UE A, s priključkom na turistično cesto RT- 919/1341 Podzemelj – Adlešiči in obračališčem na koncu trase.
– cesta B, ki predstavlja dostopno cesto za UE B. Rekonstruira se obstoječa pot na parceli 2470, k.o. Podzemelj, v delu ob območju OPPN, na južnem robu UE B. Dostopna pot se rekonstruira do priključka na turistično cesto RT-919/1341, v skupni dolžini cca 60,0 m. Priključek na turistično cesto se ne spreminja, ohranja se priključek preko pogreznjenega robnika. V kolikor bi v prihodnosti prišlo do novih gradenj, ki bi priključek kapacitetno obremenile, bo potrebno priključek rekonstruirati skladno s projektnimi pogoji upravljavca državne ceste.
– za dostop v UE C se obstoječa pot na parceli 2483, k.o. Podzemelj, v delu ob območju OPPN na vzhodnem robu UE C, rekonstruira v širini vozišča 4,0 m. Dostopna pot se rekonstruira tudi v prehodu skozi obstoječi del naselja, do priključka na javno pot, odsek 755421, Podzemelj – povezava, na parceli 2563, k.o. Podzemelj, ki se izvede v skladu z resorno zakonodajo. Na severnem delu ceste »C« se izvede obračališče.
(2) Tipski prečni profil dostopnih cest v območje (A, B in C) znaša:
– vozni pas | 1 x 4,00 = 4.00 m |
– bankina | 2 x 0,50 = 1,00 m |
– skupaj | = 5,00 m. |
(3) Končno debelino posameznega sloja cestišča se določi v projektni dokumentaciji glede na predvideno prometno obremenitev, ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
(4) Pri projektiranju in izvedbi cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo predmetno področje. V kolikor bo v okviru območja OPPN prišlo do spremembe vrste prometa oziroma se bo v prostoru pojavil večji generator prometa, se izdela prometna študija.
(5) Individualni priključki se navežejo na dostopne ceste v območju (A, B in C) in naprej na turistično cesto. Mesta predvidenih priključevanj so shematsko prikazana v grafičnem delu akta (5. Prometna situacija). Priključki na javne poti se izvedejo tako, da je zagotovljena zadostna preglednost, prilagodijo se niveleti vozišča javnih poti, na katere se priključujejo in so nanje pravokotni. Če objektov in zemljišč ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na dostopno cesto, se individualni priključki izvedejo neposredno na turistično cesto v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca.
(6) Peš promet: Prehode za pešce se načrtuje celostno, predvidi se ustrezne ukrepe na mestu priključevanja ceste A na turistično cesto (cestna razsvetljava, signalizacija itd.).
(7) Za peš in kolesarski promet v območju urejanja dostopnih cest ni predvidenih posebnih površin. Ob turistični cesti RT-919/1341 Podzemelj–Adlešiči je izveden hodnik za pešce, ki poteka ob levem robu vozišča in se ga ohranja.
(8) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj gradbenih parcel (8 Načrt parcelacije).
(9) Inštalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov. Pokrovi jaškov morajo biti locirani izven kolesnic cest. Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce.
(10) Individualni cestni priključki se izvedejo in vzdržujejo tako, da ne predstavljajo nevarnosti za promet na javnih cestah. Meteorna voda z objektov, parcel in cestnih priključkov ne sme pritekati na ceste in javne poti ali na njih zastajati.
(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje v naselju, ki se napaja iz sistema Obrh oziroma gravitacijsko iz vodarne Veselica. Razvod javnega vodovodnega omrežja v območju OPPN je predviden racionalno v cestnem telesu, predvidi se glavne ter sekundarne vode s hišnimi priključki. Posamezni objekti v območju morajo imeti izvedene vodomerne jaške izven objektov, na začetku parcel, na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih mestih in prometnih površinah se ne dopušča.
(2) Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi se izvede ob ulicah na vedno dostopnih mestih. Pri projektiranju se upošteva umestitev potrebnega števila požarnih hidrantov.
(3) Dovoljeno in priporočeno je zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo, zalivanje zelenic itd.
(4) V primeru, da bodo v območju zgrajeni predvsem poslovno-stanovanjski objekti (npr. za turizem), se izdela hidravlična analiza, s katero se ugotovi potrebo po pitni in požarni vodi. Upošteva se gostoto zaposlenih v območju in predvideno porabo tehnološke in pitne vode na zaposlenega na dan. V primeru, da analiza pokaže, da obstoječe vodovodno omrežje ni sposobno zagotoviti zadostnih potreb po pitni in požarni vodi, je treba izvesti dodatno projektno rešitev, ki bo zadostila vsem potrebam v območju.
(5) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v Občini Metlika ureja oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike in razvojne programe oskrbe s pitno vodo v Občini Metlika.
(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe kanalizacijsko omrežje v naselju, ki je zaključeno z biološko komunalno čistilno napravo Podzemelj (700 PE). Na območju OPPN se nahaja javni gravitacijski kanal DN 250. Razvod javnega kanalizacijskega omrežja v območju OPPN je predviden v cestnem telesu. V primeru, da to ni možno zaradi konfiguracije terena, je trasa določena smiselno glede na prostorske ureditve in parcelne meje (po robu gradbene parcele). Zaradi občutljivosti območja reke Kolpe je poseben poudarek na izvedbi vodotesne kanalizacije.
(2) Znotraj območja urejanja se izvede kanalizacija v ločenem sistemu.
(3) Kjer ni možno izvesti gravitacijskega voda kanalizacije, se odvodnjavanje izvede preko individualnega črpališča in tlačnega voda do najbližjega gravitacijskega kanala. Razvod javnega kanalizacijskega fekalnega omrežja v območju OPPN je predviden v cestnem telesu. Za izvedbo gravitacijskih kanalov se predvidi poliestrske cevi temenske trdote SN-8. Na vseh lomih trase in spremembah profila cevi se predvidijo revizijski poliestrski jaški.
(4) Padavinske vode s streh objektov in površin se uporabi za sanitarne in druge potrebe ali spelje v ponikovalnice, ki morajo biti ustrezno dimenzionirane. Onesnažene padavinske vode iz parkirišč in utrjenih povoznih površin se pred izpustom v ponikovalnice oziroma javno kanalizacijo predhodno ustrezno očisti.
(5) Padavinske vode s cestišča se speljejo v ponikovalna polja ali ponikovalnice.
(6) Pri projektiranju se upošteva odlok, ki v Občini Metlika ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne veljavne tehnične pravilnike in zakonodajo. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno.
(1) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno.
(2) V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN ni tangenc z obstoječimi elektroenergetskimi napravami in vodi. Zgradi se nizkonapetostni 0,4 kV razvod od TP Podzemelj do posameznih odjemnih mest.
(2) Razvod elektro omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu. EKK se izvede s PVC cevmi vsaj 2 x Φ160 mm ter jaški Φ120 zgrajenimi na razdalji 60 m. Kablovodi se pod povoznimi površinami zaščitijo z obbetoniranimi PVC cevmi Φ160 mm.
(3) Nova odjemna mesta se izvede v prostostoječih tipiziranih omaricah, glede na število in velikost odjema, omarice morajo biti locirane na mestih, kjer je omogočen stalen dostop. Dopustne so tudi skupinske omarice za več odjemnih mest.
(4) Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(5) Javna razsvetljava: Ob turistični cesti je izvedena javna razsvetljava, ki se po potrebi izvede tudi ob dostopnih cestah A in B. Ustrezno razsvetljeni morajo biti tudi vsi prehodi za pešce. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja, in sicer v skladu z določili uredbe in veljavno zakonodajo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju.
(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu.
(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti opremljena z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije odvzemnih mest so ob dostopnih poteh na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v Občini Metlika ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
6. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
29. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Pred gradnjo v območju, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na območju OPPN je evidentirana kulturne dediščina, in sicer:
– EŠD 552 – Podzemelj – Arheološko najdišče Podzemelj v enoti UE A, B in D ter
– EŠD 11118 – Podzemelj – Arheološko najdišče Kučar v enoti UE C.
Enota UE C je del območja, kjer velja 3. varstveni režim kulturnega spomenika EŠD 1118 (Odlok o razglasitvi prazgodovinskega gradišča in kasno antične naselbine na Kučarju, gomilnih in planih grobišč pri vaseh Grm, Zemelj, Podzemelj, Otok in Škrilje za kulturni spomenik; Skupščinski dolenjski list št. 17/XXXV, 1988).
(2) Na območju OPPN so bile v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji ZVKDS št. 35105-0298/2016/2 z dne 22. 6. 2016 in izdanim kulturnovarstvenim soglasjem za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline št. 62240-258/2016/2 z dne 31. 8. 2016, ki ga je izdalo pristojno ministrstvo, izvedene predhodne arheološke raziskave (intenzivni podpovršinski terenski pregled) ter izdano preleminarno strokovno poročilo.
(3) Na območju OPPN je treba glede na predvideno postavitev objektov v območju in pripadajoče zunanje ureditve, izvesti invazivno arheološko raziskavo za določitev vsebine in sestave najdišča z ročnim izkopom testnih jam, in sicer:
– v enoti A in B je treba ročno skopati 19 testnih jam velikosti 2 x 1 m in eno testno jamo velikosti 2 x 2 m do geološke osnove (predvidoma 0,5 m),
– v enoti UE C je treba ročno skopati 17 testnih jam velikosti 2 x 1 m in dve testni jami velikosti 2 x 2 m do geološke osnove (predvidoma 0,5 m).
Dokončna lokacija testnih jam bo določena v sodelovanju z odgovornim konservatorjem.
(4) Ob posegih iz tretjega odstavka tega člena je treba posamezne ugotovljene plasti ročno počistiti in dokumentirati v tlorisu in profilu v skladu z metodologijo in standardi stroke ter ob upoštevanju resorne zakonodaje. V primeru odkritja arheoloških plasti, struktur, je le te dovoljeno izkopati le v tolikšni meri, da se določijo gabariti za nadaljnje usmeritve varstva arheološke dediščine. Izdelati je treba poizkopavalno analizo arhiva najdišča in rezultate upoštevati pri gradnji v območju OPPN.
(5) Ob zemeljskih posegih v območje in ob arheološki raziskavi je treba omogočiti strokovni konservatorski nadzor pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. O pričetku del je treba pristojni zavod obvestiti 14 dni prej.
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
30. člen
Na območju OPPN ni območij ali objektov ohranjanja narave.
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda.
(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s 24. členom tega odloka. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda na erozijskem območju prikazanem, v grafičnem delu akta (7 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in bo s tem preprečena erozija terena. Odnašanje zemljine na sosednje parcele ni dopustno.
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.
(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN niso dovoljeni.
(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene.
(2) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
(3) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasad ipd.).
(ravnanje s plodnim delom tal)
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.).
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
37. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica.
(2) Del območja je opredeljen kot erozijsko območje (opozorilno območje – običajni zaščitni ukrepi) in je prikazan v grafičnem delu akta (7: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom). Pri pripravi projektne dokumentacije je treba zagotoviti geološko-geotehnično poročilo s poudarkom na eroziji terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovani poseg. Na podlagi poročila se izbere ustrezno temeljenje objektov, in sicer tako, da se zaradi posega v zemljišče ne bo sproščala erozija zemljine ali kako drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.
(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,175 g in uvrščenost območja v območje VIII. stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti objektov.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
9. Načrt parcelacije
40. člen
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu akta (8: Načrt parcelacije).
(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi delijo, vendar naj ne bodo manjše od 450 m², pri čemer se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, so lahko parcele tudi manjše, v primeru, da se določijo za potrebe urejanja zelenih površin v območju (zeleni pas ob regionalnih cestah ali zelena bariera med enoto UEA in UEB).
(4) Za parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo.
(5) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (smiselno prilagajanje obstoječi parcelaciji), ob upoštevanju določil tega odloka in predvidene parcelacije v grafičnem delu akta.
(6) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.).
10. Faznost izvedbe prostorske ureditve
41. člen
(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj je dovoljena tako, da so posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
(2) Za gradnjo na posameznih parcelah predvidenih v OPPN, ki niso vezane na izvedbo dostopnih cest v območje, so dovoljene tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja. Z začasno rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posega predlagana rešitev in občina.
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje oppn
42. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
12. Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
43. člen
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. Dopustna so tudi odstopanja, ki so posledica ugotovitev arheoloških raziskav, pri čemer se lahko smiselno korigira tudi površina za razvoj objektov, pozidava pa mora biti v največji možni meri skladna s strokovnimi podlagami (variantne rešitve pozidave), ki so priloga temu aktu.
(4) Kjer je to mogoče, je dovoljeno združiti dva vhoda na parcelo za dve parceli skupaj.
(5) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter telekomunikacij, je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(6) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem upravljavca infrastrukture.
(7) Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
13. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
44. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Metlika, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje naselja Podzemelj.
45. člen
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Metlika. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-36/2016
Metlika, dne 30. marca 2017
Darko Zevnik l.r.
