Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 16. redni seji dne 18. maja 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PL9 – TAJFUN
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje PL9 – TAJFUN (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je pod številko 2016/25, marca 2017 izdelalo projektivno podjetje LM PROJEKTI, Peter Lojen s.p. iz Velenja.
(vsebina OPPN in njegovih prilog)
OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog:
A1. | TEKSTUALNI DEL Z ODLOKOM | |
A2. | GRAFIČNI DEL | |
1 | Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju | M 1:5000 |
2 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
3 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:500 |
4 | Zazidalno ureditvena situacija | |
5 | Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:500 |
6 | Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave | M 1:1000 |
7 | Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M 1:1000 |
8 | Prikaz karakterističnih profilov | M 1:500 |
9 | Načrt parcelacije | M 1:500 |
10 | Začasna prometna ureditev | M 1:1000 |
11 | Končna prometna ureditev | M 1:1000 |
B. | PRILOGE | |
1. | Povzetek za javnost | |
2. | Parcelacija in lastništvo | |
3. | Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve OPPN | |
4. | Smernice nosilcev urejanja prostora | |
5. | Mnenja nosilcev urejanja prostora | |
6. | Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) | |
(načrtovane prostorske ureditve)
Območje načrtovane prostorske ureditve se nahaja na vzhodnem delu naselja Planina pri Sevnici. Z izdelavo OPPN se omogoča širitev poslovno gospodarske cone obstoječega kompleksa, ki po OPN Občine Šentjur (Uradni list št 114/13) zajema naslednje enote / podenote urejanja prostora:
– PL 9: | – PL9/1 |
| – PL9/3 |
| – PL9/4 |
| – PL9/5 |
(ureditveno območje OPPN)
Območje predvidenega urejanja meri 42.161 m2 in obsega zemljiške parcele št. 47/4, 47/5, 49, 51/1, 51/8, 51/10, 51/11, 56/3, 57/3, 57/10, 57/11, 57/12, 57/13, 57/16, 57/17, 57/18, 57/19, 62/2, 62/3, 63/2, 63/3, 63/4, 63/6, 63/7, 63/8, 63/9, 63/10, 63/11, 63/12, 63/13, 63/14, 63/16, 63/15, 63/18, 63/19 in 67/1 vse k.o. 1161-Planina.
III. NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Ureditveno območje se izvede kot širitev obstoječe poslovno proizvodne cone Tajfun, Planina pri Sevnici. Na delu obravnavane ureditve je predvidena odstranitev obstoječih objektov, označenih v grafični prilogi z oznakami IO-industrijski objekt in PO-poslovni objekt. Na ostalem delu ureditvenega območja OPPN se predvideva gradnja industrijsko proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje in ostalih objektov ob zagotovitvi odprtih površin za dostope, parkiranje in manipulacijo. Skladno z zasnovo širšega območja se preuredi tudi obstoječa prometna ureditev.
(2) Predmet obravnave v OPPN je določitev:
– gradbenih parcel za gradnjo industrijsko proizvodnih in skladiščnih objektov;
– površin za parkiranje osebnih in tovornih motornih vozil ter drugih manipulativnih površin v sklopu gradbenih parcel;
– prometnih površin (ceste, parkirišča, manipulativne površine);
– površine komunalne in energetske infrastrukture;
– zelenih površin (območje vodnega zadrževalnika, zelena bariera visokorasle vegetacije, ureditve znotraj gradbenih parcel in ostale zelene površine);
– urbanistično-arhitekturnih pogojev in vseh ostalih pogojev, ki jih morajo investitorji upoštevati pri umestitvi novih objektov v prostor.
(posegi izven območja OPPN)
(1) Z navezavo infrastrukturnih vodov in naprav izven območja OPPN se zagotavlja funkcioniranje objektov in ureditev, ki so načrtovani v območju OPPN.
(2) V primeru ustreznejše izvedbe dostopa do parkirnih površin p3 in p4 je na severozahodnem delu možna izvedba navezave preko parc. št. 67/1, k.o. 1161-Planina, na obstoječo javno pot (JP897013). V tem primeru je potrebno preveriti ustreznost obstoječih prometnic glede nosilnosti in zadostne širine prečnega profila.
(1) Območje urejanja je razdeljeno na šest ureditvenih enot (UE/A do UE/I), in sicer:
– UE/A – območje obstoječih objektov: |
| – A.1 – obstoječi proizvodni objekt |
| – A.2 – obstoječe skladišče |
| – PO – obstoječ poslovni objekt |
| – IO – industrijski objekt |
– UE/B – območje poslovnega objekta 1; |
– UE/C – območje poslovno industrijskih objektov 2 in 3; |
– UE/D – območje proizvodno-skladiščnega objekta 4; |
– UE/E – območje industrijskega objekta 5; |
– UE/F – območje proizvodno-skladiščnega objekta; |
– UE/G – prometna in komunalna infrastruktura: |
| – manipulativna cesta c1; |
| – cesta c2 in c4; |
| – začasna cesta c3; |
| – manipulativna dvorišča md1, md2 in md3; |
– UE/H – območje renaturalizacije vodotoka in izvedba protierozijskih ukrepov in objektov pred škodljivim delovanjem voda; |
– UE/I – površine za mirujoči promet (p1, p2, p3 in p4). |
(2) Z namenom gradnje novih objektov je predvidena tudi rušitev obstoječih objektov OP in IO.
(zasnova območja po ureditvenih enotah s pogoji za arhitekturno oblikovanje stavb)
(1) Na ureditvenem območju OPPN je predvidena celostna ureditev poslovnega kompleksa podjetja Tajfun Planina d.o.o., ki poleg obstoječega kompleksa predvideva gradnjo dodatnih petih objektov s spremljajočimi ureditvami.
(2) Gradnja na obravnavanem območju se bo izvajala v več zaključenih fazah skladno s 26. členom tega odloka.
(3) Arhitekturno oblikovanje objektov naj bo sonaravno, sodobno in prilagojeno krajini kamor se širi obstoječa proizvodna dejavnost. Oblikovanje in umestitev stavb naj torej upošteva morfologijo terena. Zaželena je delitev volumna stavb na več manjših enot oziroma razgibanost v horizontalnem in/ali vertikalnem gabaritu, ki razbija monolitnost objekta. Dovoljene so vse vrste konstrukcij.
Fasade naj bodo delno vkopane, vidni deli pa naj bodo ali zastekljeni ali prekriti s fasadno oblogo. Strehe naj bodo zasnovane organsko, priporočljiva je izvedba ozelenjenih ravnih streh oziroma drugih materialov kritin, ki se prilagajajo naravnemu okolju.
– UE/A – območje obstoječih objektov
– objekt A.1 (obstoječa tovarna)
Tlorisni gabarit: 75,50 m x 45,60 m
Arhitektonsko oblikovanje: Pravokotna tlorisna zasnova z ravno streho.
– objekt A.2 (obstoječe skladišče)
Tlorisni gabarit: 104,00 m x 80,80 m
Arhitektonsko oblikovanje: Tlorisni gabarit – nepravilni večkotnik s svobodno oblikovano streho.
Tlorisni gabarit: 12,20 m x 11,25 m
Arhitektonsko oblikovanje: Pravokotna tlorisna zasnova z dvokapno streho.
– industrijski objekt (IO)
Tlorisni gabarit: 12,20 m x 11,25 m
Arhitektonsko oblikovanje: Pravokotni tlorisni gabarit z dvokapno streho.
– UE/B – območje poslovnega objekta 1;
Tlorisni gabarit: 113,00 m x 30,00 m
Arhitektonsko oblikovanje: v skladu s tretjim odstavkom 8. člena.
Pred začetkom gradbenih del se odstrani obstoječi poslovni objekt PO, tlorisnih dimenzij 12,20 m x 11,25 m, etažnosti P+2, klasične konstrukcije in fasade, temeljen na AB temeljih.
– UE/C – območje poslovno industrijskih objektov 2 in 3
Tlorisni gabarit: 105,00 m x 52,10 m
Arhitektonsko oblikovanje: v skladu s tretjim odstavkom 8. člena.
– UE/D – območje proizvodno – skladiščnega objekta 4
Tlorisni gabarit: 137,00 m x 74,00 m
Arhitektonsko oblikovanje: v skladu s tretjim odstavkom 8. člena.
– UE/E – območje industrijskega objekta 5
Tlorisni gabarit: 43,20 m x 44,00 m
Arhitektonsko oblikovanje: v skladu s tretjim odstavkom 8. člena.
Pred začetkom gradnje se odstrani obstoječi industrijski objekt IO, tlorisnih dimenzij 24,80 m x 15,35 m, etažnosti P, jeklene konstrukcije in fasade, temeljen na AB temeljih
– UE/H – območje renaturalizacije vodotoka in izvedba protierozijskih ukrepov in objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;
Izvedba renaturalizacije vodotoka sledi izvedbi ukrepov za zavarovanje širšega območja vodotoka. Predvidena je tudi izgradnja zadrževalnika meteornih voda površine 270 m2 in 0,25 m globine. Območje je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati in ozeleniti. V sklopu renaturalizacije vodotoka je potrebno izvesti tudi meteorno kanalizacijo za območje OPPN s predvideno iztočno glavo v vodotok.
(vrste dopustnih dejavnosti)
Območje predvidene ureditve predstavlja območje stavbnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo za objekte za industrijo z oznako (I), centralnih dejavnosti (C) in zelenih površin (ZP) na katerih je mogoče urediti površine za mirujoči promet.
(vrste dopustnih gradenj in drugih del)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del:
– gradnja novih objektov;
– redna in investicijska vzdrževalna dela;
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti tega odloka;
– adaptacije in rekonstrukcije objektov;
– rušitve in nadomestne gradnje pod enakimi urbanističnimi in arhitektonskimi pogoji, kot jih opredeljuje ta odlok;
– dozidave in nadzidave objektov v okviru predpisanih gabaritov in dopustnih etažnosti objektov;
– gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(dopustne dejavnosti glede na namen uporabe)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
– industrijske stavbe in skladišča CC-SI 125,
– poslovne in upravne stavbe CC-SI 122,
– gostinske stavbe CC-SI 121,
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti CC-SI 123,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij CC-SI 124,
– stavbe splošnega družbenega pomena CC-SI 126,
– gradbeno-inženirski objekti,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) v okviru določil 9. člena tega odloka.
(nezahtevni in enostavni objekti)
V območju OPPN je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo ob osnovnem objektu ali samostojno. Oblikovno morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Konstrukcija in materiali se prilagodijo izvedbi osnovnega objekta. Postavitev ograj je dopustna v obliki enostavnega objekta – transparentne žične ograje na podlagi veljavnega pravilnika in občinskega odloka.
Območje OPPN se deli na enajst gradbenih parcel (kot je razvidno iz grafičnih prilog OPPN).
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO DOBRO IN JAVNO INFRASTRUKTURO
(1) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kjer je to mogoče. Polagajo se podzemno.
(2) Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo upoštevati predpisane min. horizontalne in vertikalne odmike.
(3) OPPN podaja konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbe gradnje, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev v OPPN, ki pa morajo biti strokovno utemeljena in nazorno obrazložena ter izvedena v soglasju z vsemi pristojnimi upravljavci prostora.
(4) Gradnja objektov na območju OPPN s pripadajočo komunalno in prometno infrastrukturo se lahko gradi po delih, ter v več zaključenih fazah. Pred izdajo uporabnega dovoljenja, za vsak posamezno zgrajen objekt, mora biti zgrajena vsa komunalna infrastruktura, ki je potrebna za priključitev objekta.
(1) Objekti se prometno napajajo preko parcele 359/1 k.o. Planina, kjer poteka občinska cesta z oznako LC 396121. Na omenjeno cesto so že izvedeni trije urejeni cestni priključki (UV1, UV2 in UV3) ter dva neurejena priključka, preko katerih se napaja obstoječe gramozno parkirišče. V 1. fazi gradnje je predvidena ureditev novega cestnega priključka (UV4) ter ukinitev obstoječih neurejenih priključkov. V zadnji fazi izgradnje objektov na območju urejanja OPPN se ukineta tudi priključka UV2 in UV3, tako da bo priključevanje na občinsko cesto potekalo zgolj preko priključka UV1 in UV4, pločnik med obema priključkoma pa se uredi kot enovita površina (brez poglobitev), ki je z robnikom ločena od ceste, ki se na stiku z robnikom tudi sanira oziroma se tehnično ustrezno uredi.
(2) Na ureditvenem območju OPPN se že nahaja notranja manipulativna cesta (c1), ki povezuje manipulativno dvorišče md1 in md2. V 1. fazi izgradnje je predvidena ureditev ceste c2, ki se bo preko priključka z oznako UV4 priključevala na občinsko cesto na delu, kjer se že sedaj nahaja eden izmed neurejenih dovozov na parkirišče. Cesta je namenjena za dostavo do objekta 2 in 3 ter za ureditev napajanja parkirišč ter manipulativnega dvorišča md2. Hkrati se v 1. fazi izgradnje uredi tudi začasna cesta z oznako c3, ki bo omogočala dovoz do pritličja objekta 2 in 3. V 3. fazi se izvede manipulacijsko dvorišče z oznako md3 ter povezava z obstoječim manipulacijskim dvoriščem md2. V 4. fazi se izvede notranja oskrbovalna cesta z oznako c4, ki služi za dostavo do objekta 4 ter pritlične etaže objekta 2 in 3. Hkrati z izvedbo te ceste se ukine cesta z oznako c3. V 5. fazi je predvidena dokončna ureditev notranje manipulativne ceste c1.
(3) Minimalna globina posameznega podzemnega komunalnega voda, ki bo vgrajen pod vozišče ceste namenjene javnemu prometu znaša 0,90 m od temena voda do kote asfalta. V projektni dokumentaciji se predvidi ustrezno mehansko zaščito za vkopane komunalne vode, ki bodo vgrajeni pod povozne površine. V projektni dokumentaciji je potrebno prikazati detajle križanj predvidenih podzemnih komunalnih vodov v trasah predvidenih občinskih cest, pri čemer je potrebno kotirati višinske kote in dopustne medsebojne odmike, na te rešitve pa nato pridobiti soglasja k projektnim rešitvam s strani pristojnih upravljalcev komunalnih vodov in naprav.
(4) Vodovodno, kanalizacijsko, TK in električno omrežje, ki se predvideva v cestnih površinah, je potrebno načrtovati skladno z ustreznimi tehničnimi predpisi in pri tem upoštevati že zgrajena omrežja komunalne infrastrukture na katera se nova omrežja priključujejo, za načrtovanje izvajanja prekopov obstoječih občinskih cest pa tudi tehnične smernice TSC 08.512 Varstvo cest – Izvajanje prekopov na voznih površinah.
(5) Investitor in izvajalci del morajo zagotoviti izvajanje del tako, da ne bo ogrožena varnost prometa na občinskih cestah v času gradnje cestnih priključkov in rekonstrukcije obstoječih delov cest.
(6) Za varnost prometa na občinski in internih manipulativnih cestah ter za zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o varstvu pri delu je odgovoren investitor. Investitor mora zaradi izvajanja del upoštevati Zakon o cestah in Zakon o pravilih cestnega prometa. S pogodbo o izvedbi del se določijo obveznosti in garancije iz naslova zavarovanja delovišča, ki jih mora izpolniti izvajalec del.
(7) Zaradi oviranja prometa na občinski cesti si mora investitor oziroma izvajalec del za delno zaporo ceste v smislu 101. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) pridobiti odločbo Občine Šentjur, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del.
Prometno signalizacijo zaradi del lahko postavi le izvajalec rednega vzdrževanja ceste skladno s 101. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) na stroške investitorja oziroma izvajalca del, na podlagi predloženega elaborata.
(8) Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del ob upoštevanju pogojev in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na občinski cesti ali bi bila povzročena uporabnikom ceste. S pogodbo o izvedbi del se določijo obveznosti izvajalca del iz naslova garancije za tehnično pravilno in točno izvedbo del.
(9) Odvodnjavanje cest se izvede z ureditvijo pravilnih prečnih sklonov cestišča, muld, bankin in obstoječih površinskih odvodnikov.
(10) Opisana faznost lahko odstopa od zapisanega zaporedja, vendar mora vsak posamezen sklop pridobivanja gradbenega dovoljenja tvoriti zaključeno celoto komunalne in prometne infrastrukture ali pa se navezovati na obstoječo že zgrajeno prometno in komunalno infrastrukturo.
(odpadne padavinske vode)
(1) Odpadne padavinske vode s streh objektov, z utrjenih površin cest, parkirišča in manipulacijskih površin ne smejo pritekati na občinsko cesto ali na njej celo zastajati. Čiste meteorne vode je potrebno priključevati na meteorno kanalizacijo, ki se bo odvajala v vodotok. Onesnažene vode se morajo pred izpustom v vodotok očistiti v lovilcih olj in maščob. Trasa kanalizacije naj se praviloma izbira po prometnih površinah (cestah). Že pri projektiranju kanalizacije pa se morajo predvideti kanalizacijski priključki z izvedbo do priključnega mesta predvidoma izven utrjenih površin.
(2) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana zunanja ureditev na pregledni situaciji iz katere bo razvidna dispozicija objektov, ureditve okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura ter načrtovana rešitev odvoda odpadnih padavinskih, komunalnih voda in morebitnih tehnoloških voda.
(3) Zagotoviti in ustrezno prikazati je potrebno tudi odvodnjavanje odpadnih padavinskih voda s streh predvidenih objektov. Za odvod odpadnih padavinskih voda je predvidena izvedba štirih suhih zadrževalnikov Z1 – Z4, pred iztokom v renaturalizirani obstoječi vodotok, kar je v grafičnem delu OPPN ustrezno razvidno.
(4) Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in ZV-1A, (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdel-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztekom (zatravitev, drevje, zadrževalniki …).
(5) Pri iztoku odpadnih padavinskih voda v vodotok, mora biti izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil odvodnika. Na območju iztoka mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za okolje.
(parkirne in manipulativne površine)
(1) Na območju OPPN je potrebno zagotoviti 0,65 parkirnega mesta na zaposlenega. Do izvedbe končnega parkirnega režima na ureditvenem območju OPPN, ter najkasneje do začetka gradnje I. faze, se parkirna mesta zagotavljajo z začasnim parkirnim režimom, ki omogoča ureditev 125 parkirnih mest na območjih obstoječih površin za parkiranje ter dodatnih 19 parkirnih mest v sklopu objekta 2 in 3.
(2) V času gradnje objekta 1 je potrebno zagotoviti najmanj 63 parkirnih mest na predhodno izvedenem parkirišču p3 ali izven ureditvenega območja OPPN. Dopustno je, da se v času gradnje objekta 1 del parkirišč zagotavlja tudi na območjih manipulacijskih dvorišč, pri čemer pa velja ocena, da je možno na teh površinah zagotavljati do največ 20 začasnih parkirnih mest.
(3) V V. fazi gradnje mora biti na območju OPPN na voljo skupno 169 parkirnih mest, oziroma 0,65/zaposlenega na območju OPPN. Parkirišča se zagotavljajo na parkiriščih p1, p2, p3, p4, v sklopu objekta 2 in 3 ter v sklopu objekta 1.
(4) Parkirišča naj se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomestijo z uporabo talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov. Končna ureditev mora zagotavljati ustrezno prometno varnost. Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje na kategorizirano občinsko cesto.
Priporočeno je, da se parkirišče oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadijo drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin.
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Priključevanja objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu s pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora.
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno prikazati, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba in priključevanje na javno cestno omrežje.
(2) Za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe je potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda, dostop do javne ceste in ravnanje z odpadki, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi omogoči s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
(1) Oskrba objektov s pitno vodo na obravnavanem območju je možna preko obstoječega javnega vodovoda. Za nove predvidene objekte je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo navezalo na obstoječi javni vodovod.
(2) Za vodovodno omrežje znotraj predvidenega območja OPPN, bo potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, iz katere bo razvidna predvidena porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost.
(3) Novo razvodno hidrantno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo tipiziranih nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m.
(4) Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Raztezanje vode zaradi gretja v zalogovnikih se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri projektiranju interne vodovodne instalacije.
(5) Montažo vodovodnega priključka lahko izvede le JKP Šentjur d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Šentjur d.o.o.
(6) Pri projektiranju je potrebno upoštevati naslednje splošne pogoje:
– Na trasi vodovoda ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov … in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
– Natančnost vrisa komunalnih vodov je omejena, zato je potrebno naročiti zakoličbo vodovoda, kamor bo možna priključitev objekta.
– Osnovni tehnični podatki za potrebe projektiranja o vodovodnem sistemu so dostopni na GIS-u v okviru spletne strani podjetja, lahko pa se pridobijo tudi pri JKP Šentjur d.o.o.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov in Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08).
– Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje k izvedbi priključka objekta na podlagi projektnih rešitev pri upravljavcu javnega vodovoda in kanalizacije JKP Šentjur d.o.o. K vlogi za pridobitev soglasja k izvedbi priključka objekta mora investitor predložiti projekt PGD/PZI:
– arhitektura, zunanja ureditev,
– načrt priključitve objekta na vodovodno omrežje ter zunanjega vodovoda,
– predvideno porabo vode v m3/mesec za odjem poslovnih objektov,
– notarsko overjena pogodba za gradnjo in vzdrževanje vodovoda.
– Po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja lahko investitor poda vlogo za izdelavo ponudbe za izvedbo vodovodnega priključka. Pred izvedbo priključka mora investitor skleniti pogodbo z JKP Šentjur d.o.o. o dobavi vode in uporabi gradbiščnega priključka ter pogodbo za zagotovitev monitoringa male komunalne čistilne naprave.
– Vsi morebitni stroški povzročeni na gospodarski javni infrastrukturi vodovoda in kanalizacije zaradi predvidene gradnje bremenijo investitorja del.
(1) Objekti se bodo na javno kanalizacijsko omrežje priključevali preko novozgrajenega kolektorja, ki se bo nahajal na parceli investitorja. Projektne rešitve morajo biti usklajene z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(2) Trasa kanalizacije naj se praviloma izbira po prometnih površinah (cestah). Že pri projektiranju kanalizacije pa se morajo predvideti kanalizacijski priključki z izvedbo do priključnega mesta predvidoma izven utrjenih površin.
(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana zunanja ureditev na pregledni situaciji iz katere bo razvidna dispozicija objektov, ureditve okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura ter načrtovana rešitev odvoda odpadnih padavinskih, komunalnih voda in morebitnih tehnoloških voda.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za navedeno priključno moč na območju OPPN ima Elektro Celje, d.d. zadostno kapaciteto električne energije v obstoječi TP Tajfun, ki se po potrebi poveča v skladu s potrebami investitorja. V sklopu načrta elektrifikacije celotnega območja se v OBJEKTU 2 in 3 izvede sekundarna TP postaja, v sklopu nadaljnje elektrifikacije območja pa je predvidena prestavitev obstoječe TP Tajfun v objekt 5. Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.
(2) Za križanje kablovoda s komunalnimi vodi in cesto je potrebno pridobiti soglasje pristojnih upravljavcev navedenih objektov. Pri križanju kablovoda z navedenimi objekti je poleg zahtev navedenih v soglasjih potrebno upoštevati »Navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV« (Elektroinštitut »Milan Vidmar«, referat št. 1260).
(1) Za obravnavani kompleks je predvideno individualno ogrevanje posameznih objektov. Možna je izvedba toplotne črpalke, kotlovnice na lesno biomaso, utekočinjeni naftni plin ali izvedba ogrevanja iz alternativnih virov energije.
(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom Zakona o vodah ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje pristojni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe omrežje Telekoma Slovenije. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je potrebno telekomunikacijske vode ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.
(2) Z ustrezno projektno dokumentacijo je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje. V sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. se predvidi možnost priključevanja na obstoječe razpoložljivo omrežje.
(3) V telekomunikacijskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunikacijskih vodov, kateri bodo omogočali tudi sprejem televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije, tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor …), brezžične dostopovne tehnologije (WI-FI), naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
(4) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.
(5) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(1) Odvoz smeti se bo zagotavljal z dogovorjenega odjemnega mesta, ki bo lociran na dostopnem mestu ob regionalni cesti na severni strani objekta. Ločeno shranjevanje odpadkov je predvideno v zaprtih posodah, da se prepreči širjenje smradu in nekontrolirano odtekanje usedlin iz posod. Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15 % v strmini oziroma max. 4 % v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni, širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,
– zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika,
– če je zbirno mesto v objektu mora biti urejeno na naslednji način: prostor mora imeti električno razsvetljavo – prostor naj bo ustrezno prezračevan, tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
(1) Na območju OPPN se izvede parcelacija obstoječih zemljiških parcel na podlagi grafičnega zarisa OPPN. Natančno se zakoličba objekta izvede na podlagi izvedenega objekta v 4. gradbeni fazi.
(2) Možno je združevati posamezne gradbene parcele, v kolikor je to smiselno glede na izvajanje posameznih faz OPPN.
(1) Gradnja objektov s pripadajočo komunalno infrastrukturo se lahko gradi po delih v več fazah. Pred izdajo uporabnega dovoljenja za vsak posamezen zgrajen del objekta mora biti zgrajena vsa komunalna infrastruktura, ki je potrebna za priključitev obravnavanega objekta ali dela objekta.
(2) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt 2 in 3 ter pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekt 4 je potrebno izvesti renaturalizacijo vodotoka in ureditev zaščitne pregrade. V sklopu renaturalizacije vodotoka je potrebno izvesti tudi ureditev meteorne kanalizacije s predvideno iztočno glavo.
(3) Ostale faze se lahko izvajajo tudi sočasno in v poljubnem vrstnem redu, skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem.
(4) Opisana faznost v posameznih členih tega odloka lahko odstopa od zapisanega zaporedja, vendar mora vsak posamezen sklop, pridobivanja gradbenega dovoljenja, tvoriti zaključeno celoto komunalne in prometne infrastrukture ali pa se navezovati na obstoječo že zgrajeno prometno in komunalno infrastrukturo.
IV. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(1) Raven hrupa mora v območju OPPN ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se območje OPPN, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 62/10), razvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je mejna vrednost kazalcev hrupa za dan 60 dBA in za noč 50 dBA.
(2) V kolikor bodo s predvidenim posegi presežene maksimalne dovoljene ravni hrupa, se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvedejo ustrezni omilitveni ukrepi.
(1) Emisije, ki nastajajo pri proizvodnji in obratovanju posameznih objektov, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UDB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, S 1/98, 83/98, 105/00).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje naprav, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(1) Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno odvajati v meteorni kanalizacijski sistem z iztokom v obstoječi vodotok. Meja priobalnega zemljišča na vodotokih 2. reda znaša 5,00 m od meje vodnega zemljišča, ki ga predstavlja brežina vodotoka, zato v vodnem in v priobalnem zemljišču pasu skladno z določili 37. člena Zakona o vodah ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih ta člen posebej navaja.
(2) Skladno z 38. členom Zakona o vodah na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem zemljišču.
(3) V skladu z določili odloka je potrebno izvesti renaturalizacijo vodotoka na podlagi hidrološko hidravlične analize, kot ukrep izboljšanja hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ter urediti zaščitno pregrado za preprečevanje dejavnikov erozije, ki bi lahko imeli negativne posledice za obstoječe in predvidene objekte na ureditvenem območju OPPN in severno od obravnavanega območja, hkrati pa je obravnavana zaščitna pregrada pogoj za izvedbo zadrževalnika kot ukrep za zadrževanje hipnega odtoka padavinskih voda. Obravnavana dela so predmet 2. faze izvajanja OPPN.
(4) Stroške vzdrževanja vseh predvidenih ureditev vodotoka in vodnem svetu na območju OPPN nosi lastnik zemljišča oziroma lokalna skupnost.
(5) Vsi posegi na obravnavanem območju morajo biti načrtovani skladno s 87. in 88. členom Zakona o vodah, ki določa erozijska in plazljiva območja ter omejuje oziroma prepoveduje posege na teh območjih. Odvod padavinskih voda mora biti načrtovan in izveden tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišč.
(6) Vsak poseg na ureditvenem območju urejanja, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko skladno s 150. členom Zakona o vodah izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(7) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(8) Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda iz utrjenih površin in streh objektov je potrebno izvesti predhodno zadrževanje meteornih vod v zadrževalnikih meteornih voda in v travnatih površinah. Viški meteornih voda se speljejo v meteorno kanalizacijo z iztokom v vodotok. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno ustrezno dimenzionirati zadrževalnike meteornih voda. Možna je izvedba površinskih suhih zadrževalnikov, v kolikor geološko poročilo o sestavi zemljine to dopušča. V nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti izvedbo podzemnih zadrževanih objektov. Posamezni zadrževalniki se ustrezno navezujejo na predvideno meteorno kanalizacijo in končni izpust v obstoječi renaturaliziran površinski odvodnik. Lokacije zadrževalnikov so razvidne v grafičnih prilogah.
Z OPPN načrtovana prostorska ureditev ne leži v zavarovanih območjih ali posebnem varstvenem območju ter ne more bistveno vplivati na ta območja, zato za predmetni OPPN celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
V. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA OPPN
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na ureditvenem območju OPPN ni kulturnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
(2) Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave še niso bile opravljene, je priporočljivo že v času priprave prostorskega akta izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Na območju urejanja je treba za zagotavljanje požarne varnosti zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, vire vode za gašenje, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebna ojačitev prve plošče v vseh objektih.
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja v terenu, ki bi lahko bilo plazljivo, zato so bile v sklopu priprave prostorskega akta izdelane posebne strokovne podlage, ki jih je izdelalo projektivno podjetje BLAN d.o.o. iz Mozirja s št. projekta: HH 49/2017. Izhodišča strokovnih podlag je potrebno upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije. Obvezna vsebina projektne dokumentacije za izdajo vodnega soglasja je tudi geološko-geomehanski elaborat za vsak predmetni poseg.
(2) Strokovna podlaga je sestavni del OPPN.
VII. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(vplivi s sosednjimi območji)
(1) V času uporabe zemljišča se pričakuje vplivov na občinsko cesto, ki se nahaja na zahodni strani območja.
(2) Vsi primarni vodi komunalne in energetske infrastrukture se nahajajo izven ureditvenega območja OPPN, tako da bo v času gradnje investitor posegal tudi na druga zemljišča, kakor je to prikazano v grafični prilogi OPPN. V času obratovanja bodo imeli objekti minimalni vpliv na okolje. Morebitni vplivi morajo biti podrobneje opisani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje je z drugimi območji povezano na zahodnem in jugozahodnem delu, kjer se območje priključuje na občinsko cesto z oznako LC 396 121.
OPPN omogoča, da se lahko parkirišča p3 in p4 navezujeta na javno prometno infrastrukturo tudi s severne strani, preko občinske ceste z oznako LC 897 013.
(2) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnih prilog.
(1) Odmiki posameznih objektov so razvidni iz grafičnih prilog. Najmanjši odmik od sosednje zemljiške parcele znaša 4,00 m. V kolikor si investitor pridobi overjeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, je lahko odmik tudi manjši, vendar mora biti z odmikom omogočeno redno vzdrževanje objekta, možnost za posredovanje intervencije, ter zagotovljeni ustrezni sanitarno tehnični pogoji skladni z namembnostjo objekta.
(2) Objekt ceste, parkirišča ali manipulativnega dvorišča se lahko gradi z odmikom 1,00 m od parcelne meje. Preproste žične ograje je dopustno postaviti do parcelne meje ob soglasju lastnika sosednje parcele, v nasprotnem primeru znaša minimalni odmik 0,50 m.
(3) Vodni objekti in objekti za zaščito pred škodljivim delovanjem erozije ipd. se lahko gradijo brez odmika na podlagi služnostne pogodbe med investitorjem in lastnikom zemljišča.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Na območju OPPN so dopustna naslednja odstopanja:
Dopustna je uporaba drugačnih materialov ter gradbenih materialov posameznih konstrukcij.
(2) Horizontalni gabariti objektov se lahko načrtujejo oziroma gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se tlorisni gabarit objekta nahaja v opredeljenem območju, določenega za gradnjo posameznega (gradbena meja).
(3) Kote manipulativnih površin se prilagajajo poteku vozišča in okoliškega terena.
(4) Etažnost objekta lahko tudi odstopa od opisane v odloku, v kolikor je to potrebno zaradi tehnologije delovnega procesa, ki se vrši v objektu.
(5) Dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekte.
(6) Med izvajanjem posameznih faz zunanje ureditve in objektov se lahko izvajajo tudi začasne rešitve: začasno parkirišče na prostoru, ki bo v končni fazi namenjeno gradnji drugega objekta, začasna plinska postaja, začasne prometne ureditve ali povezave in podobno. Pri izvajanju začasnih ureditev je potrebno izbirati takšne rešitve, ki ne bodo imele negativnih vplivov na okoliške objekte in ne bodo ovirale kasnejše izvajanje določil OPPN.
(7) Pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehničnih, okoljevarstvenih, hidroloških, geoloških, vodnogospodarskih, lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(8) V kolikor iz tehničnih razlogov ne bi bilo možno zagotoviti zadostno število parkirnih mest na predvidenih lokacijah po tem odloku, je dopustno del parkirišč zagotoviti tudi na drugih lokacijah v neposredni bližini.
OPPN je na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Šentjur in na Upravni enoti Šentjur pri Celju.
(dejavnosti in gradnje, ki se lahko izvajajo po izvedbi del predvidenih po tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu)
(1) Po izvedbi gradenj predvidenih po tem OPPN se lahko na območju OPPN izvajajo vsa dela, ki se nanašajo na vzdrževanje objektov. Objekti se lahko tudi rekonstruirajo, rušijo, gradijo na novo in dozidavajo v okviru določil tega prostorskega načrta. V okviru dopustnih dejavnosti se lahko objektom spreminja tudi namembnost.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja in vzdrževanje infrastrukturnih objektov.
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0012/2016
Šentjur, dne 18. maja 2017
mag. Marko Diaci l.r.
