Na podlagi četrtega in petega odstavka 78. člena, petega odstavka 83. člena, drugega odstavka 87. člena in četrtega odstavka 107. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito
(1) Ta uredba podrobneje ureja načine in pogoje za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec), in sicer glede:
– posebne obravnave ranljivih oseb s posebnimi potrebami,
– materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi (v nadaljnjem besedilu: azilni dom),
– finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu,
– nujnega zdravljenja,
– izobraževanja,
– dostopa na trg dela,
– žepnine.
(2) S to uredbo se ureja tudi način izdaje, oblika in vsebina izkaznice prosilca.
II. PRAVICE PROSILCEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO
Prosilec uveljavlja pravice iz Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon) z izkaznico prosilca.
(obravnava ranljivih oseb s posebnimi potrebami)
(1) Če se v postopkih skladno s 13. členom zakona ali s strani uslužbencev urada Vlade Republike Slovenije, pristojnega za oskrbo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad), ugotovi obstoj posebnih potreb glede sprejema oziroma potreb po posebnih jamstvih v postopku, se te posebne potrebe navedejo v obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Obrazec je del spisa ali spisovne dokumentacije prosilca.
(2) Da se zagotovijo vsa potrebna postopkovna jamstva oziroma prilagodijo pogoji sprejema ranljivim osebam s posebnimi potrebami, se ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in urad medsebojno obveščata.
(3) Prosilcu, ki potrebuje posebna jamstva v postopku, ministrstvo skladno z naravo ocenjenih posebnih potreb prilagodi tolmačenje v postopku mednarodne zaščite in mu zagotovi pomoč ustreznega strokovnjaka, ki mu pomaga, da lahko sodeluje v postopku mednarodne zaščite. Če je prosilec gluh, mu ministrstvo omogoči tolmača znakovnega jezika. Če se prosilec ne more izražati ne govorno ne z znakovnim jezikom, mu ministrstvo omogoči izražanje na drug način.
(4) Prosilcu iz drugega odstavka tega člena ministrstvo omogoči več časa za pripravo na osebni razgovor. Če je to potrebno, se osebni razgovor lahko izvede tudi po delih.
(5) Prosilcu s posebnimi potrebami glede sprejema urad prilagodi nastanitev, zdravstveno oskrbo, nego, psihološko svetovanje in prehrano.
(pravica do materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu)
(1) Prosilcu, ki je nastanjen v azilnem domu, materialno oskrbo zagotavlja urad. Če je prosilec nastanjen v drugi primerni instituciji skladno z drugim odstavkom 83. člena zakona, mu urad zagotovi obleko, obutev in higienske potrebščine, če mu to ni zagotovljeno.
(2) Stroške materialne oskrbe in nastanitve prosilca v drugih primernih institucijah iz drugega odstavka 83. člena zakona krije urad na podlagi izstavljenega računa za stroške storitev institucionalnega varstva.
(strošek dnevne materialne oskrbe za prosilca)
(1) Strošek dnevne materialne oskrbe za prosilca je povprečni dnevni strošek materialne oskrbe prosilca v azilnem domu, izračunan za proračunsko obdobje preteklega leta.
(2) Strošek dnevne materialne oskrbe sestavljajo letni:
– sorazmerni stroški, povezani z nastanitvijo,
– stroški prehrane,
– stroški obleke in obutve ter
– stroški higienskih potrebščin.
(3) Sorazmerni stroški, povezani z nastanitvijo, vključujejo stroške ogrevanja, električne energije in komunalnih storitev. Upoštevajo se zgolj stroški nastanitvenega dela azilnega doma.
(4) Strošek dnevne materialne oskrbe za prosilca se izračuna tako, da se ob zaključku proračunskega leta seštejejo vsi stroški iz drugega odstavka tega člena, nato pa se delijo s številom bivalnih dni prosilcev v obračunskem letu.
(5) Vlada Republike Slovenije enkrat letno s sklepom določi višino stroška dnevne materialne oskrbe za prosilca.
(6) Mesečni strošek materialne oskrbe prosilca se izračuna tako, da se pomnoži višina stroška dnevne materialne oskrbe s številom dni v mesecu.
(ugotavljanje lastnih sredstev za preživljanje)
(1) Urad kot lastna sredstva prosilca za preživljanje upošteva sredstva, ki jih ima prosilec v lasti ob nastanitvi v azilnem domu in ki jih za namen kritja stroškov ali sorazmernega deleža stroškov materialne oskrbe izroči uradu.
(2) Urad prevzame prosilčeva lastna sredstva za preživljanje največ v skupni višini šestmesečnega povračila stroškov ali sorazmernega deleža stroškov materialne oskrbe, upoštevajoč izračun iz 7. člena te uredbe.
(3) Po porabi prevzetih sredstev urad ponovno ugotovi višino prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje ter v primeru ugotovljenih prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje ravna v skladu s prvim in drugim odstavka tega člena.
(4) O prevzemu lastnih sredstev za preživljanje izda urad prosilcu potrdilo na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. V primeru da prosilec zapusti azilni dom, se mu preostanek neporabljenih izročenih sredstev vrne.
(5) Urad kot lastna sredstva za preživljanje upošteva tudi mesečne neto prejemke, pridobljene na podlagi 87. člena zakona.
(6) Nagrada, prejeta na podlagi šestega odstavka 82. člena zakona, in žepnina se ne upoštevata kot lastna sredstva za preživljanje.
(7) Mesečni znesek prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje znaša v primeru upoštevanja prvega odstavka tega člena šestino prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje, v primeru upoštevanja petega odstavka tega člena pa mesečni neto prejemek, izplačan v mesecu pred mesecem, v katerem urad ugotavlja prosilčeva lastna sredstva za preživljanje.
(8) Višina mesečnega povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov materialne oskrbe se na novo določi ob vsaki spremembi mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje.
(9) V primeru ugotavljanja lastnih sredstev za preživljanje družine se upoštevajo sredstva vseh družinskih članov. Pri opredelitvi družinskih članov se uporabljajo določbe 25. točke 2. člena zakona.
(izračun povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov materialne oskrbe)
Urad na podlagi ugotovljenega mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje iz sedmega odstavka prejšnjega člena izračuna višino mesečnega povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov materialne oskrbe, upoštevajoč naslednje kriterije:
Mesečni znesek prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje glede na mesečni strošek materialne oskrbe, upoštevajoč število družinskih članov | Mesečno povračilo za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov materialne oskrbe (izračuna se glede na določen odstotek od mesečnega stroška materialne oskrbe) |
Večja od 1,5-mesečnega stroška materialne oskrbe | 100 % |
Večja od enomesečnega stroška materialne oskrbe in manjša ali enaka 1,5-mesečnemu strošku materialne oskrbe | 75 % |
Večja od 0,75-mesečnega stroška materialne oskrbe in manjša ali enaka mesečnemu strošku materialne oskrbe | 50 % |
Večja od 0,5-mesečnega stroška materialne oskrbe in manjša ali enaka 0,75-mesečnega stroška materialne oskrbe | 30 % |
Večja od 0,2-mesečnega stroška materialne oskrbe in manjša ali enaka 0,5-mesečnega stroška materialne oskrbe | 20 % |
Manjša ali enaka 0,2-mesečnega stroška materialne oskrbe | 0 % |
Prosilec krije mesečno povračilo za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškovmaterialne oskrbe do 15. v mesecu za pretekli mesec na podlagi sklepa urada, s katerim se določi višina mesečnega povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov materialne oskrbe za posamezni mesec koriščenja pravice do materialne oskrbe.
(1) Prosilec je v skladu z možnostmi nastanjen na ustreznem oddelku azilnega doma, pri čemer urad upošteva predvsem starost, spol in poseben položaj ranljivih oseb s posebnimi potrebami. Urad zagotovi, da se ves čas postopka spremlja poseben položaj ranljivih oseb s posebnimi potrebami in se jim zagotovi ustrezna podpora.
(2) Pri določitvi nastanitvenega oddelka se upoštevajo družbena skupina, kateri pripada prosilec, načelo ohranjanja enotnosti družine ter pravica do zasebnosti in osebnega dostojanstva ter varnosti.
(3) Vsakemu prosilcu pripada ležišče. Prosilcu je omogočena tudi souporaba čajne kuhinje, sanitarnih prostorov in ročne pralnice na nastanitvenem oddelku.
(4) Urad izda dovolilnico iz petega odstavka 82. člena zakona na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, v naslednjih primerih:
– zaradi večdnevnih organiziranih aktivnosti;
– humanitarnih in drugih utemeljenih osebnih razlogov (poroka, smrt, sklenitev zakonske zveze, rojstvo otroka itd.).
(5) Mladoletnemu prosilcu in mladoletnemu prosilcu brez spremstva se dovolilnica iz prejšnjega odstavka izda samo s pisnim soglasjem staršev oziroma zakonitega zastopnika.
(6) Prosilec uradu pred izdajo dovolilnice posreduje podatke o naslovu, kjer se bo zadrževal, in telefonsko številko, na katero bo ves čas odsotnosti dosegljiv.
(razselitev v druge primerne institucije)
(1) Prosilca se lahko v primeru izjemnih osebnih okoliščin na podlagi njegove vloge razseli v druge primerne institucije, če mu urad ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu.
(2) Vlogi za razselitev v druge primerne institucije prosilec priloži dokazila, iz katerih je razvidno, da mu urad ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu. Vloga za razselitev v druge primerne institucije se vloži na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Vlogo za razselitev v druge primerne institucije prosilec vloži pri uradu, ki vlogo z vsemi priloženimi dokazili posreduje komisiji iz četrtega odstavka 83. člena zakona, ki ugotavlja utemeljenost razlogov in o tem poda mnenje.
(4) Če se prosilec nastani v varni hiši, lahko vloži vlogo po nastanitvi v navedeni instituciji.
(razselitev na zasebni naslov)
(1) Urad lahko ob izpolnjenih pogojih iz zakona prosilcu odobri razselitev na zasebni naslov na podlagi vloge, ki se vloži na obrazcu iz priloge 4.
(2) Ustreznost pogojev za bivanje na zasebnem naslovu ugotavlja urad, ki opravi ogled prostorov za bivanje. O ogledu se pripravi poročilo na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Ogled se tudi fotografsko dokumentira.
(3) Zagotovljeni pogoji za bivanje prosilca na zasebnem naslovu morajo ustrezati minimalnim bivalnim standardom in minimalnim higienskim standardom.
(4) Minimalni bivalni standardi so:
– prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju hrane, morajo imeti tla, ki so pokrita z oblogo, stene in strop morajo biti izolirani, vrata in okna morajo tesniti in se odpirati, da je omogočeno zračenje;
– prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju hrane, morajo biti ustrezno vzdrževani, zagotovljena mora biti možnost ogrevanja;
– zagotovljeni morajo biti gradbeni in požarni normativi;
– v dnevnih in spalnih prostorih mora biti poskrbljeno za zadostno osvetlitev (naravno in električno);
– za vsakega odraslega stanovalca mora biti zagotovljena samostojna postelja, največ dve postelji sta lahko ena nad drugo;
– v prostoru, ki je namenjen bivanju, spanju, uživanju hrane, lahko biva največ šest odraslih oseb;
– glede na število oseb, ki bivajo v prostoru, mora biti zagotovljena minimalna površina na osebo, in sicer za spanje najmanj 6 m2, za kuhinjo 1 m2 in bivanje 1 m2, brez sanitarnih prostorov.
(5) Minimalni higienski standardi so:
– v sanitarijah mora biti stranišče s straniščno školjko z urejenim splakovanjem, umivalnik ter prha z mrzlo in toplo vodo;
– stranišče in prha morata biti s steno ločena od ostalih bivalnih prostorov, vendar v istem bivalnem objektu.
(6) Vlogi za razselitev na zasebni naslov iz prvega odstavka tega člena prosilec predloži najemno pogodbo oziroma v primeru brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejme prosilca v nastanitev.
(razselitev na zasebni naslov v primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilca)
(1) Vloga za razselitev na zasebni naslov v primeru izjemnih osebnih okoliščin se vloži na obrazcu iz priloge 4. Prosilec vlogi priloži najemno pogodbo oziroma v primeru brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejema prosilca v nastanitev. Vlogi prosilec priloži tudi dokazila o obstoju izjemnih okoliščin.
(2) Vlogo za razselitev na zasebni naslov prosilec vloži pri uradu, ki vlogo z vsemi priloženimi dokazili posreduje komisiji iz četrtega odstavka 83. člena zakona, ki ugotavlja utemeljenost razlogov in o tem poda mnenje uradu, ki o odloči o razselitvi.
(3) Za razselitev na zasebni naslov v primeru izjemnih okoliščin se uporabljajo določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena.
(dolžnost sporočanja in preverjanje okoliščin v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu)
(1) Urad lahko preverja vse okoliščine v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu, ki vplivajo na upravičenost do razselitve iz azilnega doma.
(2) Prosilca, ki je nastanjen na podlagi 10., 11. in 12. člena te uredbe, se v primeru spremenjenih okoliščin ali na njegovo prošnjo lahko ponovno nastani v azilnem domu.
(1) Prosilcu, ki je nastanjen v azilnem domu, urad ob smiselni uporabi priporočil referenčnih vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil, izdanih s strani inštituta, pristojnega za javno zdravje, zagotovi pravico do prehrane, ki praviloma obsega tri obroke dnevno.
(2) Otroci stari do 15 let, ki bivajo v azilnem domu, imajo pravico do dopoldanske in popoldanske malice.
(3) Prosilcu s posebnimi zdravstvenimi ali drugimi potrebami, ki jih dokaže z zdravniškim ali drugim ustreznim potrdilom, urad zagotovi ustrezno prehrano. Prosilcu je v skladu z možnostmi zagotovljena prehrana, ki upošteva njegove posebne prehranjevalne navade.
(4) Vsebina jedilnikov se usklajuje mesečno.
(obleka, obutev in higienske potrebščine)
(1) Prosilcu urad ob nastanitvi v azilni dom zagotovi nastanitveni paket, ki obsega higienske potrebščine in posteljnino.
(2) Prosilcu urad zagotavlja higienske potrebščine.
(3) Prosilcu, ki nima ustreznih oblačil in obutve, urad zagotavlja ustrezna oblačila in obutev.
(4) Oblačila, obutev in higienske potrebščine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izdajo na podlagi obrazca iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. Obrazec izpolni pristojni socialni delavec.
V primeru smrti prosilca in njegovega pogreba v Republiki Sloveniji urad krije stroške osnovnega pogreba v skladu s predpisi Republike Slovenije o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Naročnik pogreba je urad.
(finančna pomoč v primeru razselitve na zasebni naslov)
(1) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na zasebni naslov v skladu z 12. členom te uredbe in nima lastnih sredstev za preživljanje ali mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače ter nima zagotovljene brezplačne nastanitve ali na podlagi drugega predpisa ni določen drug zavezanec za plačilo nastanitve, urad na podlagi vloge za uveljavljanje finančne pomoči dodeli finančno pomoč.
(2) Zagotovljena brezplačna nastanitev pomeni, da prosilec za svojo nastanitev ni dolžan plačevati stroškov najema bivalnega prostora, stanovanjske opreme in obratovalnih stroškov.
(3) Vlogo za uveljavljanje finančne pomoči vloži prosilec pri uradu, in sicer na obrazcu iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe. K vlogi priloži:
– potrdilo o dohodkih in lastnih sredstvih za preživljanje oziroma izjavo o tem, da nima lastnih sredstev za preživljanje;
– izjavo, da nima zagotovljene brezplačne nastanitve;
– najemno pogodbo za stanovanje oziroma v primeru brezplačne nastanitve izjavo lastnika stanovanja oziroma osebe, ki sprejme prosilca v nastanitev, o tem, da je nastanitev brezplačna.
(4) Vlogo za uveljavljanje finančne pomoči za družino poda praviloma eden izmed staršev, in sicer za vse družinske člane, v primeru mladoletnega prosilca brez spremstva pa njegov zakoniti zastopnik.
(dodelitev finančne pomoči)
(1) O dodelitvi finančne pomoči odloči urad z odločbo.
(2) Finančno pomoč izplačuje uradna oseba urada prosilcu ob predložitvi veljavne izkaznice v prostorih azilnega doma, in sicer v gotovini enkrat mesečno za pretekli mesec, ali pa se nakaže na račun prosilca.
(3) Finančno pomoč urad družini dodeli v skupnem znesku, praviloma se izplačuje vlagatelju, v primeru mladoletnika brez spremstva pa njegovemu zakonitemu zastopniku.
(4) Prosilec uradu pisno sporoči vsa nova dejstva in okoliščine ter spremembe, ki vplivajo na odločitev o dodelitvi finančne pomoči, v roku osmih dni od dneva, ko je zanje izvedel. Urad lahko preverja vse okoliščine, ki vplivajo na upravičenost do finančne pomoči.
(1) Višino finančne pomoči urad za prosilca določi v višini obračunanega zneska, ki mu pripada na podlagi 20. člena te uredbe.
(2) Višina finančne pomoči se prosilcu, ki ima lastna sredstva za preživljanje, določi kot razlika med obračunanim zneskom iz prejšnjega odstavka in višino mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje iz 6. člena te uredbe.
(3) Višina finančne pomoči se družini prosilca, ki ima lastna sredstva za preživljanje iz 6. člena te uredbe, določi kot razlika med seštevkom obračunanih zneskov, ki pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom mesečnih dohodkov vseh družinskih članov za pretekli mesec.
(4) Sredstva za finančno pomoč zagotavlja urad.
(merila za izračun finančne pomoči)
(1) Višina obračunanega zneska za prosilca se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, določi po naslednjih merilih:
– za odraslo osebo ali vlagatelja 1
– za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 0,5
– za otroka do 18. leta starosti 0,7
– za mladoletnega prosilca brez spremstva 1.
(2) Prosilcu se obračunani znesek zmanjša:
– za 15 %, če ima zagotovljeno brezplačno nastanitev;
– za 40 %, če ima zagotovljeno brezplačno prehrano;
– za 55 %, če ima zagotovljeno brezplačno bivanje in brezplačno prehrano.
(3) Višina finančne pomoči se na novo določi ob vsaki spremembi višine mesečnih dohodkov prosilca ali spremembi osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, ali spremembah, ki vplivajo na odmero finančne pomoči iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(pravica do nujnega zdravljenja)
(1) Nujno zdravljenje iz 86. člena zakona izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti.
(2) Prosilec uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja z veljavno izkaznico.
(3) Sredstva za zdravstveno varstvo prosilcev po tej uredbi zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
(pravica do izobraževanja)
(1) Urad po potrebi mladoletniku zagotovi pripravljalno učno pomoč z namenom olajšanja dostopa do izobraževalnega sistema.
(2) Sredstva za organizacijo priprave iz prejšnjega odstavka zagotavlja urad.
(3) Sredstva za zagotavljanje pravic do osnovnošolskega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v skladu s predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja.
(4) Dodatna materialna sredstva za kritje stroškov za nabavo učnih pripomočkov in del drugih stroškov za izvedbo izobraževanja iz prvega in drugega odstavka 88. člena zakona (na primer delovni zvezki, zvezki, copati, barvice, risalni pribor, ekskurzije, kulturni, naravoslovni, športni in tehnični dnevi), ki jih ne zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali samoupravna lokalna skupnost, zagotavlja urad pod pogojem, da prosilec nima lastnih sredstev za preživljanje.
(5) Prosilec, ki se mu zagotovi pravica do izobraževanja v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 88. člena zakona in se izobraževanja redno udeležuje, je upravičen do kritja stroškov javnega prevoza do izobraževalnih institucij. Stroške prevoza krije urad.
(6) Prosilec je upravičen do prehrane v šoli v skladu z zakonom, ki ureja šolsko prehrano.
(1) Prosilec, ki dela, je dolžan podatke o pravni podlagi za opravljanje dela, o višini dohodkov, delovnem času in delodajalcu vsakič v roku treh dni od začetka opravljanja dela posredovati uradu. Prosilec je dolžan posredovati tudi podatke o prenehanju dela in spremembi podatkov med opravljanjem dela.
(2) O prenehanju statusa prosilca urad v roku treh dni obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in druge organe, pristojne za izvajanje in nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje, ter delodajalca.
(usposabljanje in izobraževanje za dostop na trg dela)
Prosilcu se po poteku devetih mesecev omogoči vključitev v usposabljanje in izobraževanje v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
(zagotavljanje dostopa do institucij)
(1) Sredstva za stroške javnega prevoza za dostop do institucij, ki izvajajo pravico iz 22. člena te uredbe, zagotavlja urad.
(2) Sredstva za stroške javnega prevoza za dostop do institucij, ki izvajajo pravice iz 21. in 24. člena te uredbe, za tiste prosilce, ki so nastanjeni v azilnem domu in nimajo lastnih dohodkov oziroma sredstev za preživljanje, zagotavlja urad.
(1) Prosilec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje, je upravičen do žepnine v višini, ki jo določi Vlada Republike Slovenije v skladu s petim odstavkom 78. člena zakona.
(2) Žepnino urad prosilcu izplačuje mesečno za pretekli mesec.
(3) Prosilec je upravičen do žepnine do pravnomočno končanega postopka priznanja mednarodne zaščite.
(4) Urad izplačuje žepnino prosilcu ob predložitvi veljavne izkaznice v prostorih azilnega doma. Prosilec s podpisom potrdi prevzem žepnine.
(5) Žepnina se za mladoletnika izplačuje njegovim staršem oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.
(6) Nova dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico do žepnine, prosilec pristojnemu organu pisno sporoči najkasneje v roku osmih dni od nastanka.
(7) Urad lahko preverja vse okoliščine v zvezi z izvajanjem pravice do žepnine.
(8) Sredstva za žepnino zagotavlja urad.
(izdaja izkaznice prosilca)
(1) Ministrstvo izda izkaznico na obrazcu iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Izkaznica se izda za največ 120 dni z možnostjo podaljšanja. Prosilec mora pred iztekom veljavnosti izkaznice zaprositi za novo. Prosilec je za izkaznico sam odgovoren, na kar se prosilca posebej opozori pri vložitvi prošnje.
(3) Pogrešitev, izgubo ali tatvino izkaznice prosilec nemudoma naznani ministrstvu in pri tem navede okoliščine pogrešitve izkaznice. Pogrešitev, izguba ali tatvina izkaznice se naznani na obrazcu iz priloge 9, ki je sestavni del te uredbe. Ministrstvo prosilcu po naznanitvi pogrešitve, izgube ali tatvine izda novo izkaznico.
(1) Za ugotavljanje obstoja izjemnih osebnih okoliščin za razselitev prosilcev na zasebni naslov iz drugega in tretjega odstavka 83. člena zakona, za odobritev dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz drugega odstavka 86. člena zakona ter za priznanje pravic oseb s priznano mednarodno zaščito do podaljšanja obdobja nastanitve v integracijski hiši iz tretjega odstavka 93. člena zakona se ustanovi komisija.
(2) Predsednika komisije in njegovega namestnika ter člane komisije in njihove namestnike imenuje in razrešuje predstojnik urada, če s to uredbo ni določeno drugače. Predsednik komisije, člani komisije in njihovi namestniki se imenujejo za dobo štirih let.
(1) Za opravljanje nalog iz prve in tretje alineje 30. člena te uredbe komisijo sestavljajo predsednik in trije člani, v primeru opravljanja naloge iz druge alineje 30. člena te uredbe pa se komisija razširi za dodatnega člana (razširjena komisija).
(2) Predsednik in člani komisije imajo svoje namestnike, ki jih nadomeščajo v primeru njihove odsotnosti.
(3) Za predsednika komisije in njegovega namestnika se imenuje predstavnik urada.
(4) Za člane komisije in njihove namestnike se imenujejo:
– predstavnik urada;
– medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik, zaposlen v azilnem domu;
– predstavnik nevladnih organizacij s poznavanjem problematike področja mednarodne zaščite.
(5) Za dodatnega člana komisije in njegovega namestnika se imenuje predstavnik ministrstva, pristojnega za zdravje, ki ga imenuje minister, pristojen za zdravje.
(6) Predsednik komisije lahko za pridobitev strokovnih mnenj povabi k sodelovanju tudi druge strokovnjake.
Komisija daje mnenja oziroma ugotavlja upravičenost do:
– razselitve na zasebnem naslovu zaradi razlogov iz drugega in tretjega odstavka 83. člena zakona,
– dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz drugega odstavka 86. člena zakona,
– podaljšanja obdobja nastanitve oseb s priznano mednarodno zaščito v integracijski hiši iz tretjega odstavka 93. člena zakona.
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 68/11, 42/12, 64/14 in 22/16 – ZMZ-1).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00717-7/2017
Ljubljana, dne 1. junija 2017
EVA 2016-1711-0046
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
