Na podlagi tretjega odstavka 15. člena, petega odstavka 24. člena, drugega odstavka 31. člena, drugega odstavka 32. člena in drugega odstavka 33. člena Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) izdaja Vlada Republike Slovenije
o vsebini programa prestrukturiranja, zavarovanju, nadzoru in vodenju evidenc pri dodeljevanju pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah
Ta uredba podrobneje določa:
– vsebino programa prestrukturiranja in poenostavljenega programa prestrukturiranja gospodarskih družb (v nadaljnjem besedilu: družb) in zadrug v težavah,
– način zavarovanja pomoči za reševanje in prestrukturiranje,
– nadzor nad izvajanjem programa prestrukturiranja, poenostavljenega programa prestrukturiranja in namensko porabo sredstev pomoči za reševanje in prestrukturiranje ter način preverjanja izvajanja nadzora,
– vsebino in način vodenja evidenc pomoči za reševanje in prestrukturiranje.
II. VSEBINA PROGRAMA PRESTRUKTURIRANJA
(1) Program prestrukturiranja družbe ali zadruge vsebuje:
– uvod,
– analizo vzrokov za nastale težave,
– tržno analizo,
– strategijo prestrukturiranja,
– ukrepe za zagotovitev lastnega prispevka iz šestega odstavka 14. člena Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17; v nadaljnjem besedilu: zakon),
– ukrepe za porazdelitev bremen iz 21. člena zakona in
– ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence in strukturne ukrepe iz 22. člena zakona.
(2) Male družbe in zadruge niso zavezane k pripravi tržne analize iz tretje alineje prejšnjega odstavka, razen v primeru posamične priglasitve Evropski komisiji iz drugega odstavka 29. člena zakona.
(3) Sestavni del programa prestrukturiranja je tudi:
– sklep nadzornega sveta ali drugega pristojnega organa družbe ali zadruge o potrditvi programa prestrukturiranja in
– pismo o nameri ali soglasja večinskih lastnikov glede sodelovanja v programu prestrukturiranja (npr. dokapitalizacija, odpis dolgov).
V uvodu programa prestrukturiranja družba ali zadruga navede:
– splošne podatke družbe ali zadruge,
– predlog oblike in višine pomoči za prestrukturiranje ter utemeljitev njihove ustreznosti glede na težave družbe ali zadruge,
– organizacijsko shemo družbe ali zadruge,
– predstavitev proizvodnega oziroma storitvenega programa,
– lastniško sestavo in kapitalske povezave, če gre za povezane družbe in zadruge v skupini,
– kratek zgodovinski pregled poslovanja družbe ali zadruge in
– opredelitev sistemske vloge družbe ali zadruge pri razvoju države, regije ali sektorja v skladu z 9. členom zakona ter oceno gospodarsko-socialnih posledic ob stečaju družbe ali zadruge, ki temelji na statističnih podatkih in objektivno preverljivih dejstvih.
(analiza vzrokov za nastale težave)
Program prestrukturiranja vsebuje analizo vzrokov za nastale težave v družbi ali zadrugi po naslednjih sklopih:
– poslovnih funkcijah,
– finančnem poslovanju za zadnja tri leta,
– opredelitvi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti pri poslovanju družbe ali zadruge (SWOT-analiza) in
– opredelitvi podatkov o poslovanju družbe ali zadruge v obliki bilance stanja, izkaza poslovnega izida ter gibanja kapitala in denarnih tokov za pretekla tri leta.
Tržna analiza vsebuje:
– opredelitev velikosti relevantnega trga in števila konkurentov,
– oceno projekcij povpraševanja po proizvodih in storitvah družbe ali zadruge na relevantnem trgu in
– konkurenčno pozicijo in opis primerjalnih prednosti proizvodnega ali storitvenega programa družbe ali zadruge glede na konkurente na relevantnem trgu.
(strategija prestrukturiranja)
Strategija prestrukturiranja opredeljuje:
– cilj prestrukturiranja,
– obdobje prestrukturiranja in časovni razpored aktivnosti,
– konkretizacijo ukrepov po poslovnih funkcijah,
– projekcije poslovanja,
– projekcijo denarnih tokov in
– alternativni scenarij, če dodelitev pomoči za reševanje in prestrukturiranje ni odobrena.
Cilj prestrukturiranja je obnova dolgoročne sposobnosti preživetja družbe ali zadruge na trgu v razumnem časovnem okviru.
(obdobje prestrukturiranja)
Datum začetka in načrtovanega konca izvajanja programa prestrukturiranja določita poslovodstvo oziroma nadzorni organ družbe ali zadruge. Obdobje prestrukturiranja znaša praviloma največ tri leta, pri čemer mora biti izključena vsakršna nadaljnja oblika državne pomoči, ki ni zajeta v programu prestrukturiranja.
(1) Program prestrukturiranja je sestavljen na podlagi realističnih predpostavk v zvezi s prihodnjimi pogoji poslovanja družbe ali zadruge in opredeljuje konkretne ukrepe po najmanj naslednjih ključnih poslovnih funkcijah:
– aktivnosti tehnološkega prestrukturiranja s strukturnimi ukrepi za optimizacijo tehnoloških procesov, odpravo ozkih grl v proizvodnji in opustitev deficitnih dejavnosti, ki bi tudi po prestrukturiranju povzročale izgubo;
– aktivnosti tržnega prestrukturiranja na podlagi tržne analize iz 5. člena te uredbe, ki so usmerjene po prodajnih programih in ključnih kupcih;
– aktivnosti finančnega prestrukturiranja, ki so usmerjene predvsem v:
a) optimizacijo kratkoročnih denarnih tokov,
b) prestrukturiranje dolga,
c) zagotavljanje kapitalske ustreznosti in
č) prodajo poslovno nepotrebnega premoženja;
– aktivnosti kadrovskega prestrukturiranja, ki so usmerjene predvsem v:
a) ukrepe za ohranitev delovnih mest,
b) program za reševanje presežnih delavcev ter
c) program usposabljanja in izobraževanja;
– aktivnosti ekološkega prestrukturiranja s programom ukrepov za razbremenitev neugodnega vpliva na okolje in prilagoditev veljavnim ekološkim standardom;
– aktivnosti informacijskega prestrukturiranja in digitalizacije poslovnih procesov;
– aktivnosti organizacijsko-statusnega prestrukturiranja za nižje obratovalne in transakcijske stroške poslovanja.
(2) Ukrepom iz prejšnjega odstavka se določijo višina potrebnih sredstev in roki za njihovo izvedbo ter notranje organizacijske enote družbe ali zadruge, ki so odgovorne za njihovo izvedbo.
(1) Projekcija poslovanja vključuje uvedbo vseh ukrepov za prestrukturiranje iz prejšnjega člena in obsega:
– projekcijo ključnih postavk bilance stanja in izkaza poslovnega izida za petletno obdobje,
– projekcijo denarnih tokov za petletno obdobje, za prvi dve leti tudi po četrtletjih,
– projekcijo ključnih ekonomskih kazalnikov (donosnost kapitala, donosnost sredstev, EBIT, EBITDA, EBIT- in EBITDA marža, razmerje med EBITDA in kratkoročnimi ter dolgoročnimi finančnimi obveznostmi družbe ali zadruge) za petletno obdobje in
– analizo občutljivosti, v kateri so opredeljene spremembe najpomembnejših parametrov uspešnosti poslovanja družbe ali zadruge glede na vhodne predpostavke in glavne dejavnike tveganja v prihodnosti.
(2) Projekcije poslovanja so pripravljene v realistični in pesimistični različici, pri tem pa morata obe zagotoviti dosego cilja iz 7. člena te uredbe. Temeljiti morajo na objektivno preverljivih predpostavkah, ki izražajo trenutne razmere in prihodnje obete v zvezi s ponudbo in povpraševanjem na relevantnem trgu ter gibanjem bodočih stroškov družbe ali zadruge. Predpostavke se preverjajo z ustreznimi merili na ravni celotnega sektorja in se po potrebi prilagodijo glede na posebne okoliščine v posamezni regij, kjer družba ali zadruga posluje.
(3) Program prestrukturiranja se izvaja po realistični različici, ki je tudi podlaga za izračun potrebne višine pomoči za reševanje in prestrukturiranje ter višine lastnega prispevka za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja družbe ali zadruge.
(1) Program prestrukturiranja vsebuje tudi alternativni scenarij, ki ne vključuje dodelitve pomoči za reševanje in prestrukturiranje.
(2) Alternativni scenarij opredeljuje simulacijo hipotetičnega razvoja dogodkov, v katerem bi se družba ali zadruga, ki je sicer upravičena do pomoči za reševanje in prestrukturiranje, brez te pomoči prestrukturirala, prodala, začela stečajni postopek ali likvidacijo tako, da cilji iz programa prestrukturiranja v povezavi s preprečevanjem nastanka okoliščin iz prvega in drugega odstavka 9. člena zakona ne bi bili doseženi ali pa ne bi bili doseženi v zadostni meri.
III. VSEBINA POENOSTAVLJENEGA PROGRAMA PRESTRUKTURIRANJA
(vsebina poenostavljenega programa prestrukturiranja)
Poenostavljeni program prestrukturiranja vsebuje:
– splošne podatke družbe ali zadruge,
– predlog oblike in višine pomoči za začasno podporo za prestrukturiranje ter utemeljitev njihove ustreznosti glede na težave družbe ali zadruge,
– opredelitev sistemske vloge družbe ali zadruge pri razvoju države, regije ali sektorja v skladu z 9. členom zakona, ki temelji na statističnih podatkih in objektivno preverljivih dejstvih,
– analizo vzrokov za nastale težave z oceno gospodarskih in socialnih posledic ob stečaju družbe ali zadruge,
– predstavitev ciljev družbe ali zadruge in strategijo za dosego ciljev po ključnih poslovnih funkcijah,
– projekcije ključnih postavk bilance stanja in izkaza poslovnega izida za triletno obdobje v realistični različici,
– alternativi scenarij iz 11. člena te uredbe in
– časovni razpored ukrepov za obnovo dolgoročne sposobnosti za preživetje družbe ali zadruge.
(1) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) s sklepom o dodelitvi pomoči za reševanje in prestrukturiranje (v nadaljnjem besedilu: sklep) določi, da mora družba ali zadruga v zavarovanje obveznosti iz subvencije za ohranitev delovnih mest, kredita in poroštva Republike Slovenije za kredit pred sklenitvijo pogodbe z ministrstvom zagotoviti ustrezno zavarovanje.
(2) Pomoči za reševanje in prestrukturiranje iz prejšnjega odstavka se zavarujejo z vpisom zastavne pravice na nepremičnem premoženju v korist Republike Slovenije v zemljiško knjigo. Zastavna pravica mora biti vpisana kot najzgodnejša po času začetka svojega učinkovanja glede na morebitne druge zastavne pravice ali zemljiške dolgove, vknjižene ali predznamovane glede zastavljene nepremičnine, oziroma mora, če je vknjižena s poznejšim časom zavarovanja, vključevati najzgodnejše prednostno poplačilno upravičenje na podlagi podreditve prednostnega poplačilnega upravičenja, ki se zaznamuje pri najzgodnejši zastavni pravici.
(3) Če zaradi nezadostnega nepremičnega premoženja zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnem premoženju v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče, se lahko zastavna pravica vpiše tudi s poznejšim časom učinkovanja ali se zavarovanje izvede v obliki zastavne pravice na premičnem in drugem premoženju.
(4) Ustrezno razmerje med vrednostjo premoženja, danega v zavarovanje obveznosti, in višino subvencije za ohranitev delovnih mest, kredita oziroma poroštva določi ministrstvo s sklepom. Podlaga za določitev razmerja je cenitveno poročilo o zastavljenem premoženju, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev.
(5) Cenitveno poročilo o premoženju za zavarovanje oblik pomoči za reševanje in prestrukturiranje iz prvega odstavka tega člena izdela certificirani cenilec Slovenskega inštituta za revizijo.
(6) Če družba ali zadruga ne zagotovi premoženja iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali to ne ustreza razmerju iz četrtega odstavka tega člena, se oblike pomoči iz prvega odstavka tega člena zavarujejo z drugimi oblikami zavarovanja (menica, zavarovalna polica, bančna garancija).
Vse stroške v zvezi zavarovanjem kredita, kredita s poroštvom Republike Slovenije in subvencije za ohranitev delovnih mest, vključno s stroški notarskega zapisa z ustanovitvijo hipoteke in stroški vpisa v zemljiško knjigo, nosi družba ali zadruga, ki prejme pomoč za reševanje in prestrukturiranje.
(1) Družba ali zadruga, ki je prejela pomoč za reševanje in prestrukturiranje, poroča ministrstvu dvakrat letno, in sicer:
– prvič v tridesetih dneh po izdelanih letnih finančnih izkazih oziroma revidiranih letnih finančnih izkazih, če je družba ali zadruga zavezana k reviziji, v obliki celovitega poročila o namenski porabi sredstev, pri pomoči za prestrukturiranje oziroma začasni podpori za prestrukturiranje pa tudi o izvajanju programa prestrukturiranja oziroma poenostavljanega programa prestrukturiranja in doseženih rezultatih poslovanja,
– drugič v tridesetih dneh po izdelanih polletnih finančnih izkazih v obliki kratkega poročila o doseženih rezultatih poslovanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek velika družba ali zadruga prvič poroča o namenski porabi sredstev, izvajanju programa prestrukturiranja oziroma poenostavljenega programa prestrukturiranja in doseženih rezultatih poslovanja šest mesecev po sklenjeni pogodbi iz 30. člena zakona, nato pa do njegovega zaključka v skladu s prvo in drugo alinejo prejšnjega člena.
(3) Družba ali zadruga, ki je prejela pomoč za reševanje in prestrukturiranje, ministrstvu oziroma od njega pooblaščeni osebi zagotovi potrebno dokumentacijo ali omogoči pregled vseh poslovnih knjig in listin, ki se nanašajo na program prestrukturiranja oziroma poenostavljeni program prestrukturiranja in namensko porabo sredstev pomoči za reševanje in prestrukturiranje.
Ministrstvo vodi elektronske evidence za spremljanje in nadzor nad dodeljenimi pomočmi za reševanje in prestrukturiranje in jih javno objavlja na svojih spletnih straneh, in sicer:
– seznam družb ali zadrug, ki so prejele pomoč, z opisom vrste pomoči, višino pomoči, datumom odobritve, datumom črpanja pomoči, velikostjo družbe ali zadruge podjetja (mala, srednje velika, velika), regijo, v kateri ima družba ali zadruga sedež, ter gospodarski sektor v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08), v katerem družba ali zadruga opravlja prevladujočo dejavnost,
– datum prejetih poročil družb ali zadrug, ki so prejele pomoč za reševanje in prestrukturiranje,
– seznam družb ali zadrug, katerih vloga za dodelitev pomoči za reševanje in prestrukturiranje je bila zavrnjena ali zavržena.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o merilih, vsebini programa prestrukturiranja, pogojih za pridobitev poroštev, nadzoru in vodenju evidenc o dodeljenih državnih pomočeh gospodarskim družbam v težavah (Uradni list RS, št. 13/06).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00726-6/2017
Ljubljana, dne 1. junija 2017
EVA 2017-2130-0013
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
