Na podlagi 11. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 28/00, 98/03, 79/04, 36/06, 137/06, 58/07, 67/08, 96/09, 17/15) in v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 253. člena in 1. točke prvega odstavka 271. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 44/15 – uradno prečiščeno besedilo, 92/15) sta v enakem besedilu sprejela Senat Univerze v Mariboru na 22. redni seji dne 23. 5. 2017 in Upravni odbor Univerze v Mariboru na 3. redni seji dne 25. 5. 2017
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
V 2. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Organi Univerze v Mariboru, zaposleni in študenti razvijajo univerzo v skladu z načeli trajnostne in družbeno odgovorne institucije. Ta načela spoštujejo pri poučevanju in učenju, znanstvenoraziskovalnem strokovnemu in umetniškem delu, pri upravljanju in vodenju procesov in sistemov na univerzi in sodelovanju univerze na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.«
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
V prvem odstavku 4. člena se črta besedilo »in visokih strokovnih šol«.
V naslovu podpoglavja pred 5. členom »1. Univerza, fakultete, visoke strokovne šole, pridružene članice« se črta besedilo »visoke strokovne šole,«.
V 6. členu se črta besedilo », visoke strokovne šole«.
Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V univerzi so naslednje fakultete (v nadaljnjem besedilu: članice univerze):
1. Univerza v Mariboru
Ekonomsko-poslovna fakulteta
Skrajšano ime: UM EPF
2. Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Skrajšano ime: UM FERI
3. Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
Skrajšano ime: UM FE
4. Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Skrajšano ime: UM FGPA
5. Univerza v Mariboru
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Skrajšano ime: UM FKKT
6. Univerza v Mariboru
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Skrajšano ime: UM FKBV
7. Univerza v Mariboru
Fakulteta za logistiko
Skrajšano ime: UM FL
8. Univerza v Mariboru
Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Skrajšano ime: UM FNM
9. Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede
Skrajšano ime: UM FOV
10. Univerza v Mariboru
Fakulteta za strojništvo
Skrajšano ime: UM FS
11. Univerza v Mariboru
Fakulteta za turizem
Skrajšano ime: UM FT
12. Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
Skrajšano ime: UM FVV
13. Univerza v Mariboru
Fakulteta za zdravstvene vede
Skrajšano ime: UM FZV
14. Univerza v Mariboru
Filozofska fakulteta
Skrajšano ime: UM FF
15. Univerza v Mariboru
Medicinska fakulteta
Skrajšano ime: UM MF
16. Univerza v Mariboru
Pedagoška fakulteta
Skrajšano ime: UM PEF
17. Univerza v Mariboru
Pravna fakulteta
Skrajšano ime: UM PF
in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: druge članice univerze):
1. Univerza v Mariboru
Univerzitetna knjižnica Maribor
Skrajšano ime: UM UKM
2. Univerza v Mariboru
Študentski domovi
Skrajšano ime: UM ŠD.«
V drugem odstavku 7. člena se črta besedilo »in visoke strokovne šole«.
V prvem odstavku 12. člena se črta besedilo »in visokih strokovnih šol«.
V drugem odstavku 12. člena se besedilo »z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06)« nadomesti z besedilom »s predpisom, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja«.
V prvem odstavku 13. člena se črta besedilo »in visokih strokovnih šol«.
V 16. členu se besedilo »Študentski domovi Maribor« nadomesti z besedilom »Univerza v Mariboru Študentski domovi.«
1.5 točka prvega odstavka 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»1.5 Inštitut za management in organizacijo«.
V 1.10 točki prvega odstavka 21. člena se besedilo »transport« nadomesti z besedo »turizem«.
1.14 točka prvega odstavka 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»1.14 Inštitut za upravljanje podjetij in strateški management«.
Za 1.15 točko prvega odstavka 21. člena se doda nova 1.16 točka, ki se glasi:
»1.16 Inštitut za e-poslovanje in management informatike«.
V 8.3. točki prvega odstavka 21. člena se črta besedilo »in narodne skupnosti«.
Za 8.8. točko prvega odstavka 21. člena se dodata dve novi točki 8.9 in 8.10, ki se glasita:
»8.9. Center za medicinsko pravo
8.10. Center za normativno dejavnost«
9. točka prvega odstavka 21. člena se spremeni tako, da se besedilo »9. Na Fakulteti za kmetijstvo:« nadomesti z besedilom: »9. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede:«.
V tretjem odstavku 23. člena se črta besedilo »oziroma visoke strokovne šole«.
Prvi odstavek 31. člena se spremeni tako, da se besedilo: »Univerza in njene članice imajo naslednje organizacijske enote:« nadomesti z besedilom »Univerza in njene članice lahko imajo naslednje organizacijske enote:«.
Tretji odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Delo oddelka organizira in vodi predstojnik oddelka, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik oddelka je imenovan za dobo štirih let in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.«.
V prvem odstavku 50. člena se za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– spremljanje in izboljševanje kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega, strokovnega, umetniškega in podpornega dela univerze,«.
Dosedanji šesta in sedma alineja postaneta sedma in osma alineja.
V prvem odstavku 54. člena se črta besedilo », pomočniki glavnega tajnika univerze«.
V tretjem odstavku 54. člena se črta besedilo »njegovih pomočnikov,«.
Za tretjim odstavkom 54. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Posebna pooblastila podeli rektor univerze.«
Za prvo alinejo b) točke prvega odstavka 58.a člena se doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– enoviti magistrski študijski programi;«
Za 58.a členom se doda nov 58.b člen, ki se glasi:
»Vsak javno veljavni študijski program, ki je razpisan in se izvaja, ima vodjo programa, ki je pedagoško in raziskovalno uspešen visokošolski učitelj, z najmanj petimi leti izkušenj na delovnem mestu visokošolskega učitelja in je nosilec vsaj ene učne enote na tem študijskem programu. Vodjo programa imenuje senat članice. Vodja študijskega programa v sodelovanju s pristojnim prodekanom in katedro/oddelkom/inštitutom rešuje tekočo problematiko izvedbe študijskega programa, hkrati pa v sodelovanju z navedenima in z zunanjimi deležniki skrbi za spremljanje kakovosti in razvoj tega študijskega programa.
V primeru interdisciplinarnih študijskih programov iz prejšnjega člena, se s sporazumom določi koordinacijski svet tega študijskega programa, ki koordinira izvajanje in razvoj študijskega programa. Vodja koordinacijskega sveta prevzame vlogo vodje študijskega programa.
Senati članic imenujejo programske svete za posamezne študijske programe, študijska področja ali za članico, v katerih večino predstavljajo zunanji deležniki. Programski sveti sodelujejo pri oblikovanju, evalviranju in razvoju študijskih programov. Vodje študijskih programov so člani programskih svetov.«
Drugi odstavek 59.a člena se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V prvem odstavku 60. člena se črta besedilo »oziroma visoke strokovne šole«.
Četrti odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Univerza mora študijski program akreditirati pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.«
Drugi odstavek 75. člena se črta.
Drugi odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Razpis za vpis v dodiplomske ter podiplomske študijske programe se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta.«
Drugi odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prijavno sprejemni postopek za vpis tujcev (t.j. državljanov držav, ki niso članice Evropske unije) in Slovencev brez slovenskega državljanstva v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov izvaja Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru na osnovi meril in pogojev za sprejem tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v prvi letnik dodiplomskega študija Univerze v Mariboru.«
Tretji odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prijavno-sprejemni postopek za vpis Slovencev brez slovenskega državljanstva in tujcev v podiplomske študijske programe in v programe za izpopolnjevanje ter za vpis v višji letnik, za vpis po pravilih za vzporedni študij in študij diplomantov izvajajo članice Univerze v Mariboru.«
Četrti odstavek 88. člena se črta.
V 5. točki prvega odstavka 90. člena se črta besedilo »oziroma visoke strokovne šole«.
93. člen se črta.
112. člen se spremeni tako, da se glasi:
»112. člen
Študentom, ki dosegajo nadpovprečne uspehe, imajo povprečno oceno študija več kot devet in če študijski program to omogoča, se lahko omogoči hitrejše napredovanje.
O hitrejšem napredovanju na prošnjo študenta odloča pristojna komisija senata članice, ki določi tudi način hitrejšega napredovanja.
Opravljanje posameznih obveznosti višjih letnikov v skladu s pravilnikom, ki ureja preverjanje in ocenjevanje znanja se ne obravnava po pravilih za hitrejše napredovanje v skladu s tem členom.«
Naslov podpoglavja »k) Prehod med študijskimi programi« pred 113. členom se spremeni tako, da se glasi: »k) Vpis v višji letnik po merilih za prehode«.
113. člen se spremeni tako, da se glasi:
»113. člen
Možni prehodi med študijskimi programi so določeni s posameznim študijskim programom.
O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata članice univerze, na kateri namerava študent nadaljevati študij. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se študentu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja, ki se zahtevajo po študijskem programu.
Vpis v višji letnik po merilih za prehode se odobri kandidatu, ki izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik v določen študijski program in ki mu je v postopku priznavanja priznanih toliko obveznosti, da izpolnjuje pogoje za nadaljevanje študija v ustreznem letniku novega študijskega programa. Postopek priznavanja je določen s posebnim pravilnikom.
Pri odločitvi o prehodu iz enega študijskega programa v drugega se študentu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.«
113.a do 115. členi in 117. člen se črtajo.
Naslov poglavja »l) Prehod med univerzami« ter 118. in 119. člen se črtajo.
122. člen se spremeni tako, da se glasi:
»122. člen
Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil.
Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.
Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.
Rok za dokončanje študija se določi skladno z veljavno visokošolsko zakonodajo.«
Drugi odstavek 124. člena se črta.
130. člen se črta.
Drugi odstavek 130.b člena se črta.
131. do 142. člen se črtajo.
144. do 154. člen se črtajo.
156. člen se spremeni tako, da se glasi:
»156. člen
Izvajanje doktorskega študija, postopek doktoriranja in promoviranja doktorjev znanosti, posebna pravila Doktorske šole Univerze v Mariboru ter druge vsebine v zvezi z doktorskim študijem na Univerzi v Mariboru se podrobneje urejajo s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze.«
158. do 161. člen se črtajo.
169. člen se spremeni tako, da se glasi:
»169. člen
Razen diplom, prilog k diplomi in potrdil o dokončanju dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in usposabljanja članice Univerze na osnovi uradnih evidenc in ugotovitvenih postopkov izdajajo tudi druga potrdila.«
Za 169. členom se dodajo novi členi 169.a do 169.e, ki se glasijo:
Strokovni ali znanstveni naslov se diplomantu odvzame, če se po zagovoru zaključnega dela ugotovi, da zaključno delo (diplomsko delo, magistrsko delo, doktorska disertacija) v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov ali če je diplomant pri zaključnem delu (diplomsko delo, magistrsko delo, doktorska disertacija) avtorska dela drugih avtorjev v pomembnem delu prikazal kot svoja lastna dela v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja.
Predlog za uvedbo postopka za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova lahko poda katerakoli polnoletna fizična oseba ali pravna oseba, ki izkaže pravni interes. Podpisan predlog z dokazili se vloži pisno na Senat članice univerze, na kateri je bil opravljen zagovor zaključnega dela.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena odloči o prejetem predlogu.
Če Senat članice univerze meni, da je predlog utemeljen oziroma da obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da so pogoji za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova verjetno izkazani, začne postopek odvzema naslova, imenuje osebo, ki je pooblaščena za vodenje postopka do izdaje odločbe ter imenuje komisijo.
O začetku postopka odvzema strokovnega ali znanstvenega naslova pooblaščena oseba obvesti diplomanta, zoper katerega je uveden postopek za odvzem naslova. Diplomant se lahko udeležuje postopka sam ali po pooblaščencu.
Diplomant ima pri pooblaščeni osebi pravico do vpogleda v vse dokumente zadeve, pravico ima predlagati dokaze v svojo korist in izvrševati vse druge pravice, ki jih ima kot stranka v postopku ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor s tem statutom postopek ni urejen drugače.
Komisija je sestavljena iz treh članov, in sicer na način, kot velja za zagovor na stopnji študija, na kateri je bilo opravljeno obravnavano zaključno delo. Komisija ima nalogo, da preuči utemeljenost predloga za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova. Komisija preuči, ali je zaključno delo rezultat diplomantovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov ali če je diplomant pri zaključnem delu avtorska dela drugih avtorjev v pomembnem delu prikazal kot svoja lastna dela v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja.
Komisija mora diplomanta zaslišati in skrbno pretehtati zagovor.
O svojih ugotovitvah komisija izda poročilo s predlogom odločitve.
Pooblaščena oseba mora pred odločanjem na pristojnem senatu diplomanta pozvati, da se najkasneje 20 dni od prejema poziva pisno izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
Po prejemu pisne izjave diplomanta oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka pooblaščena oseba poročilo o izvedbi postopka skupaj s poročilom komisije posreduje pristojnemu senatu članice univerze.
O odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova odloča pristojni senat iz 169.b člena tega statuta na svoji seji.
Senat članice univerze mora predlog odločitve skupaj s poročili iz drugega odstavka prejšnjega člena obravnavati v 30 dneh in o predlogu odločiti. Če senat članice ugotovi, da obstaja kateri od razlogov za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova, izda odločbo, s katero ta naslov odvzame, sicer postopek s sklepom ustavi.
Zoper odločitev Senata članice je dovoljena pritožba na Senat univerze, ki dokončno odloči.
Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova preneha pravica diplomanta do uporabe strokovnega ali znanstvenega naslova. Strokovni ali znanstveni naslov se diplomantu odvzame z učinkom od dneva pravnomočnosti.
Po pravnomočnosti odločbe o odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova rektor univerze sprejme sklep o preklicu veljavne diplomske listine in odredi izbris diplomanta iz drugih javnih evidenc. Sklep o preklicu izdane listine se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Podrobnejši postopek odvzema strokovnega ali znanstvenega naslova se uredi v pravilniku, ki ga sprejme Senat univerze.«
Za 172. členom se doda nov člen 172.a, ki se glasi:
»Načela zagotavljanja kakovosti:
– temeljno odgovornost za zagotavljanje kakovosti delovanja ima Univerza v Mariboru;
– v sistemu kakovosti se upošteva raznolikost fakultet, študijskih programov in študentov;
– sistem kakovosti se razvija na način, da spodbuja in omogoča razvijanje kulture kakovosti;
– upoštevane so potrebe in pričakovanja študentov, vseh ostalih deležnikov in družbe.
Univerza v Mariboru redno spremlja in revidira izvajanje študijskih programov in presoja, ali dosegajo postavljene cilje, ali so izpolnjene potrebe študentov in družbe.
Članice univerze letno izvajajo programske samoevalvacije, ki so namenjene presoji in revidiranju ter sistematičnemu izboljševanju kakovosti študijskih programov. V postopku programske samoevalvacije se zbrane informacije analizirajo in predlagajo ukrepi, s katerimi se odpravijo pomanjkljivosti, uvedejo izboljšave ter zagotovi aktualnost študijskega programa.
Notranje programske evalvacije so neodvisne evalvacije študijskih programov, ki jih Univerza v Mariboru izvaja periodično, in sicer tako, da je vsak študijski program na ta način evalviran najmanj enkrat v obdobju 5 let. Notranja programska evalvacija predstavlja pripravo članice univerze na zunanje evalvacije, hkrati pa z notranjimi programskimi evalvacijami Univerza v Mariboru pridobiva zunanji/neodvisen pogled na doseganja postavljenih ciljev študijskega programa in testira učinkovitost svojega notranjega sistema kakovosti na članici.
Poročilo notranje evalvacije skupaj z morebitnimi pripombami in izdelanim akcijskim načrtom korektivnih ukrepov obravnavajo pristojne komisije in Senat univerze. V primeru, da so bile ugotovljene večje nepravilnosti ali neskladnosti s predpisi, Senat univerze članici določi rok, v katerem jih mora članica odpraviti. V kolikor članica nepravilnosti ne odpravi v roku, Senat univerze na naslednji seji sprejme sklep, s katerim za določeno obdobje ne dovoli razpisa študijskega programa ali program postopno ukine. Odločitev Senata univerze se javno objavi na spletni strani Univerze v Mariboru in se z njo seznani študente, vpisane na ta študijski program.
Podrobnejša ureditev procesov notranjega upravljanja in spremljanja kakovosti študijskih programov na Univerzi v Mariboru je urejena v posebnih aktih.«
V 186. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Univerza v Mariboru pridobljene habilitacije izven Univerze v Mariboru prizna, v kolikor se habilitacija uporablja za začasno opravljanje pedagoških, znanstvenih in umetniških del na Univerzi v Mariboru oziroma v postopku pridobivanja akreditacije visokošolskega zavoda, ki ga ustanavlja Univerze v Mariboru, ali v postopku akreditacije študijskega programa Univerze v Mariboru na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu. V kolikor je habilitacija potrebna za zaposlitev na Univerzi v Mariboru, pa mora imeti kandidat veljavno habilitacijo na Univerzi v Mariboru.«
Četrti odstavek 194. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi se pedagoška usposobljenost presoja na podlagi portfolia pedagoške usposobljenosti in na podlagi mnenja študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete in obrazloženih utemeljitvah študentskega sveta.«
211. člen se spremeni tako, da se glasi:
»211. člen
Posameznik pridobi status študenta z vpisom na Univerzo v Mariboru.
Status študenta se izkazuje z veljavno študentsko izkaznico.«
212. člen se spremeni tako, da se glasi:
»212. člen
Študenti, ki zaradi posebnih okoliščin začasno ali ves čas študija potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje, lahko na Univerzi v Mariboru pridobijo poseben status, in sicer:
– študenti vrhunski športniki,
– študenti priznani umetniki,
– dolgotrajno bolni študenti,
– študenti s posebnimi potrebami oziroma študenti invalidi,
– študenti funkcionarji: prorektor, prodekani in sekretar ŠSUM,
– drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje.
Študenti s posebnim statusom imajo pri izvajanju študijskih programov posebne prilagoditve pri obiskovanju predavanj, seminarjev, vaj in pri preverjanju znanja. Pridobitev posebnega statusa in prilagajanje študijskega procesa študentom s posebnim statusom se podrobneje ureja s splošnimi akti univerze, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju Študentskega sveta univerze.
O vrsti in načinu prilagoditev posameznemu študentu s posebnim statusom odloča pristojna komisija Senata članice univerze.«
214. člen se spremeni tako, da se glasi:
»214. člen
Študentu preneha status študenta v primerih, ki so določeni z visokošolsko zakonodajo, razen študentom tretje stopnje, ki jim preneha status študenta na študiju tretje stopnje, če ne dokončajo študijskega programa v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra.
Študentom vzporednega študija, študentom s posebnim statusom in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze ali druge dalj časa trajajoče izjemne razmere, zaradi katerih posamezni študent daljše obdobje ni bil zmožen sodelovati v študijskem procesu), se lahko podaljša status študenta, in sicer za eno leto med študijem ali ob zaključku študija.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
O podaljšanju statusa študenta odloča pristojna komisija Senata članice univerze na podlagi prošnje študenta.
Osebe, ki jim preneha status študenta, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.«
V 16. in 18. točki drugega odstavka 215. člena se besedilo », fakultet, oziroma visokih strokovnih šol« nadomesti z besedilom »in/ali fakultet«.
V 20., 22. in 23. točki drugega odstavka 215. člena se besedilo », fakultete oziroma visoke strokovne šole« nadomesti z besedilom »in/ali fakultete«.
Za 23. točko drugega odstavka 215. člena se doda nova 24. točka, ki se glasi:
»24. študenti neposredno vplivajo na kakovost študija z vestnim in objektivnim izpolnjevanjem fakultetnih, univerzitetnih in mednarodnih študentskih anket.«
216. člen se črta.
V 217. členu se črtata besedili »oziroma visokih strokovnih šol« in »oziroma visoki strokovni šoli«.
V 220. členu se črta besedilo »oziroma visoke strokovne šole«.
230.a člen se spremeni tako, da se glasi:
V primeru da je študent pri preverjanju znanja prvič zaloten pri goljufanju v celotnem teku študija, izvajalec izpita študentu izreče opomin in s tem prepoved opravljanja izpita do konca naslednjega izpitnega obdobja skladno z določili splošnega akta, ki ureja izpitni red.
Zoper izdani izrečeni opomin lahko študent v roku 15 dni od izreka opomina vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje.
Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna. Če je pritožba študenta utemeljena, se mu omogoči opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.«
230.b člen se spremeni tako, da se glasi:
V primeru da je študent pri preverjanju znanja drugič zaloten pri goljufanju v celotnem teku študija, izvajalec izpita študentu izreče ukor in s tem prepoved opravljanja izpita do konca naslednjih dveh izpitnih obdobij skladno z določili splošnega akta.
Zoper izdani izrečeni ukor lahko študent v roku 15 dni od izreka ukora vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje.
Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna.
Če je pritožba študenta utemeljena, se mu omogoči opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.«
Za 249. členom se doda nov 249.a člen, ki se glasi:
Funkciji članstva v senatu univerze in upravnem odboru univerze sta nezdružljivi.
Funkcija dekana je nezdružljiva s članstvom v upravnem odboru univerze, s funkcijo rektorja in prorektorja.
Rektor in prorektorji ne morejo biti člani upravnega odbora.
Nezdružljivost funkcij je podana tudi v vseh primerih, kadar bi pri upravljanju del in nalog teh funkcij prišlo do navzkrižja interesov.«
Za 249.a členom se doda nov 249.b člen, ki se glasi:
V primeru podane odstopne izjave člana organa univerze, člana organa članice univerze, člana stalne komisije senata univerze ali druge univerzitetne komisije ali komisije članice univerze ali člana strokovnega sveta druge članice, odstop učinkuje z dnem seznanitve pristojnega organa, strokovnega sveta ali komisije z odstopom.
Novoizvoljenemu ali novoimenovanemu članu poteče mandatna doba z dnem, ko bi potekel mandat članu, namesto katerega je bil izvoljen.«
V drugem odstavku 252. člena se v tretji alineji pika nadomesti z vejico, za tretjo alinejo pa se doda nova četrta alineja, ki glasi:
»– če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v Senatu univerze.«
V 253. členu se za 1.a točko doda nova 1.b točka, ki se glasi:
»1.b odloča o delovnem razmerju rektorja univerze;«
V 253. členu se za 2. točko doda nova 2.a točka, ki se glasi:
»2.a s splošnim aktom univerze določi postopke in uredi druga vprašanja v zvezi z volitvami v organe univerze skupaj z Upravnim odborom univerze v enakem besedilu, razen za Študentski svet univerze, kjer se upošteva 286. člen Statuta UM;«.
V 253. členu se za 4. točko doda nova 4.a točka, ki se glasi:
»4.a obravnava in sprejema poslanstvo, vizijo, strateški načrt in cilje razvoja univerze;«
27. točka 253. člena se spremeni tako, da se glasi:
»27. obravnava pobude, mnenja in predloge Študentskega sveta univerze;«
V 253. členu se za 27. točko se doda nova 27.a točka, ki se glasi:
»27.a pri obravnavi zadev, neposredno povezanih s študenti, mora biti predloženo mnenje Študentskega sveta univerze;«.
Doda se nov 253.a člen, ki se glasi:
Pogodbo o zaposlitvi rektorja podpiše član senata, ki ga pooblasti Senat univerze.«
Doda se nov 253.b člen, ki se glasi:
V primeru odsotnosti rektorja, daljše od treh mesecev ali v primeru trajne nezmožnosti rektorja najstarejši prorektor nemudoma skliče in vodi sejo Senata univerze, na kateri se ugotovi, da je rektorju prenehal mandat in se razpišejo volitve novega rektorja univerze.«
V prvem stavku četrtega odstavka 265. člena se za besedo »področje« doda besedilo », kot predsednik komisije«.
V petem odstavku 267. člena se besedilo »drugem odstavku 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 79/04)« nadomesti z besedilom »Odloku o preoblikovanju Univerze v Mariboru«.
V prvem odstavku 269. člena se črta besedilo », lahko pa tudi drugi zainteresirani predlagatelji«.
V prvem odstavku 271. člena se za 3. točko doda nova 3.a točka, ki se glasi:
»3.a obravnava in sprejema poslanstvo, vizijo, strateški načrt in cilje razvoja univerze;«.
V prvem odstavku 271. člena se 4. točka 271. člena spremeni tako, da se glasi:
»4. s splošnim aktom univerze določi postopke in druga vprašanja v zvezi z volitvami v organe univerze skupaj s Senatom univerze v enakem besedilu, razen za Študentski svet univerze, kjer se upošteva 286. člen Statuta Univerze v Mariboru;«
Drugi odstavek 271. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pred sprejemanjem letnega delovnega načrta in programa razvoja univerze mora Upravni odbor univerze pridobiti soglasje Senata univerze, pred odločanjem o delovanju Študentskih domov morajo Študentski domovi predložiti mnenje Študentskega sveta stanovalcev, pri sprejemanju cenika morajo Študentski domovi pred obravnavo na Upravnem odboru univerze predložiti še mnenje s strani Študentskega sveta univerze. Letni delovni načrt in finančni načrt pripravijo strokovne službe rektorata na podlagi predloga, ki jih pripravijo članice in druge članice univerze.«
Tretji odstavek 271. člena se črta.
V drugem odstavku 272. člena se za besedilom »z večino« doda beseda »glasov«.
Prvi odstavek 282. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Študentski svet univerze je organ univerze, ki obravnava in sklepa o vprašanjih, pomembnih za študente.«
3. točka 283. člena se spremeni tako, da se glasi:
»3. obravnava in sprejema poslanstvo, vizijo, strateški načrt in cilje razvoja univerze,«.
Za 3. točko 283. člena se doda nova 3.a točka, ki se glasi:
»3.a daje mnenje o kandidatih za rektorja univerze;«
4. točka 283. člena se spremeni tako, da se glasi:
»4. predlaga enega kandidata za prorektorja za študentska vprašanja,«
7. točka 283. člena se spremeni tako, da se glasi:
»predlaga kandidate iz vrst študentov v delovna telesa organov univerze in komisij univerze;«
9. točka 283. člena se spremeni tako, da se glasi:
»9. sprejema program interesnih dejavnosti študentov univerze in skrbi za njegovo izvrševanje;«
Drugi odstavek 285. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prorektor za študentska vprašanja sklicuje seje Študentskega sveta po potrebi, na predlog 30 odstotkov članov Študentskega sveta univerze ali na predlog Študentskega sveta članice univerze.«
V prvem odstavku 287. člena se za besedo »strokovni« doda besedilo »in akademski«.
V drugem odstavku 287. člena se za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a pripravi predloge poslanstva, vizije, strateškega načrta in ciljev razvoja univerze;«.
5. točka drugega odstavka 287. člena se spremeni tako, da se glasi:
»5. skrbi za uresničevanje razvojnega načrta univerze, letnega programa dela in finančnega načrta univerze ter določi merila za spremljanje uresničevanja ciljev strategije razvoja, izvajanja študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela;«
V 7. točki drugega odstavka 287. člena se besedilo »in njenih članic« nadomesti z besedilom: », njenih članic in drugih članic.«.
Za 7. točko drugega odstavka 287. člena, se doda nova 7.a točka, ki se glasi:
»7.a na podlagi volitev imenuje dekana;«.
9.a točka drugega odstavka 287. člena se spremeni tako, da se glasi:
»9.a s posebnim aktom določi postopke za vodenje kadrovske baze univerze in sporočanja kadrovskih sprememb;«
Za 9.a točko drugega odstavka 287. člena se doda nova, 9.b točka, ki se glasi:
»9.b s soglasjem Senata univerze sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze);«
Za 287. členom se doda nov 287.a člen, ki se glasi:
Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor, ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom za nedoločen čas, ki je javno priznan visokošolski učitelj univerze, in ki izkazuje:
– da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne, znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti;
– da je na osnovi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo;
– da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev.
Rektor je izvoljen za mandatno dobo štirih let. Rektor je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat rektorja ne glede na zaporedje mandatov ne sme trajati več kot osem let.«
288. člen se spremeni tako, da se glasi:
»288. člen
»Rektorja na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:
– visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci,
– študentje in
– drugi delavci.
Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za 25 % delovnega časa.
Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:
– delavci 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alinee prvega odstavka tega člena 25 %,
– študenti 20 % vseh glasov.
Podrobnejši postopek volitev se določi s pravilnikom, ki ga sprejmeta v enakem besedilu Senat univerze in Upravni odbor univerze.«
289. člen se spremeni tako, da se glasi:
»289. člen
Najkasneje tri mesece pred potekom mandata rektorja oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja.
Sklep o začetku postopka za izvolitev novega rektorja se javno objavi.
V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve.
Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot 30 dni.
Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze.
Za kandidata za rektorja se lahko prijavi tudi javno priznan visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, redno zaposlen na Univerzi v Mariboru s polnim delovnim časom, ki ga podpre s pisno izjavo, predloženo volilni komisiji, najmanj 30 visokošolskih učiteljev, redno zaposlenih na Univerzi v Mariboru s polnim delovnim časom, med katerimi mora biti najmanj 16 rednih profesorjev.
Določbe tega člena se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata, za katerega je bil izvoljen, iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat univerze razpisati volitve novega rektorja najpozneje v roku 60 dni od dneva prenehanja mandata rektorju.«
289.a člen se črta.
290. člen se črta.
293. člen se črta.
Drugi odstavek 295. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prorektorje univerze imenuje rektor univerze po predhodnem mnenju Senata univerze, in sicer praviloma štiri iz vrst visokošolskih učiteljev, prorektorja za študentska vprašanja pa iz vrst študentov na predlog Študentskega sveta univerze in po predhodnem mnenju Senata univerze.«
Prvi in drugi odstavek 298. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Rektor javno objavi razpis za pričetek postopka kandidiranja za imenovanje enega ali več prorektorjev, v primeru prorektorja za študentska vprašanja rektor na podlagi poziva Študentskega sveta univerze javno objavi razpis za pričetek postopka kandidiranja prorektorja za študentska vprašanja.
Kandidate za prorektorje lahko predlagajo Senati članic univerze ali rektor univerze, v primeru prorektorja za študentska vprašanja pa Študentski svet univerze.«
Besedilo 299. člena se spremeni tako, da se glasi:
»299. člen
Rektorju in prorektorjem preneha funkcija:
1. če odstopijo;
2. če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje na univerzi ali če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta.
Rektor in prorektorji univerze so lahko predčasno razrešeni:
1. če s svojim delom huje ali večkrat kršijo zakonodajo Republike Slovenije ter predpise, Statut ali druge splošne akte univerze ali če neutemeljeno nočejo izvrševati zakonitih sklepov organov univerze ali očitno ravnajo v nasprotju z njimi;
2. če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom ali s prekoračenjem pooblastil prizadenejo univerzi ali njenim članicam in drugim članicam večjo škodo ali če bi zaradi njihovega nevestnega ali nepravilnega dela takšna škoda lahko nastala;
3. če so bile z izvajanjem njihovih sklepov kršene zakonite pravice delavcev ali študentov ali je bila po njihovi krivdi povzročena škoda univerzi, članicam univerze ali drugim članicam univerze;
4. iz drugih utemeljenih razlogov.
Prenehanje funkcije rektorja oziroma prorektorjev se ugotovi najkasneje v roku 15 dni od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena na seji Senata univerze. V tem primeru Senat univerze na isti seji razpiše nove volitve rektorja univerze.
Razrešitev rektorja oziroma prorektorjev iz razlogov, navedenih v drugem odstavku tega člena, lahko predlaga Senat univerze z dvotretjinsko večino vseh svojih članov.
Glasovanje o razrešitvi rektorja iz razlogov, navedenih v drugem odstavku tega člena, se opravi na Senatu univerze v roku 60 dni od dneva sprejema predloga iz četrtega odstavka tega člena. Razrešitev rektorja se izvede po enakem postopku, kot je bil izvoljen.
V primeru, da je razrešitev rektorja sprejeta, se opravijo nove volitve za rektorja v roku 60 dni od dneva glasovanja o razrešitvi.
Razrešeni rektor vrši dolžnosti rektorja do izvolitve novega.
V primeru, da predlog za razrešitev rektorja ni sprejet, se razpišejo nove volitve v organ, ki je predlagal razrešitev rektorja, ki se opravijo v roku 30 dni od dneva glasovanja o razrešitvi rektorja.«
301. člen se spremeni tako, da se glasi:
»301. člen
Če obstajajo razlogi iz drugega odstavka 299. člena, lahko rektor univerze z odločbo predčasno razreši prorektorja, po predhodnem mnenju senata univerze.«
Drugi odstavek 302. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Kolegij dekanov je posvetovalno telo rektorja univerze.«
303.a člen se črta.
V prvem odstavku 305. člena se besedilo », svojim fakultetam in visokim strokovnim šolam« nadomesti z besedilom »in svojim fakultetam«.
310. člen se spremeni tako, da se glasi:
»310. člen
Akademski zbor članice univerze sestavljajo vsi delavci, izvoljeni v naziv visokošolski učitelj, znanstveni delavec, asistent z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavec ne glede na naziv ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.
Pri delu Akademskega zbora članice sodelujejo tudi drugi delavci. Drugi delavci sodelujejo pri obravnavi tistih vprašanj, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti drugih delavcev članice. Podrobnejši način sodelovanja drugih delavcev se določi v splošnem aktu o delovanju akademskih zborov članic.
Akademski zbor:
– izvoli senat članice,
– obravnava in sprejema program razvoja članice,
– obravnava poročila o delu članice ter daje predloge in pobude senatu članice,
– obravnava in sprejema poslanstvo, vizijo, strateški načrt in cilje razvoja članice,
– opravlja druge naloge, določene s statutom.
Akademski zbor izmed svojih članov izvoli predsednika, ki sklicuje in vodi seje. Dekan članice ne more biti izvoljen za predsednika Akademskega zbora.
Akademski zbor članice na tajnih volitvah voli člane Senata članice. Volilno pravico imajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci ne glede na naziv.
Študenti, ki so člani akademskega zbora, volijo člane senata članice, ki so predstavniki študentov.
Senat univerze s splošnim aktom določi natančnejša pravila in postopke za oblikovanje akademskih zborov.«
310.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Akademski zbor članic, ki še ne izvajajo vseh letnikov, se oblikuje tako, da se v akademski zbor vključijo:
– vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci ne glede na naziv, ki na kakršnikoli pravni podlagi sodelujejo pri pedagoškem ali raziskovalnem delu,
– visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci iz višjih letnikov, ki so sodelovanje potrdili z izjavo o sodelovanju, ter
– študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.«
V prvem odstavku 314. člena se za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a obravnava in sprejema poslanstvo, vizijo, strateški načrt in cilje razvoja fakultete;«
10. točka prvega odstavka 314. člena se spremeni tako, da se glasi:
»10. lahko predlaga kandidata za dekana;«
Prvi odstavek 323. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V študentskih domovih je organ druge članice Študentski domovi tudi Študentski svet stanovalcev, ki se oblikuje na način, da se zagotovi ustrezna zastopanost študentov po posameznih javnih študentskih domovih.«
V 323. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Študentski svet stanovalcev obravnava in sprejema poslanstvo, vizijo, strateški načrt in cilje razvoja Študentskih domov.«
Sedanji tretji odstavek 323. člena postane četrti odstavek in se spremeni tako, da se glasi:
»Študentski svet stanovalcev tajno izvoli z večino glasov vseh članov Študentskega sveta svojega predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo Študentskega sveta stanovalcev.«
V 324. členu se za prvo alinejo dodata novi druga in tretja alineja, ki se glasita:
»– obravnava in sprejema poslanstvo, vizijo, strateški načrt in cilje razvoja članice;
– predlaga enega kandidata za prodekana, zadolženega za študentska vprašanja, v postopku imenovanja prodekana za študentska vprašanja,«.
Dosedanja druga alineja postane tretja alineja.
Dosedanja tretja alineja, ki postane peta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– daje mnenje o kandidatih za dekana oziroma kandidatih za direktorja druge članice univerze,«.
Dosedanja četrta alineja postane šesta alineja.
Prvi odstavek 327. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Študenti posameznih letnikov in absolventi volijo z neposrednim in tajnim glasovanjem pet članov, ki oblikujejo svet letnika. Tisti izmed članov, ki je prejel največ glasov, je po funkciji predsednik sveta letnika.«
V tretjem odstavku 327. člena se za besedo »predsednika« doda beseda »sveta«.
Doda se nov četrti odstavek 327. člena, ki se glasi:
»Dva člana sveta letnika, ki sta na neposrednih in tajnih volitvah prejela največ glasov, sta člana študentskega sveta članice.«
Prvi odstavek 327.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Posamezne članice, ki organizirajo redni študij v dislociranih enotah, lahko oblikujejo svet enote. Študentje rednega študija na dislocirani enoti volijo z neposrednim in tajnim glasovanjem pet članov, ki oblikujejo svet enote. Tisti izmed članov, ki je prejel največ glasov, je po funkciji predsednik sveta enote.«
V drugem odstavku 327.a člena se za besedo »predsednika« doda beseda »sveta«.
Doda se nov tretji odstavek 327. člena, ki se glasi:
»Dva člana sveta enote, ki sta na neposrednih in tajnih volitvah prejela največ glasov, sta člana študentskega sveta članice.«
Drugi odstavek 328. člena se črta.
V drugem odstavku 330. člena se za 3. točko doda nova 3.a točka, ki se glasi:
»3.a pripravi predlog poslanstva, vizije, strateškega načrta in ciljev razvoja članice;«
V 5.a točki drugega odstavka 330. člena se besedilo »Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008« nadomesti z besedilom »uredbo, ki ureja javno financiranje visokošolskih in drugih zavodov«.
V 331. členu se besedilo »na predlog Senata članice univerze« nadomesti z besedilom »na podlagi volitev«, besedilo », vendar največ dvakrat zapored« se črta.
V 331. členu se za prvim odstavkom doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Dekan članice univerze je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.«
V prvem odstavku 332. člena se beseda »imenovan« nadomesti z besedo »izvoljen«.
V obeh stavkih drugega odstavka 332. člena se beseda »imenovan« nadomesti z besedo »izvoljen«.
V prvem odstavku 333. člena se za besedo »poda« doda beseda »tudi«.
Drugi odstavek 333. člena se črta.
334. člen se spremeni tako, da se glasi:
»334. člen
Dekana na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:
– visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za 25 % delovnega časa, in pretežno opravljajo delo na članici;
– študenti in
– ostali delavci, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za 25 % delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici.
Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:
– delavci 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alinee prvega odstavka tega člena 25 %,
– študenti 20 % vseh glasov.
Podrobnejši postopek volitev ter razlogi in postopek za postopek za razpis predčasnih volitev dekana se določijo s pravilnikom, ki ga sprejmeta v enakem besedilu Senat univerze in Upravni odbor univerze.«
335. člen se spremeni tako, da se glasi:
»335. člen
Članica Univerze ima praviloma štiri prodekane, ki pomagajo dekanu članice pri opravljanju nalog na področjih, ki jih določi dekan. Po potrebi ima lahko članica univerze tudi več prodekanov. Kandidacijske postopke za imenovanje prodekanov javno razpiše dekan, kandidacijski postopek za imenovanja prodekana za študentska vprašanja javno razpiše dekan in o tem obvesti Študentski svet članice, ki izmed vseh prispelih kandidatur predlaga enega izmed kandidatov. Izmed prispelih kandidatur izbere dekan članice kandidate za prodekana, o katerih poda Senat članice mnenje, v primeru prodekana, zadolženega za študentska vprašanja, dekan članice Senatu članice posreduje predlog Študentskega sveta članice, da poda mnenje o izbranem kandidatu. Prodekane članice imenuje rektor Univerze na predlog dekana članice in po predhodnem mnenju Senata članice, praviloma štiri iz vrst visokošolskih učiteljev, za mandatno dobo štirih let, prodekana za študentska vprašanja pa iz vrst študentov. Mandatna doba prodekanov iz vrst študentov traja dve leti, s tem, da je lahko še enkrat imenovan.
Prodekani, zadolženi za izobraževalne dejavnosti, za raziskovalne dejavnosti, za mednarodno sodelovanje, za razvoj kakovosti ter prodekani, zadolženi za druge dejavnosti, se imenujejo izmed visokošolskih učiteljev, zaposlenih na članici Univerze v Mariboru.«
V 337. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Za postopek razrešitve dekana in prodekanov se smiselno uporabljajo določbe o postopku razrešitve rektorja in prorektorjev.«
339. člen se spremeni tako, da se glasi:
»339. člen
Strokovni svet je strokovni organ druge članice univerze, ki ga sestavljajo direktor oziroma ravnatelj, štirje zaposleni te druge članice, ki jih izvolijo vsi delavci druge članice, trije predstavniki univerze, ki jih na predlog rektorja imenuje Upravni odbor univerze ter en študent, ki ga imenuje v strokovni svet članice študentski svet druge članice oziroma za Univerzitetno knjižnico Maribor Študentski svet Univerze v Mariboru.
Mandatna doba članov strokovnega sveta traja štiri leta, predstavnika študentov pa dve leti.
Ravnatelj oziroma direktor je član strokovnega sveta po svoji funkciji.«
V prvem odstavku 340. člena se za 2. točko doda nova, 2.a točka, ki se glasi:
»2.a obravnava in sprejema poslanstvo, vizijo, strateški načrt in cilje razvoja druge članice univerze;«
V prvem odstavku 340. člena se na koncu 6. točke pika nadomesti z vejico ter se za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. pri odločanju o zadevah, ki so neposredno v povezavi s študenti mora strokovni svet Študentskih domov pridobiti mnenje Študentskega sveta stanovalcev študentskih domov, strokovni svet Univerzitetne knjižnice Univerze v Mariboru pa mnenje Študentskega sveta Univerze v Mariboru.«
V 343. členu se za točko 2.a se doda nova, 2.b točka, ki se glasi:
»2.b pripravi predlog poslanstva, vizije, strateškega načrta in ciljev razvoja druge članice univerze;«
V prvem odstavku 349. člena se dodata novi prva in druga alineja, ki se glasita:
»– iz proračuna Republike Slovenije,
– iz proračuna Evropske unije.«
Dosedanje prva do peta alineja postanejo tretja do sedma alineja.
Dosedanja četrta, sedaj šesta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– iz donacij, dediščin, daril in sponzorskih sredstev.«
352. člen se spremeni tako, da se glasi:
»352. člen
Šolnino za izobraževanje v okviru študijskih programov z javno veljavnostjo plačujejo študenti, državljani Republike Slovenije in državljani članic Evropske unije, za katere je v skladu s kriteriji, določenimi z zakonom, ki ureja področje visokega šolstva, predvideno plačilo šolnine. Šolnino plačujejo tudi Slovenci brez slovenskega državljanstva in tujci v Republiki Sloveniji, za katere je plačilo šolnine predvideno s posebnim predpisom o šolninah in bivanju v javnih študentskih domovih.«
353. člen se spremeni tako, da se glasi:
»353. člen
Šolnino in druge prispevke za študij po študijskih programih z javno veljavnostjo ter prispevke za druge posamične storitve določi Upravni odbor univerze v skladu s predpisi ministra, pristojnega za visoko šolstvo in navodili, ki jih sprejme na podlagi teh predpisov.«
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat univerze in Upravni odbor univerze in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru velja in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Univerza, članice univerze in druge članice univerze so dolžne svoje splošne akte uskladiti s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v Mariboru v roku šestih mesecev od pričetka veljave teh sprememb in dopolnitev Statuta.
Organi univerze, organi članic univerze, organi drugih članic univerze, prorektorji, prodekani, člani delovnih teles in glavni tajnik univerze, ki te funkcije opravljajo na dan uveljavitve teh sprememb in dopolnitev Statuta, jih opravljajo do konca mandata skladno z določili doslej veljavnega Statuta.
Vsi postopki na univerzi in članicah univerze v zvezi s kandidiranjem, volitvami in imenovanjem na funkcijo, ki so se začeli pred uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev statuta, se dokončajo v skladu z določili doslej veljavnega statuta.
Že začeti postopki uveljavljanja pravic kandidatov za vpis in študentov pri izvajanju študijskih programov se vodijo in končajo skladno z določili doslej veljavnega Statuta.
Že začeti postopki za izvolitev v naziv se vodijo in končajo v skladu z določili doslej veljavnega Statuta.
Vsi postopki v zvezi z odvzemom strokovnega ali znanstvenega naslova, pričeti pred pričetkom veljave teh sprememb in dopolnitev Statuta, se dokončajo po določbah doslej veljavnega statuta.
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen spremembe in dopolnitve določb od drugega odstavka 136.a člena do 154. člena, ki se pričnejo uporabljati od začetka veljave novega splošnega akta, s katerim bo podrobneje urejen doktorski študij na Univerzi v Mariboru.
Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar l.r. | Predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru prof. dr. Gorazd Meško l.r. |
