Na podlagi 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/2007, 314/2009, 319/2011, 335/2013, 307/2015; v nadaljevanju: ZJZP), Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (OdPUM-1, Uradni list RS, št. 28/00, 98/03, 79/04, 36/06, 58/07, 67/08, 96/09, 17/15), Sklepa Vlade Republike Slovenije številka 36000-11/2016/3 z dne 10. 11. 2016 ter sklepa 3. redne seje Upravnega odbora Univerze v Mariboru z dne 25. 5. 2017, Univerza v Mariboru kot vodilni partner na projektu sprejme naslednji
K O N C E S I J S K I A K T
za izvajanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in pogodbene oskrbe objektov »Fakulteta za organizacijske vede; Šolski center Kranj in Športna dvorana Zlato polje; Dijaški in študentski dom Kranj in Gimnazija Franceta Prešerna« ki se oskrbujejo z energijo iz skupne kotlovnice na lokaciji Zlato polje v Kranju
(vsebina koncesijskega akta)
(1) Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo objektov »Fakulteta za organizacijske vede; Šolski center Kranj in Športna dvorana Zlato polje; Dijaški in študentski dom Kranj in Gimnazija Franceta Prešerna Kranj«.
(2) Ta akt določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
(3) S tem aktom Javni zavodi v vlogi koncedenta določa tudi predmet koncesije in način financiranja, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja ter pogoje in merila za njegovo izbiro, trajanje in prenehanje koncesijskega razmerja ter pogoje za njegove spremembe.
(opredelitev ključnih izrazov)
(1) V okviru tega koncesijskega akta se uporabljajo sledeči pojmi, ki imajo naslednji pomen:
I. »drug javni partner« oziroma »koncedent« je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovi država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba. Na podlagi Sklepa o imenovanju projektnega odbora za upravljanje projekta »Energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje v Kranju« z dne 28. 10. 2016 predstavljajo druge javne partnerje Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj; Športna dvorana Zlato polje, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj; Šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj; Dijaški in študentski dom Kranj, Kidričeva cesta 53, 4000 Kranj; Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva cesta 65, 4000 Kranj, in Kotlovnica Zlato polje. Partnerji so konzorcijsko pogodbo kot vodilnega javnega partnerja v vlogi koncedenta določili Univerzo v Mariboru; Slomškov trg 15; 2000 Maribor; za izvedbo postopka izbire koncesionarja;
II. »zasebni partner« ali »zasebna partnerka« (v nadaljnjem besedilu: zasebni partner) oziroma »izvajalec javno-zasebnega partnerstva« ali »izvajalka javno-zasebnega partnerstva« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javno-zasebnega partnerstva) je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati javno-zasebno partnerstvo;
III. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je razmerje med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom. Razmerje javno-zasebnega partnerstva se lahko izvaja kot razmerje pogodbenega partnerstva (pogodbeno partnerstvo) ali razmerje statusnega partnerstva (statusno partnerstvo);
IV. »pogodbeno partnerstvo« je oblika razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki se lahko izvaja kot javnonaročniško partnerstvo ali koncesijsko partnerstvo;
V. »javnonaročniško partnerstvo« je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, tj. odplačnega razmerja med naročnikom in dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katerega predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve (v nadaljnjem besedilu: javnonaročniško partnerstvo);
VI. »koncesijsko partnerstvo« je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, tj. dvostransko pravno razmerje med državo oziroma samoupravno lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kar lahko vključuje tudi zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: koncesijsko partnerstvo), ali
VII. »predmet javno-zasebnega partnerstva« so pravice in obveznosti javnega partnerja, povezane z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva. Predmet javno-zasebnega partnerstva je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javno-zasebnega partnerstva;
VIII. »koncedent« je javni partner v primeru koncesijske oblike javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);
IX. »koncesionar« ali »koncesionarka« (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) je izvajalec javno-zasebnega partnerstva v primeru koncesijske oblike javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);
X. »gospodarska javna služba« je dejavnost, pri kateri ima oseba, ki jo izvaja, posebne obveznosti v javnem interesu. Gospodarsko javno službo določa zakon, ki hkrati določi tudi, katere dejavnosti in zadeve obsega;
XI. »objekti in naprave« so nepremičnine in premičnine, brez katerih javno-zasebnega partnerstva ni mogoče izvrševati ali pa je to povezano z nesorazmernimi stroški (na primer javna infrastruktura);
XII. »kandidat« ali »kandidatka« (v nadaljnjem besedilu: kandidat) je oseba, ki sodeluje v postopku izbire izvajalca javno-zasebno partnerstva, tako da poda vlogo, katere namen je sklenitev javno-zasebnega partnerstva; če ni v tem zakonu izrecno določeno drugače ali če to ne izhaja iz njegovega namena, veljajo pravila, ki veljajo za kandidata, smiselno tudi za ponudnika in izvajalca javno-zasebnega partnerstva;
XIII. »promotor« ali »promotorka« (v nadaljnjem besedilu: promotor) je v smislu tega zakona pravna ali fizična oseba, ki je zainteresirana za javno-zasebno partnerstvo in poda vlogo o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva;
XIV. »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;
XV. »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije;
XVI. »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;
XVII. »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem koncesijskem aktu, imajo enak pomen, kot ga določajo ZJZP in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.
(3) V tem koncesijskem aktu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
Na podlagi 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15); Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012, Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06); Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelanega Investicijskega programa za investicijo »Celovita energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje« (PROPLUS d.o.o., št. projekta 52/2016 z dne november 2016), Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva za »Celovita energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje v Kranju« (PROPLUS d.o.o., št. projekta 52/2016 z dne september 2016) se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo objektov: »Fakulteta za organizacijske vede; Šolski center Kranj in športna dvorana Zlato polje; Dijaški in študentski dom Kranj in Gimnazija Franceta Prešerna Kranj« ter prenove skupne kotlovnice na lokaciji Zlato polje v Kranju, ki z energijo oskrbuje navedene objekte.
Javni interes je izkazan na naslednji način:
– v okviru projekta se bo zagotovila energetska, gradbena in tehnološka sanacija javnih objektov v lasti oziroma upravljanju javnih zavodov, ki so energetsko potratni in zato nujno potrebni sanacije,
– da se bo z vključitvijo zasebnih investitorjev v projekt sanacije javnih objektov lahko izvedla brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, saj bo investicija poplačana iz ustvarjenih prihrankov pri stroških za energijo,
– da za izvedbo ukrepov energetske sanacije v okviru projekta ne bo potrebno stvarnopravno obremeniti javnih objektov, ki bodo vključeni v projekt, s stavbnimi pravicami ali hipotekami, razen v primeru kotlovnice, ki oskrbuje z energijo objete v lasti javnih zavodov za katero je predvidena priprava stavbne pravice ter služnostne poti za toplovodno omrežje po katerih poteka razvod,
– da se bodo stroški porabe energije v javnih objektih, ki bodo vključeni v projekt, glede na trenutno porabo in trenutno ceno energentov, po izvedeni sanaciji zmanjšali in bo iz tega naslova prišlo do prihrankov pri stroških za energijo,
– da se bo zaradi ukrepov energetske sanacije povečala uporaba obnovljivih virov energije (OVE),
– da se bo standard kakovosti udobja in bivanja za končne uporabnike javnih objektov, ki bodo predmet sanacije, izboljšal,
– da se bo v okviru projekta uvedlo energetsko knjigovodstvo in enoten sistem energetskega upravljanja z objekti, ki so vključeni v projekt, kar zagotavlja večjo preglednost in s tem ohranjalo ali izboljšalo racionalizacijo poslovanja,
– da bodo z izvedbo ukrepov predvidenimi s projektom »Celovita energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje« javni zavodi prispevali k izpolnjevanju obvez in zaveze držav članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske komisije za podnebno in energetsko politiko 2020.
III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA, ČAS TRAJANJA PARTNERSTVA IN MODEL JAVNO-ZASEBENEGA PARTNERSTVA
(vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
(predmet koncesijskega razmerja)
Predmet koncesijskega razmerja je gradbena, tehnološka in energetska sanacija objektov (v nadaljnjem besedilu: izvedba ukrepov energetske sanacije) in pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije ter uvedba energetskega upravljanja na objektih v lasti oziroma upravljanju javnih zavodov, kot so navedeni v Prilogi 1 tega koncesijskega akta.
V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz Priloge 1 tega akta, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, ne pa tudi poveča. Nabor objektov in ukrepov je mogoče zmanjšati v kolikor:
– se bo za posamezne objekte ali ukrepe iz seznama v Prilogi 1 tega akta v fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa izkazalo, da je njihova vključitev v projekt z vidika koncedenta negospodarna;
– bi pridobljene smernice soglasodajalcev ali pogoji upravljavcev oziroma uporabnikov posameznih objektov (npr. posebni pogoji uporabe objekta) izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo projekta v tem delu.
V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz tega akt, ki bodo vključeni v projekt tudi poveča.
Območje izvajanja koncesije obsega objekte: Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, ID stavbe 2100-1031; Športna dvorana Zlato polje, ID stavbe 2100-1231; Šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj, ID stavbe 2100-362; Dijaški in študentski dom Kranj, Kidričeva cesta 53, 4000 Kranj, ID stavbe 2100-361, 2100-1227, 2100-1228, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva cesta 65, 4000 Kranj, ID stavbe 2100-2098 in Kotlovnica Zlato polje, ID stavbe 2100-1223.
(trajanje in podaljšanje razmerja)
Koncesijska pogodba se sklene za obdobje do 15 let.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje izvedbe ukrepov energetske sanacije kot tudi obdobje izvajanja storitev energetskega pogodbeništva, v obsegu in skladno z opredelitvijo v 5. členu tega akta in kot je podrobneje opredeljeno s koncesijsko pogodbo. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo dogovorjenega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi.
V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredeli čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo. Za podaljšanje pogodbenega razmerja se smiselno uporabljajo določbe 71. člena ZJZP.
(model javno-zasebnega partnerstva)
Za zadovoljitev javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega partnerstva pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije v obliki koncesije storitve.
Koncesija storitev iz prvega odstavka tega člena bo predstavljala dejavnost, katerih izvajanje je v javnem interesu ali izgradnja objektov in naprav ali posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanja razmerja pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma koriščenje objektov in naprav kombinira s plačilom za izvedbo gradnje in ne gre za koncesijo gradenj.
Koncesija storitve se bo izvedla po modelu ROOT (model: načrtuj – financiraj – prenovi – energetsko upravljaj – prenesi v lastništvo koncedenta) predvsem v primerih, ko v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino.
Izvedeni ukrepi po modelu ROOT bodo postali lastnina koncedenta po preteku s pogodbo določenega koncesijskega obdobja.
Koncedent bo za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije na posameznih objektih zagotovil javna finančna sredstva, potrebna za realizacijo predvidenih ukrepov, če bo to možnost predvidel v razpisni dokumentaciji za izvedbo javnega razpisa. V takšnem primeru mora koncedent pred zaključkom javnega razpisa in uporabo določbe iz tega odstavka izdelati poseben investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenosti izvedbe projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih ukrepov iz proračuna ter opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo ukrepov energetske sanacije.
Financiranje ukrepov energetske sanacije javnih objektov se zagotovi iz sredstev koncesionarja in kohezijskih sredstev. V primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 8. člena tega akta, ko obveznost zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije posameznih objektov iz utemeljenih razlogov prevzame koncedent, finančna sredstva za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije zagotovi koncedent. Financiranje storitev energetskega pogodbeništva v celoti financira koncesionar iz naslova pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in iz lastnih sredstev.
Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.
(Javni objekti in ukrepi energetske sanacije)
Pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije se izvaja na javnih objektih in ob izvedbi ukrepov energetske sanacije iz priloge 1 (Priloga 1: Seznam objektov in ukrepov energetske sanacije), ki je sestavni del tega akta.
Seznam objektov se lahko razširi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva.
V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov poveča.
V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor ukrepov, zmanjša, ne pa tudi poveča. Nabor ukrepov je mogoče zmanjšati, kolikor:
– se bo za posamezne objekte ali ukrepe iz seznama v prilogi 1 v fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa izkazalo, da je njihova vključitev v projekt z vidika koncedenta negospodarna;
– bi pridobljene smernice soglasodajalcev ali pogoji upravljavcev oziroma uporabnikov posameznih objektov (npr. posebni pogoji uporabe objekta) izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo projekta v tem delu.
(Izvedba ukrepov energetske sanacije)
Za potrebe realizacije projekta in izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za izboljšanje energetske učinkovitosti objektov in doseganje prihranka pri rabi ter stroških energentov v obsegu, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo v fazi izvedbe javnega razpisa.
Po zaključeni izvedbi ukrepov energetske sanacije (v nadaljnjem besedilu: ukrepov) in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih ukrepov po posameznih objektih iz Priloge 1 tega akta, bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka energije ter storitve energetskega upravljanja objektov (v nadaljnjem besedilu: storitve energetskega pogodbeništva).
Z namenom pridobivanja soglasij, gradbenih oziroma drugih upravnih dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent koncesionarju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice (npr. služnostna pravica, pravica graditi, stavbna pravica – izvedbe gradbenih posegov itd.).
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, vezane na prejšnji odstavek tega člena ter obseg in trajanje le-teh bodo podrobneje opredeljena v postopku izbire koncesionarja in v koncesijski pogodbi oziroma ostalih pogodbah sklenjenih med koncesionarjem in koncedentom.
(Izvajanje storitev energetskega pogodbeništva)
Po zaključeni izvedbi ukrepov energetske sanacije in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih ukrepov po posameznih objektih iz priloge 1, bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal storitve energetskega pogodbeništva.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA
Koncedent je upravičen:
– do soudeležbe na ustvarjenih prihrankih iz naslova izvedenih ukrepov (metodologija merjenja in verifikacije prihrankov se podrobno opredeli v fazi izvedbe javnega razpisa),
– sodelovati pri pripravi in potrjevanju projektne dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, kolikor je to potrebno za realizacijo projekta,
– v kolikor bo ocenil, da je potrebno na lastne stroške naročil revizijo predlaganih projektnih rešitev,
– izvajati nadzor nad izvajanjem koncesijskega razmerja,
– po prenehanju koncesijskega razmerja za model ROOT brezplačno prevzeti oziroma pridobiti v posest celotno infrastrukturo, namenjeno izvajanju koncesije ter evidence, vezane na infrastrukturo in izvajanje koncesije,
– po prenehanju koncesijskega razmerja za model ROOT brezplačno prevzeti oziroma pridobiti v last celotno infrastrukturo, namenjeno izvajanju koncesije ter evidence, vezane na infrastrukturo in izvajanje koncesije.
Koncedent je dolžan:
– za potrebe izvedbe pogodbenega razmerja zagotoviti koncesionarju pravico dostopa do objektov,
– redno plačevati oziroma pri pooblaščenih uporabnikih ali upravljavcih objektov v okviru projekta zagotoviti redno plačevanje storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, vendar le do obsega sredstev, ki bodo zaradi izvedbe ukrepov prihranjena. Plačila koncedenta so vezana na dejansko dosežene dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije,
– zagotavljati sankcioniranje uporabnikov ali upravljavcev objektov in tretjih oseb, ki onemogočajo ali ovirajo izvajanje koncesije,
– obveščati koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov ali upravljavcev objektov ali tretjih oseb.
(Obveznosti koncesionarja)
Koncesionar prevzema obveznosti izvedbe vseh, s koncesijsko pogodbo dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje zagotovljenega prihranka energije in obveznost energetskega upravljanja objektov, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja.
Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe energije.
Koncesionar v pogodbeni dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov ter iz naslova izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, vključno s tveganjem rentabilnosti izvedenih ukrepov, razen v primeru pogoja iz petega odstavka 8. člena tega akta, ko bo finančno tveganje prevzel koncedent.
Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihranka energije, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 8. člena tega akta, ko obveznost zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije posameznih objektov iz utemeljenih razlogov prevzame koncedent.
Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj, potrebnih za prevzem in normalno uporabo objektov (npr. uporabno dovoljenje).
Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika oziroma gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo,
– zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami na področju energetike v objektih, v katerih zagotavlja storitve energetskega pogodbeništva ter kakovostno opravljanje storitev, v skladu s predpisi, koncesijsko pogodbo in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije ob nespremenjenem standardu kakovosti za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju in bivanju,
– kot dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in energetsko upravljati objekte, naprave in opremo,
– redno vzdrževati objekte, naprave in opremo v obsegu, opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba,
– po pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in investicije v objekte, naprave in opremo (morebitne razširitve),
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe,
– po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, objekte, naprave in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo, in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predanih objektih, napravah in opremi,
– voditi ustrezne evidence in pripravljati letna in polletna poročila skladno s tem aktom in koncesijsko pogodbo,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo,
– voditi in ažurirati evidence in jih redno predajati koncedentu.
(Odgovornost koncesionarja)
Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski pogodbi in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz tega akta in koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo predvidenih posameznih ukrepov energetske sanacije, ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva.
Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko pogodbo.
(Druge pravice in obveznosti partnerjev)
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem aktom, se uredijo s koncesijsko pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje koncesijskega razmerja in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
Koncedent bo pred objavo javnega razpisa od uporabnikov oziroma upravljavcev objektov pridobil pisno soglasje, v katerem bo opredeljena pravica koncedenta za izvedbo javnega razpisa v njihovem imenu in obveznosti ter pravice, ki bodo iz tega izhajale.
VII. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
(Dolžnosti uporabnikov oziroma upravljalcev objektov)
Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega akta;
– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega akta;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega akta oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje nalog;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
VIII. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA TER POGOJI IN MERILA ZA IZBOR
Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med njimi.
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
Objava javnega razpisa mora določati:
– predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo,
– ime in sedež koncedenta,
– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije,
– začetek in predvideni čas trajanja koncesije,
– postopek izbire koncesionarja,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev,
– zahteve glede vsebine vlog,
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– ok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.
Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo ustrezne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov, da imajo na razpolago ustrezne kadre za izvedbo javne razpisa, ustrezen obseg letnega prometa ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
Druge pogoje ter podrobnejšo vsebino pogojev za izbiro koncesionarja koncedent določi v javnem razpisu.
Koncedent mora pri izbiri koncesionarja upoštevati najmanj naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:
a) višina prihrankov,
b) obseg ponujenih ukrepov,
c) trajanje koncesijskega razmerja,
d) višina investicije.
e) Cena toplote za končnega odjemalca ali uporabnika
Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke in ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih.
Druga merila ter podrobnejšo vsebino meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v javnem razpisu.
Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti vodjo projektnega odbora za upravljanje projekta »Energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje v Kranju«.
Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe se pooblasti vodjo projektnega odbora ter zakonitega zastopnika vodilnega partnerja na projektu.
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih prijav ter za pripravo strokovnega poročila imenuje strokovno komisijo zakoniti zastopnik vodilnega partnerja v skladu s posredovanim sklepom projektnega odbora o predlogu pričetka postopka.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z naslednjih delovnih področij: vodenje zahtevnejših projektov, pravo, ekonomija in tehnične stroke gradbenih smeri.
Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj šesto stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morata biti navzoča najmanj dva člana strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki.
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje vodji projektnega odbora za upravljanje projekta. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire koncesionarja, ki ga po predlogu projektnega odbora sprejme zakonit zastopnik Univerze v Mariboru.
Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.
IX. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
V primeru neskladja med tem aktom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega akta.
(Sprememba koncesijske pogodbe)
Koncedent ali koncesionar lahko predlagata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe,
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo,
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
Nedopustne so spremembe pogodbe pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava predmeta koncesije,
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka izbire koncesionarja, omogočili udeležbo drugih kandidatov oziroma ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe ali prijave kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije oziroma izbora koncesionarja pritegnili še druge udeležence,
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesijskega razmerja spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni pogodbi,
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije,
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji določenimi v 28. členu tega akta.
X. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(Enostranski ukrep v javnem interesu)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju,
– začasni prevzem objektov in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje,
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov,
– odvzem koncesije,
– uveljavljanje odkupne pravice.
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(Začasni prevzem objektov in ukrepov v upravljanje)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzeme objekte in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.
XI. DOLŽNOSTI POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE
Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
Koncesionar je dolžan pripraviti letno in polletno poročilo po posameznih objektih, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja dogovorjenih prihrankov energije.
Koncesionar je dolžan predložiti polletno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. julija za tekoče koledarsko leto in letno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.
Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme, naprav in napeljave, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja itd.).
(Nadzor nad izvajanjem pogodbe)
Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo po predlogu projektnega odbora za upravljanje projekta ali zunanjega izvajalca.
Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora, projektni odbor za upravljanje projekta imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objektov, naprav in opreme za izvajanje koncesije ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje storitev, ki so predmet koncesije, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega akta ali koncesijske pogodbe.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN KONCESIJSKE POGODBE
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem aktu, podrobneje pa v koncesijski pogodbi.
(Sporazumna razveza koncesijske pogodbe)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar.
Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega akta v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne izvede dogovorjenih ukrepov energetske sanacije,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati na način, določen s tem aktom,
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.
Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda zakoniti zastopnik vodilnega partnerja na projektu po predlogu projektnega odbora za upravljanje projekta »Energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje v Kranju«. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji, opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo in izvedene ukrepe in opremo.
Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice.
Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za posamezen objekt ali za vse objekte iz priloge 1. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti odločbe o odkupu koncesije, v katerem se določita najmanj obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe koncesionar preneha opravljati naloge iz tega akta, ki so predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega akta.
Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem aktom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem:
– če koncesionar dejavnosti, ki so predmet koncesije ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega akta, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost prenesenih ukrepov, naprav in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.
S koncesijsko pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.
Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 20. člena tega akta. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte, naprave in opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(Višja sila in nepredvidljive okoliščine)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega akta ni možno na način, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega akta in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.
Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega akta in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko zakoniti zastopnik vodilnega partnerja po predlogu vodje projektnega odbora za upravljanje projekta poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč na območju predmetnega projekta. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov občinski štab za civilno zaščito.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega akta in koncesijske pogodbe.
O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.
V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega akta in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(Uporaba prava za reševanje sporov)
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja ter za razmerja do uporabnikov, se uporabi izključno slovensko pravo.
Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe ali v zvezi izvajanjem koncesije je pristojno stvarno pristojno sodišče v Kranju.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 300-8/2017/10/630
Maribor, dne 29. maja 2017
prof. dr. Igor Tičar l.r.
