Na osnovi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 22/16) je Občinski svet Občine Beltinci na 24. seji dne 25. 5. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje »Kmečka ulica 2« v Beltincih
(predmet in podlaga za podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje »Kmečka ulica 2« v jugovzhodnem delu Beltincev (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje ZEU d.o.o. iz Murske Sobote, maj 2017, pod številko OPPN-4/16.
(2) Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05, 37/13 in 11/15).
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del:
Tekstualni del vsebuje:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– pogoje in merila za parcelacijo,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– ohranjanje kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin,
– varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– varovanje zdravja ljudi,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev,
– posebne pogoje,
– končna določila.
Grafični del vsebuje:
– Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskega plana | m 1:2.000 |
– Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | m 1:500 |
– Ureditvena situacija | m 1:500 |
– Prikaz gospodarske javne infrastrukture | m 1:500 |
– Načrt parcelacije z zakoličbo | m 1:500 |
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje podrobnega prostorskega načrta)
(1) Ureditveno območje zajema nepozidano stavbno zemljišče na jugovzhodnem delu naselja Beltinci, ki je namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Območje podrobnega prostorskega načrta obsega površino v izmeri cca 1,8 ha in zajema parcele št. del. del 3942, 2480/2, 2480/3, 2481, 2482, 2483, 2484, 2485 in 2486/2, vse k.o. Beltinci. V naravi so kmetijske površine ter manjši del gozdne površine.
(3) Območje se s treh strani stika obstoječega naselja, na severovzhodni strani pa z odprto kmetijsko krajino. Območje se s severozahodne strani stika z obstoječim novejšim delom naselja, na severovzhodu in jugovzhodu ga omejuje gozd, na jugovzhodni strani pa se stika z odprto kmetijsko krajino.
(4) Območje OPPN-ja v prostorskih planih predvideno za izdelavo lokacijskega načrta. Obravnavano območje predstavlja le en del območja predvidenega lokacijskega načrta.
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja na jugovzhodnem delu naselja Beltinci. Na zahodnem delu se območje stika z obstoječo poselitvijo, na severu in jugu se stika z gozdnimi površinami, na jugovzhodnem delu pa se odpira v kmetijsko krajino. Območje na SZ strani obkrožajo stanovanjski objekti s spremljajočimi mirnimi dejavnostmi.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva narave in varstva kulturne dediščine. Manjši del na jugovzhodnem območju leži v poplavnem območju.
(3) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se deli na 18 novih stavbnih zemljišč namenjenih gradnji stanovanjskih hiš s storitvenimi dejavnostmi ter na grajeno javno dobro namenjeno gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture.
Na območju urejanja so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnost v OPN,
– vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
V skladu s predpisom o klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na območju dovoljena gradnja:
a.) Zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– 11 Stanovanjske stavbe:
– 11100 enostanovanjske stavbe,
– 11210 dvostanovanjske stavbe;
– 12 Nestanovanjske stavbe, pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije:
– 123 trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
12304 stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen avtopralnic),
– 124 stavbe za promet in izvajanje komunikacij,
– 21 objekti prometne infrastrukture
– 211 ceste,
– 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
b.) Nezahtevni objekti velikosti glede na veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje:
– majhne stavbe: garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti,
– pomožni objekti v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti.
c.) Enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomnik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti, pomožni cestni objekti,
– ograja, podporni zid z ograjo,
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo,
– vodnjak, vodomet,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen, grajen ribnik, vodni zbiralnik,
– objekti za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(gradbene linije in odmiki)
(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– grajeno javno dobro je zemljišče in na njem zgrajeni objekti, namenjeni splošni rabi. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža, zelena površina in druga javna prometna površina lokalnega pomena, igrišče, parkirišče ipd.;
– stavbno zemljišče je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
– površina za razvoj objekta je površina na kateri je možna gradnja objektov znotraj stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 1,0 m od parcelne meje sosednjega zemljišča in najmanj 4,0 m od parcelne meje grajenega javnega dobra;
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti v celoti ali večjem delu z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade, in sicer za največ 1,0 m izven. Upoštevanje gradbene linije velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte;
– gradbena meja je črta, ki jo načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost površine za razvoj objekta. Upoštevanje gradbene meje velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte.
(2) Odmiki novih stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena situacija.
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati minimalno 1,0 m. Ograja se postavlja znotraj parcele ali na parcelno mejo, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(4) Enostavne in nezahtevne objekte se postavlja v notranjosti parcele. Na sprednji strani parcele, pred objektom, so lahko nadstreški nad vhodom in nadstreški za avte ter lope, ki so v sklopu nadstreška za avto. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(5) Odmiki objektov obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
(oblikovanje objektov in okolice)
(1) Oblikovanje objektov:
– tlorisna oblika objektov je podolgovata ali lomljena v obliki črke L ali T.
– višinski gabarit: največ P+M pri objektih z dvokapno streho in P+1 pri objektih z ravno streho. Objekti so lahko podkleteni. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste, vendar do največ 0,50 m.
– streha: vse vrste streh. Dvo in večkapnice morajo imeti naklone od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in vzporedno z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno z novo interno cesto. Nakloni enokapnih streh so od 15º do 25º in prav tako s smerjo po daljši stranici objekta ter vzporedno s cestno oziroma gradbeno linijo in to tako, da je kapna lega na cestni strani. Dovoljene so tudi frčade.
Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki pa ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometane, obarvane v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti.
(2) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(3) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina obcestne ograje je lahko največ 1,20 m, višina medsoseske ograje pa do največ 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah je treba postaviti tako, da ni ovirana preglednost in promet po javni cesti.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(5) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov ni omejeno.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE
Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza. Parcelacija je pravokotna na novo cesto. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah. Dovoljeno je združevanje parcel, vendar ob tem mora gradnja predvidenih objektov ostati znotraj območja gradnje oziroma gradbene meje. Dovoljeno je tudi odstopanje v širini parcele za največ skupno 1 m, pod pogojem, da se s tem strinja lasnik sosednje parcele. Pri tem se regulacijski elementi (gradbene meje, odmiki …) prilagodijo novi parcelni meji.
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje OPPN in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem.
(3) Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije.
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja OPPN.
(prometna infrastruktura)
(1) Na severnem in južnem delu območja potekate makadamski cesti, ki se na navezujete na lokalno cesto. Za novo ureditev se makadamski cesti asfaltirate v enaki širini kot ste obstoječi asfaltirani cesti.
(2) Po sredini ureditvenega območja se uredi nova prometna cesta s pločnikom v smeri SV–JZ, ki se poveže z obstoječimi cestnimi povezavami.
(3) Širina vozišča osrednje interne ceste znaša 5,0 m. Širina ceste je lahko tudi več ali manj, če za to obstajajo upravičeni razlogi utemeljeni s tehničnega, prometnega in prostorskega vidika.
(4) Pri umestitvi nove ceste je potrebno upoštevati:
– vso veljavno zakonodajo,
– zasaditev ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme,
– zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– upoštevati obstoječe in načrtovane komunalne vode,
– preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na javne ceste.
(1) Območje OPPN se priključi na obstoječe vodovodno omrežje v naselju, ki poteka po makadamski cesti na severnem delu območja OPPN. Na območju OPPN se izvede novo sekundarno vodovodno omrežje. Trasa javnega vodovoda mora biti vodena v javni površini, v robu predvidenih javnih poti – v bankini zunaj asfalta.
(2) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje pod pogoji upravljalca. Za vsak objekt je potrebno predvideti samostojni vodovodni priključek, izveden z odcepitvijo iz predvidenega sekundarnega vodovoda, in sicer 1 m v zemljišče parcele in ki mora biti na zemljišču zazidalne parcele zaključen z vodomernim jaškom.
(3) Na območju OPPN se izvede tudi hidrantno omrežje. Hidranti morajo biti postavljeni na javnih površinah, da bodo vidni in enostavno dostopni in hkrati zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili.
(odvodnja padavinskih voda)
(1) Padavinske vode s streh se po mehanskem čiščenju (peskolovi) odvaja v javno meteorno kanalizacijo. Do izgradnje javne kanalizacije je možno odvajanje meteorne vode tudi posredno v podzemne vode preko ustreznih zgrajenih in dimenzioniranih ponikovalnic. Ustrezno očiščene padavinske vode se lahko zbirajo v zbiralniku deževnice za ponovno uporabo.
(2) Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(3) Meteorna voda s cestišč in javnih utrjenih površin se odvaja preko meteorne kanalizacije v ponikovalni jarek, katerega lokacija je na vzhodni strani OPPN in je razvidna iz grafične priloge.
(1) Ob novi interni cesti se uredi nova fekalna kanalizacija, ki se naveže na obstoječo. Vsi fekalni kanali sekundarne kanalizacije morajo potekati v območju javnih poti.
(2) Vsi predvideni stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo priključiti na predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo. Priključitev je možna samo za vsak objekt posebej in samo preko kanalizacijskega jaška, ki se mora za vsaj posamezni objekt predvideti 1 m znotraj parcelne meje.
(3) V fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati padavinske odpadne vode. Eventualne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
(oskrba z električno energijo)
(1) V skladu s strokovno podlago Ureditev EE omrežja za stanovanjsko naselje »Kmečka ulica 2« v Beltincih, št. 406/16-MS, december 2016, se napajanje predvidenih objektov izvede preko predvidenega NN 0,4 kV kabelskega izvoda iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 Kv T-712 Beltinci Jugovo. Obstoječi transformator 250 kVa se zamenja z novim transformatorjem večje moči (predvideno 400 kVa).
(2) Novi NN 0,4 Kv bo izveden od obstoječe trafopostaje Beltinci Jugovo do obstoječe razdelilne omare RO1 in RO2 ter do nove RO3. Obstoječe razdelilne omare RO1 in RO2 se preuredijo.
(3) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
(4) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije. V ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(5) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključke elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
Na robu obravnavanega območja OPPN je že zgrajeno plinovodno omrežje. Novo plinovodno omrežje se zgradi v novi interni cesti in poveže z obstoječim. Vsi novi objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina.
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(1) Zunaj in znotraj območja OPPN poteka zemeljsko krajevno in razvodno tk omrežje. Pred pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja ter po potrebi naročiti eventualno zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja.
(2) Na območju predvidene nove cestne povezave je v bankinah predviden tk koridor (tk trase s tk jaški).
(3) Za potrebe stanovanjskih parcel se mora ob dovozni cesti projektirati enocevna oziroma dvocevna tk kanalizacija (PVC cevi 2 x fi 110 mm) z ustreznimi tk jaški in predvidenimi tk cevmi od predvidenih tk jaškov na vsako parcelo. Tk cev se mora zaključiti v zelenici ali pomožnem tk jašku.
(ravnanje s komunalnimi odpadki)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
(2) Manjši jugovzhodni del območja leži na poplavnem območju. Na tem delu ni možna gradnja objektov, razen podzemnih gradbeno inženirskih objektov in ograj.
(3) Drugih ogroženih območij na obravnavanem območju OPPN-ja ni.
(varovanje podzemnih voda)
(1) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda ...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami ZV-1.
(2) V skladu s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Do vseh objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na prometnih površinah in manipulativnih površinah ob objektih.
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
(4) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala.
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
(1) Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte, celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju, se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.
(3) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav ter pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.
(2) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
(1) Pred začetkom gradenj zahtevnih in manj zahtevnih na območju OPPN je potrebno v skladu s pogoji tega Odloka izvesti parcelacijo v celoti ali delno oziroma fazno.
(2) Obravnavano območje urejanja se bo izvedlo v dveh etapah:
1. Prva etapa:
– gradnja komunalne infrastrukture (vodovod, fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija …)
– gradnja cestne infrastrukture.
2. Druga etapa:
– gradnja stanovanjskih objektov
– ureditev zunanjih površin.
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko gradi pred začetkom obeh etap. Lega teh objektov mora upoštevati novo parcelacijo, v kolikor le-ta še ne bo izvedena.
(4) Časovna izvedba parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne etape, je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev ter pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Beltinci.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2017-24-267/VI
Beltinci, dne 25. maja 2017
Milan Kerman l.r.
