Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 25. seji dne 22. 5. 2017 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine (EŠD 9437) Ljubljana – Tobačna tovarna (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Spomenik obsega parcele številka: *77/3, *608, 185/7, 185/13, 185/15, 185/16, 185/17, 185/18, 185/58, 185/60, 185/70, 185/82, 185/89, 185/90, 185/91, 185/92, 188/1, 188/2, 188/3, 189/1, 189/2, 189/4, 189/5 in 190/1, vse katastrska občina 2679 – Gradišče II.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Tobačna tovarna, zgrajena v verigi tobačnih tovarn avstro-ogrskega državnega monopola med letoma 1871–1890, je bila največja tovarna v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja in predstavlja zgodnji primer industrijske arhitekture v mestu. Industrijski kompleks, zasnovan v paviljonskem sistemu z reprezentativnimi upravno industrijskimi in skladiščnimi objekti ter parkovno ureditvijo med njimi, je bil v celoti podrejen sočasnemu meščanskemu okolju in predstavlja značilne elemente novih mestnih četrti, reguliranih v zadnji četrtini 19. stoletja. Pri gradnji industrijskih objektov z notranjo izvirno železno skeletno konstrukcijo z uporabo litoželeznih podpornih stebrov, ki nosijo lesene strope in leseno konstrukcijo odprtih ostrešij, je sodelovalo več ljubljanskih stavbenikov, kot so Gustav Tönnies, Filip Supančič, Avgust Žabkar in drugi.

Varovane sestavine spomenika so:

– prvotni objekti Tobačne tovarne na parcelah št. *608, 185/7, 185/13, 185/16, 185/17, 185/18, 185/60, 185/90, 185/92, 188/2 in 190/1, vse katastrska občina 2679 – Gradišče II;

– Tobačni muzej z zbirko predmetov in gradiva, ki predstavlja preteklost in življenje tovarne in njenih delavcev in

– javni spomenik Tobačna delavka.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– celostno ohranjanje kulturnih, industrijskih, umetnostnih in arhitekturnih ter vrtnoarhitekturnih sestavin kompleksa z odprtim prostorom v skladu s prvotno zasnovo spomenika;

– redno strokovno vzdrževanje celote in ovrednotenih sestavin spomenika ter posameznih neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove spomenika in pripadajočega odprtega prostora;

– podrejanje vseh posegov v spomenik in njegovih delov ohranjanju varovanih sestavin spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi;

– v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je potrebno zagotoviti strokovno prenovo in vzpostavitev na podlagi stanja pred posegom na stroške povzročitelja;

– sekundarne prizidke in sekundarne samostojne objekte oziroma degradirane dele varovanih elementov spomenika je treba odstraniti oziroma preoblikovati v smislu funkcionalne posodobitve v skladu s sodobnimi arhitekturnimi pristopi;

– prepovedano je pozidati odprti prostor z nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika ali njegovih delov;

– pri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba varovane sestavine spomenika ohranjati v največji možni meri.

Vplivno območje spomenika obsega parcele številka: 99/56, 184/2, 185/61, 185/62, 185/63, 185/64, 185/65, 185/66, 185/67, 185/68, 185/69, 185/71, 185/74, 185/80, 185/83, 185/84, 185/85, 185/86, 185/87, 185/88, 185/93, 185/94 in 185/95, vse katastrska občina 2679 – Gradišče II.

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa podrejanje posegov obstoječi pozidavi in ohranjanje razmerja med odprtim prostorom in obstoječo pozidavo.

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje.

Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavod izdaja v skladu z določili veljavnega prostorskega akta, ki ureja območje spomenika in vplivnega območja spomenika, in določili tega odloka.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah iz drugega odstavka 1. člena tega odloka.

Meje spomenika in vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1700 in vrisane na topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hranita zavod in Mestna občina Ljubljana.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.