Na podlagi 61.a člena in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Puconci (Uradni list RS, št. 91/15) je Občinski svet Občine Puconci na 21. redni seji dne 1. junija 2017 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Puconci
V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Puconci (Uradni list RS, št. 44/98, 102/99, 100/00, 89/02, 94/02, 97/04, 13/06, 22/10, 40/10, 50/10, 33/11, 76/11, 39/12, 71/12, 35/13, 29/14, 11/15 in 18/16) se besedilo 13. člena spremeni tako, da se glasi:
»C) Območja odprtega prostora
1. Območja kmetijskih zemljišč
Na najboljših kmetijskih zemljiščih in drugih kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dopustni naslednji objekti in posegi:
– nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1, ki so dopustni na območjih z oznakama podrobnejše namenske rabe K1 in K2;
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– dostop do objekta, če gre za objekt razpršene gradnje ali razpršene poselitve ali objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih;
– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
– vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.«.
Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»2. Območja gozdnih zemljišč
Na gozdnih zemljiščih so dopustni naslednji objekti in posegi:
– nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe G;
– gradbeni inženirski objekti, razen objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino industrijski gradbeni kompleksi, zahtevni objekti iz razreda drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, objekti iz razreda objekti za ravnanje z odpadki ter objekti iz podrazreda čistilne naprave, ki se lahko gradijo le na robu gozdnega zemljišča;
– ostali posegi: krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi, posegi za rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, objekti za potrebe zaščite in reševanja, objekte in naprave za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, študijskih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, kot so paintball, adrenalinski park ipd. V območje ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev. Možna je ureditev javne razsvetljave ob obstoječih in novih sprehajalnih poteh. Možna je postavitev smerokazov oziroma neprometne obvestilne signalizacije, panojev, spomenikov in tabel ter drugi posegi.
Za vsak poseg v gozd je potrebno pridobiti ustrezno gozdno soglasje.«.
Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»2. Območja voda
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so dopustni naslednji objekti in posegi:
– nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe VK.
Za vsak poseg v vodno in priobalno zemljišče je potrebno pridobiti vodno soglasje.«.
Prva poved drugega odstavka 21. člena se črta.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se gradijo ob cesti v ulični gradbeni liniji, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele oziroma ob ali pred stanovanjskim objektom pod pogojem, da se gradijo v liniji obstoječih stanovanjskih objektov. Stanovanjski objekti se lahko gradijo tudi v notranjosti parcele, kadar gradnja v ulični gradbeni liniji ni možna zaradi konfiguracije terena ali kadar ni izrazite ulične gradbene linije, torej niza najmanj treh obstoječih stanovanjskih objektov ob ulici oziroma cesti v isti gradbeni liniji na isti strani ceste.«.
V osmem odstavku se črta zadnja poved.
V četrtem odstavku 22. člena se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši.«
Na koncu petega odstavka se doda nova poved, ki se glasi:
»S soglasjem upravljavca ceste so lahko odmiki tudi manjši.«.
V prvem odstavku 25. člena se na koncu tretje povedi pika nadomesti z vejico in doda besedilo »medsosedske ograje pa ne smejo presegati višine 1,80 m.«.
V prvem odstavku 28. člena se na koncu prve povedi črta pika in doda besedilo »oziroma na osnovi podolgovatih tlorisov sestavljena tlorisna oblika.«. Besedilo druge povedi se nadomesti z besedilom »Pri gradnji specifičnih objektov (cerkve, stolpasti silosi ipd.) se tlorisna oblika prilagodi namenu.«.
Šesti, sedmi in osmi odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»Oblikovanje streh objektov, in sicer naklonov strešin v stopinjah, smeri poteka slemena ter arhitekturnih elementov na njej (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura strešine) je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja oziroma dela naselja.
Strehe objektov morajo biti dvokapnice v naklonu od 20° do 45°. Kadar podoba naselja oziroma dela naselja ni izrazita so dopustne tudi tri- in večkapnice ter manjši nakloni strešin. Nad deli objekta, ki so vcepljeni ali dodani k osnovnim tlorisom in ne predstavljajo pretežni del strehe objekta so dopustne tudi položnejše strehe ter enokapnice in ravne strehe. Strehe kmetijskih objektov (hlevi, farme ipd.) so lahko položne dvokapnice, strehe ostalih nestanovanjskih objektov in pomožnih objektov so pa poleg položnih dvokapnic lahko tudi položne enokapnice in ravne strehe. Strehe specifičnih objektov (cerkve, stolpasti silosi ipd.) se prilagodijo namenu.
Poševne strehe je dopustno zaključiti z napušči in zatrepi. Dvokapnice so lahko zaključene s čopi, ki ne prekrivajo več kot 1/3 višine zatrepa. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Najvišji del frčade ne sme biti višji od osnovne strehe. Barva strešne kritine ne sme izstopati iz grajenega okolja (izjema so zelene in slamnate strehe).«.
Deveti odstavek se črta.
Dosedanji deseti odstavek postane deveti odstavek.
V prvem odstavku 29. člena se na koncu besedila črta pika in doda besedilo »oziroma na osnovi podolgovatih tlorisov sestavljeni tloris v obliki črke L ali U.«.
V tretjem odstavku se besedilo »45 stopinj, kritina obvezno opečna« nadomesti z besedilom »od 30° do 45°, kritina obvezno opečne barve.«.
Besedilo 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji glede ohranjanja narave
Na območju občine se nahajajo naravne vrednote (Grački potok, evid. št. 7528; Bodonski potok s pritokoma, evid. št. 7530; Mala Krka, evid. št. 7494; Peskovski potok, evid. št. 7516), ekološko pomembno območje (Goričko, id. št. 41300), posebni varstveni območji Natura 2000 (Goričko, id. št. SI 5000009; Goričko, id. št. SI 3000221) in zavarovano območje (Krajinski park Goričko, evid. št. 3913). Pri poseganju na območja z naravovarstvenim statusom se upošteva naslednje usmeritve:
– morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic;
– po končanih posegih se naj površine zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi vrstami;
– dela v strugi vodotokov naj zaradi povzročanja kaljenja potekajo čim krajši čas ter se naj izvajajo med 1. julijem in 28. februarjem, torej izven sezone drstitve rib. Po končanih posegih se naj brežine vodotokov zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in/ali drevesnimi vrstami;
– na območjih z naravovarstvenim statusom so možni posegi in postavitve objektov, ki so v skladu z naravovarstvenim soglasjem ali dovoljenjem za poseg v naravo;
– v kolikor bo prišlo ob posegih do zmanjševanja površin visokodebelnih travniških sadovnjakov se naj ti nadomestijo (usmeritev velja za varstveno območje Natura 2000 (Goričko, id. št. SI 5000009) in zavarovano območje (Krajinski park Goričko, evid. št. 3913)).«.
Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
Sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski ureditveni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko ureditvenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski ureditveni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski ureditveni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski ureditveni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko ureditveni pogoji za posamezne vrste dediščine.
Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«.
V četrtem odstavku 41. člena se besedilo »z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96)« nadomesti z besedilom »s predpisi o varstvu okolja«.
Za četrtim odstavkom se dodajo nov peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika.
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.«.
Za drugim odstavkom 43. člena se dodajo nov tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Poplavno ogroženo območje v Občini Puconci predstavlja ožji svet ob Bodonskem potoku, kjer je večja možnost pojavljanja katastrofalnih poplav. Poplavno območje omenjenega potoka je veliko okoli 1,7 km2 in večinoma ne ogroža okoliških naselij. Prav tako je na skrajnem jugu občine v k.o. Puconci še eno poplavno območje z možnostjo pojavljanja katastrofalnih poplav, in sicer ob potoku Gruba, ki prav tako ne ogroža naselij. Gričevnat del Občine Puconci je zaradi razgibanega sveta opredeljen kot erozijsko območje srednje intenzitete. Večja erozijska ogroženost velja predvsem za bolj strme predele pobočij, kjer se nevarnost erozije poveča ob obilnih in dolgotrajnih padavinah, ko padavinska voda ne utegne površinsko odtekati. Na erozijskih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. V skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditve in vzdrževanja zaklonišč je za določene objekte potrebna ojačitev prve plošče oziroma gradnja zaklonišč.
Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija itd.).
Za zaščito pred požarom se zagotovi pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090 in vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.«.
V 44. členu se poglavje Arhitektonsko oblikovanje objektov (27. in 28. člen) spremeni tako, da se glasi:
»Arhitektonsko oblikovanje objektov (27., 28. in 29. člen)
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe so možna v večjih urbaniziranih območjih in na območjih netradicionalne tipologije gradenj pod pogojem, da objekti ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute naselja.«.
V 47. členu se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »Odlok lokacijskega načrta za zdraviliško-rekreacijski center Rimska Čarda na območju Občine Puconci (Uradni list RS, št. 84/05) in Odlok o razveljavitvi Odloka o lokacijskem načrtu za zdraviliško-rekreacijski center Rimska Čarda na območju Občine Puconci (Uradni list RS, št. 14/08).«.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0004/2013
Puconci, dne 1. junija 2017
Ludvik Novak l.r.
