Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami), 32., 36. in 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami), Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, s spremembami) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 23. redni seji dne 25. 5. 2017 sprejel
o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja Občine Tržič
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Občina Tržič (v nadaljevanju tudi: Občina) zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka z neposredno podelitvijo koncesije javnemu podjetju JEKO, d.o.o., Jesenice, Cesta maršala Tita 51, 4270 Jesenice (v nadaljevanju: koncesionar), ki je upravljavec odlagališča za komunalne odpadke na Mali Mežakli, zaradi zagotovitve dolgoročnega odlaganja ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi, ki se izvaja v okviru Centra za ravnanje z odpadki Mala Mežakla.
(3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje deset let z možnostjo podaljšanja za pet let, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska javna služba odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– koncedent: je Občina Tržič;
– občinski svet: je Občinski svet Občine Tržič;
– koncesionar: je JEKO, d.o.o., Jesenice, Cesta maršala Tita 51, 4270 Jesenice;
– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku;
– povzročitelj odpadkov: je vsaka oseba na območju Občine, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov) ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov;
– uporabniki: so vsi povzročitelji odpadkov iz predhodne alineje.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Vsebino in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter odlok, ki ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini.
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe)
(1) Koncesionirana gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se zagotavlja za območje Občine Tržič.
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
(3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe)
Med objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, sodi odlagališče s pripadajočimi nepremičnimi tehnološkimi enotami za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na lokaciji Mala Mežakla na Jesenicah, skladno s predpisi o odlagališčih, ki so v upravljanju koncesionarja.
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(obveznosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter s koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi v najkrajšem možnem času od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov oziroma glede na zahtevnost potrebnih posegov v časovnem okviru prihoda pozvanih pooblaščenih intervencijskih služb (interventno izvajanje javne službe);
4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku štirinajst (14) dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
5. odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe;
7. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Javna služba se financira:
– s ceno storitev javne službe.
(2) Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje cen storitev javne službe.
(4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, določa zakon ali odlok.
(5) Če ni drugače določeno z zakonom ali odlokom, je pristojni organ za sprejem cene občinski svet.
(6) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se lahko uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občinski svet, v kolikor to ni urejeno z drugim veljavnim aktom.
(7) Izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov in koncesionar se s posebno pogodbo dogovorita, da bo obračun v imenu in za račun koncesionarja opravljal zbiralec komunalnih odpadkov, na podlagi evidenc o uporabnikih storitev.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas deset let z možnostjo podaljšanja za pet let.
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v delu v nasprotju s tem odlokom, ki je koncesijski akt, je v tem delu neveljavna.
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski prekrškovni organ, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
(strokovni in finančni nadzor)
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
(obračunavanje stroškov javne službe)
(1) Stroške storitev javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obračunava koncesionar.
(2) Koncesionar pooblasti izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, da ta v njegovem imenu in za njegov račun obračunava to storitev.
(3) Izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov pripada nadomestilo upravičenih stroškov, ki zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša pet odstotkov (5 %) od višine računa za sprejeto količino odpadkov.
(4) O spremembi višine nadomestila odloči občinski svet, v kolikor ni drugače določeno s predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena postavka tega nadomestila.
(obveščanje o statusnih spremembah)
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.
(2) Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in pod pogoji, kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini uporabnikom ali tretjim osebam).
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– zagotavljanje pogojev za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
– z enostranskim razdrtjem;
– z odstopom od koncesijske pogodbe;
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot eno leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno;
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja delovanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in s koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje in podobno).
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
(2) Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe.
(3) Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice.
(4) O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj eno leto vnaprej.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov (v kolikor so načrti ukrepov predpisani) oziroma skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru lahko prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
XI. PRISTOJNOST ORGANOV NA STRANI KONCEDENTA
(pristojnosti organov koncedenta)
(1) Na strani koncedenta o splošnih aktih odloča občinski svet.
(2) Organ Občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih posamičnih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava Občine.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe.
XII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(odločba o izbiri koncesionarja)
(1) Ta odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, je individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
(2) Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v trenutku iz 12. člena tega odloka.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Najkasneje tri mesece po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku štirinajst dni od uskladitve njenega besedila.
(2) V primeru nasprotja med pogodbo iz prejšnjega odstavka in predpisi, veljajo neposredno predpisi.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 007-0007/2017(201)
Tržič, dne 25. maja 2017
mag. Borut Sajovic l.r.
