Na podlagi 3., 6., 7., 32., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami), 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03, s spremembami), Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, s spremembami) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 23. redni seji dne 25. 5. 2017 sprejel
o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin na območju Občine Tržič
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Občina Tržič (v nadaljevanju tudi: Občina) zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka z neposredno podelitvijo koncesije podjetju BIOS, d.o.o., Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljevanju: koncesionar), zaradi zagotovitve dolgoročnega sodelovanja Občine ter koncesionarja pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje predmetne javne službe.
(3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja za pet let, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije za gospodarske javne službe.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska javna služba urejanja in čiščenja javnih površin;
– koncedent: je Občina Tržič;
– občinski svet: je Občinski svet Občine Tržič;
– koncesionar: je BIOS, d.o.o., Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič;
– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti, vezane na javno službo, ki je predmet tega odloka.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Vsebino in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter Odlok o urejanju in čiščenju javnih površin na območju Občine Tržič.
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora v času trajanja koncesije zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost urejanja in čiščenja javnih površin in druge dejavnosti, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(območje izvajanja koncesionirane javne službe)
(1) Koncesionirana gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se zagotavlja za območje Občine Tržič.
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
(3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
III. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
Javna služba se financira:
– iz sredstev občinskega proračuna;
– iz sredstev državnega proračuna in državnih skladov;
– iz drugih virov.
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan Občine.
(začetek, tek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki, in traja pet let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije), z možnostjo podaljšanja za pet let.
(2) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(vsebina koncesijske pogodbe)
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije;
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;
5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;
7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije;
8. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne) izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;
10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;
12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v delu v nasprotju s tem odlokom, ki je koncesijski akt, je v tem delu neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo, na celotnem območju občine;
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju koncesionirane javne službe;
– pravico do plačila za opravljene storitve.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti javne službe iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(1) Če po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) O nastopu spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti koncedenta in predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre pogodbo.
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in koncedent vzajemno obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanja javne službe ter povračilu dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan, za izvajanje javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
V. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
(obveščanje o statusnih spremembah)
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.
(2) Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javnih služb je odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb.
(2) Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci.
(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali podizvajalci.
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
– v javnem interesu kvalitetno, strokovno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
– odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku dvanajst ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne službe);
– uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje koncesionirane javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku štirinajst dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
– pripravljati letne programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
– svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
– voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.
(pravice in dolžnosti koncedenta)
(1) Koncedent mora zagotavljati:
– ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne službe in tem odlokom;
– cene storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega obsega in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– financiranje izvajanja javne službe;
– sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije;
– sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine.
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe ter v skladu s koncesijsko pogodbo.
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
(3) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
VII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
– z enostranskim razdrtjem;
– z odstopom od koncesijske pogodbe;
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka koncesionarja;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno;
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja delovanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje in podobno).
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka, lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka tega člena, je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
(2) Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe.
(3) Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice.
(4) O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 leto vnaprej.
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe in podeljene koncesije, poleg nadzora, ki je določen v drugih predpisih, lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti finančni nadzor, nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja koncesije, nadzor poslovanja koncesionarja, nadzor vodenja predpisanih evidenc ter nadzor vseh drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja koncedent oziroma pooblaščena oseba koncedenta. Koncesionar mora koncedentu kadarkoli posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. Koncesionar je na zahtevo koncedenta le-temu dolžan predložiti poročila o opravljenih in potrebnih delih, o organizacijskih ukrepih in o okoliščinah v zvezi z izvajanjem koncesije.
(3) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov, opreme in naprav ter vse dokumentacije v zvezi z izvajanjem koncesije. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in koncedent.
(4) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.
(5) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta, drugih predpisov, ki urejajo javno službo in koncesijske pogodbe.
(6) Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe izvaja tudi pristojni medobčinski inšpektorat, ki je tudi pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
(strokovni in finančni nadzor)
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
IX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(odločba o izbiri koncesionarja)
Ta odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin je individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
Z uveljavitvijo tega odloka nastane koncesijsko razmerje po odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v trenutku iz 9. člena tega odloka.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Najkasneje šest mesecev po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku petnajst dni.
(2) V primeru nasprotja med pogodbo iz prejšnjega odstavka in predpisi, veljajo neposredno predpisi.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 007-0002/2017
Tržič, dne 25. maja 2017
mag. Borut Sajovic l.r.
